Naročnina mesečna 12 Lir, m inozemstvo 30 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, u inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino Ib 10349 za inaerata. Podružnica« Novo meeto. Izključna pooblalčenka za oglaSevanJe Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. VENEC Izhaja vsak dan zjntra| razen ponedalfka la dneva po praznika. g Uredništvo in npravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. a | Redazione, Amminlttrazionet Kopitarjeva 6, Lubiana. = | Telelon 4001—4005. | Abbonamenli: Meie 12 Lirei Estero, me-•• 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 lire, Estero 50 Lire. C C. P.i Lubiana 10.650 per gli abbonamenti: 10.349 pet le in.erzioni. Filiale« Novo meeto Concessionaria esclnstva per la pubblieltS di provenienza italiana ed estera: llnione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Vojno poročilo it. 534 Krajevni spopadi na gondarskem bojišču Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Ponoči so sovražna letala v zaporednih valovih napadla N a p o 1 i. Stvarna škoda ni velika. 28 oseb, ki se je zakasnilo izven zaklonišč, je bilo ubitih v poslopju, ki ga je razdejala bomba. 40 civilnih oseb pa je bilo ranjenih. Žrtve zadnjega letalskega poleta na Ka-tanijo se v celoti dvigajo na 30 oseb. C i r e n a i k a : Nemško protiletalsko topništvo je sestrelilo dve sovražni letali. Gondarsko bojišče: Krajevni sovražni napadalni poskusi so bili odbiti. Sovražni oddelki, ki so so bližali nekaterim našim postojankam, so bili napadeni od naših oddelkov in so bili pognani v beg, ko so utrpeli izgube. Rim, 18. nov. AS. Prvi lord angleške admira-litete je menil, da je potrebno dajati nove izjave o izgubah italijanskega konvoja dne 9. novembra. Lord Alexander je izjavil, da je bilo tedaj potopljeno četvero rušilcev in ne troje, kakor je bilo to poprej objavljeno. Iz italijanskega pristojnega vira odločno za* nikajo Alexandrove trditve in poudarjajo še enkrat. da je ob tej priliki italijanska mornarica izgubila samo dva ru&ilca. Hudi letalski napadi na Sebastopol Štirje veliki trgovski parniki potopljeni - Prodiranje na ozemlju ob Doncu se nadaljuje proti važnim industrijskim središčem Nemško volno poročilo Anglija mora upoštevati Izjava angleškega admirala, Rim, 18. nov. AS: Angleški admiral Cunning-ham je podal časnikarjem izjavo o položaju na Sredozemskem morju. Njegove besede so vzbudile veliko zanimanje v Italiji, ker poudarjajo, da je admiral tokrat govoril nekoliko drugače, kakor pa pred časom. Izgube angleške vojne mornarice so v zadnjem ?asn bile tolikšno, da je admiral izjavil, da bi bilo nevarno podcenjevati italijansko vojno Hitlerjev glavni stan, 18. nov. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na Krimu so bojna in strmo-glavska letala prizadejala uničevalne udarce na trdnjavsko naprave in pristaniške zgradbe v Sebastopolu. Velika govorna ladja jc bila potopljena, rušilec in trgovska ladja pa poškodovana. Boji na področju Donca sc po zboljšanih vremenskih razmerah in prometnih okoliščinah nadaljujejo. Sovražnik jc bil vržen ven iz mestoma žilavo hranjenih utrdb. Še več delov industrijskega ozemlja je bilo zasedenih. Zaradi presenečenja je bilo zaplenjenih več nato-vorjenih tovornih vlakov, katerih lokomotive so bile pod paro. Daleč na severu so bojna letala uničila sovjetska taborišča barak zahodno od zaliva Kandalakša. Ponoči jc letalstvo napadlo Moskvo in Petrograd, prav tako pa letališča na ozemlju pri Vologdi. Podmornice so v severnem delu Atlantika in v severnem Ledenem inorju potopile štiri oboro- italijansko mornarico ki razkrinkuje Churchilla mornarico. Ta priznanja zopet zanikajo Churchil-love izjave, feš da jc bil del sredozemskega bro-dovja poslan na Daljni vzhod. Churchill se vsekakor trudi, da bi dosegel, da bi Roosevelt začel pošiljati oborožene konvoje na Sredozemsko morje in da bi se ameriško brodovje bolj udeleževalo bitke za Atlantik. Ce bi se to zgodilo, tedaj hi Anglija lahko poslala nekaj več vlačilcev na Sredozemsko morje. Boj med Rooseveltom in delavstvom vedno hujši Washington, 18. nov. as. Na splošno mislijo, da bo stavka rudarjev povzročila hud spor med Rooseveltom in voditeljem strokovnih zvez Levvi-som. Predsednik Roosevelt je dejansko izjavil, da ameriška vlada ne bo mogla dopuščati rovarjenja in uporništva Lewisovih organizacij. Newyork, 18. nov. AS: Veliki ameriški dnevnik »Christian Science Monitor« objavlja uvodnik, v katerem pravi, da je z zakonom o nevtralnosti padla sedaj tudi ameriška nevtralnost. List »Chi-cago Tribune piše, da bodo od sedaj naprej ameriške ladje torpedirane in mnogo ameriških mornarjev bo utonilo. Kakšno je razpoloženje ameriškega prebivalstva v zvezi s tem dogodkom, se najbolj vidi iz tega, s kakšno večino je bil ta zakon sprejet. Poznavalci razmer poudarjajo, da slaba večina za Roosevelta ne bi bila dosežena, če bi posamezni poslanci vprašali za mnenje svoje volilce in glasovali tako, kakor to žele njihovi volilci. V preteklosti je predsednik države vedno sledil razpoloženju javnega mnenja in kongresa, sedaj pa Roosevelt vleče ljudstvo v vojno. Roosevelt agitira s tem, da je potrebna križarska vojna v korist demokracijam. To pa, kar se sedaj dogaja, je v nasprotju z demokratskim razpoloženjem ameriškega naroda, kajti ameriško ljudstvo mora proti svoji volji iti v voino. Washington, 18. nov. AS. Dopisnik nemškega poročevalskega urada poroča, da je Roosevelt podpisal zakon o oborožitvi ameriških trgovskih ladij, ameriškim parnikom pa je dovoljeno pluti v pristanišča vojskujočih se držav. Washington. 18. nov. AS: Ker se je razmerje med vlado in delavstvom zelo poslabšalo, je bila umaknjena odredba, da naj ameriški kongres za tri dni prekine s svojim delom. Člani Roosevel- tove večine v parlamentu se trudijo, da bi predložili kongresu zakonski načrt, ki naj bi omogočil ureditev spornih vprašanj. Sicer pa pričakujejo, da bo v tem času Roosevelt objavil načelni sklep, kako se naj urejajo sporne zadeve med delavstvom in delodajalci. Washington, 18. nov. AS. Ameriški politični krogi se 6ilno vznemirjajo zaradi tega, ker se je na socialnem polju položaj zelo poslabšal in to zaradi tega, ker so 6e neuspešno zaključila pogajanja med zastopniki rudarjev in delodajalcev. Grozi pa poleg tega še splošna 6tavka v industriji in sicer bo Roosevelt brez moči in sredstev, da bi to stavko preprečil. žene sovražne trgovske ladje s skupno 21.000 tonami in eno stražarsko ladjo. Na morju okoli Anglije so bojna letala ponoči napadla sovražne konvoje in sicer vzhodno od Lo-vestofta. Tri večje trgovske ladje so bile z bombami hudo poškodovane. Ostala bojna letala so bombardirala pristaniške naprave na angleški jugovzhodni in jugozahodni obali. Newyork, 18. nov. AS. Uradna revija ameriške vojske objavlja članek, v katerem pravi, da bosta Amerika in Anglija morali čimprej 6toriti vse potrebno, da se oboroži 55 sovjetskih divizij, ki so takorekoč brez orožja. Bern, 18. nov. as. Švicarski listi pišejo, da je sovjetsko poveljstvo bilo prisiljeno priznati uspehe, ki so jih imele nemške čete pri Tihvinu in da so Nemci zasedli Kerč. Izvedelo se je, da je maršal Timošenko na bojišču pri Rostovu, kjer pripravlja obrambo zahodnega dela Kavkaza. Z njim so tudi angleški častniki. Stockholm, 18. nov. as. List »Dagens Nyheter« popisuje paniko, ki je v Moskvi nastala dne 15. in 16. oktobra, ko so Nemci sprožili veliko ofenzivo na področju Vjazme. Dopisnik lista pravi, da je bil tedaj v Moskvi ter je videl, da so poročila z bojišča porazno vplivala na sovjetske vladne kroge. Ko se je izvedelo, da se nemške motorizirane kolone bližajo Moskvi, je začela zmeda med vladnimi krogi še bolj naraščati. Delavski bataljoni, ki so gradili utrdbe okoli Moskve, so zbežali, ne da bi vedeli kam gredo. Prebivalstvo je hotelo storiti isto, in ob nekaterih trenotkih je časnikar imel vtis, da hočejo milijoni moskovskega prebivalstva zapustit mesto in pobegniti proti vzhodu. Ulice so bile prepolne ljudi, trgovine zaprte in luč je nenadoma Odpovedala. Ob cestah proti vzhodu so razinestili oborož.ene policijske oddelke, ki so prejeli ukaz, da morajo nagnati prebivalstvo nazaj v mesto in to za vsako ceno. Soglasna zaupnica japonski vladi Boj proti Japonski vodijo Združene države Tokio, 18. nov. as. Poslanska zbornica se je se-šla ob 13. uri in je soglasno sprejela zaupnico vladi, ki jo je v imenu vseh strank razložil poslanec Tošio šimada. Zaupnica vabi japonsko vlado, da naj brez oklevanja razvija nacionalno politiko, kajti največje ovire za zaključek sovražnosti med Kitajsko in Japonsko prihajajo od držav, ki so sovražno razpoložene proti Japonski, na čelu teh držav pa so Združene države. Zaupnica tudi poudarja, da je glavni nagib za spor med Ameriko. Angiijo, Rusijo in državami Osi la, ker hoče Amerika uresničiti svojo svetovno Anglija pripravlja stroge notranjepolitične ukrepe Newyork, 18. nov. AS. V Middlesboroughu je govoril angleški socialni minister Bevin. V svojem govoru je poudaril, da mora angleško prebivalstvo pričakovati, da bo vlada morala uvesti še večje nadzorstvo nad vsem angleškim življenjem, kakor pa je bilo to do sedaj. Anglija prihodnje leto ne bo smela imeti za nemogočo nobeno nalogo in ne bo 6tnela dopustiti, da se obravnavajo razna vprašanja, zla6oliiradiia agencija »Reuter« piše, da so izgube nemškegu letalstva od začetka vojne bile dvakrat tolikšne, kakor pa angleške izgube. Sovjetski veleposlanik Majski pa je pred kratkim izjavil v Londonu, da je nemško letalstvo na vzhodnem bojišču izgubilo 8500 letal. Ta številka bj naj utemeljila, zakaj je angleško letalstvo moglo doseči enakost z nemškim letalstvom. Dosedaj so Angleži govorili, da so enakost z nemškim letalstvom dosegli zaradi povečane angleške letalske proizvodnje, sedaj pa morajo ta »uspeh« pripisovati tako zvanim izgubam nemškega letalstva na vzhodnem bojišču. Če je bila prva domnevo napačna, je bila druga smešna in je nevzdržna, ker jo jKistavlja na glavo potek vojne na vzhodu, ko se dnevno lahko ugotovi, kako ogromna je premoč nemškega letalstva nad sovjetsko letalsko siio. nadoblast. Amerika noče priznati jajionskega načrta in skuša storiti vse, da bi preprečila ustvaritev skupnega blagostanja v Vzhodni Aziji. Zaupnica se zaključuje z besedami, da naj vlada dobi od vseh vso {xxlf>oro. Jajionski narod je prepričan, da ni možnosti za dvig, če se ne izpelje do konca ta bitka. Povišanje davkov ima ta ciij, da bi se vojna finančno podprla. Tokio, 18. nov. AS. Ve6 japonski tisk objavlja zelo obsežna poročila o seji jajx>nskega parlamenta in popisuje podrobnosti s teh zgodovinskih sej. Listi podčrtavajo pomen izjave, ki jo je jsodal minister za vojno mornarico, ki je rekel, da je treba nujno urediti vse zadeve in da je japonski imperij pripravljen premagati vse nevarnosti. Odobreni japonski vojni izdatki Tokio, 18. nov. AS: Glavni cilj zasedanja ja-Jionskega parlamenta je bil že dosežen, ko so na današnji 6e.ji člani visoke zbornice odobrili zakonski načrt izrednih izdatkov za vojsko v višini treh milijard in 800 milijonov jenov. Ta kredit za vojsko je že včeraj odobrila |X>slanska zbornica. Visoka zbornica je tudi odobrila cesarski ukaz o mobilizaciji in ukaz o uvedbi izredne jx>štne cenzure. Roosevelt zahteva nove vojne kredite Washington, )8. novembra. AS. Roosevelt je zahteval od kongresa še 6 milijard 687 milijonov dolarjev kreditov za ameriško vojsko. Nad polovico te vsote bodo porabili za izdelovanje tojiov. Roosevelt je zahteval še 308 milijonov dolarjev za mornarico in sicer od tega 1-0 milijonov za oboroževanje trgovskih ladij. Manevri ameriške vojske Washington 18. nov. AS. Včraj so se v severni in v južni Karolini začeli veliki manevri ameriške vojske, pri katerih sodelujejo motorizirani oddelki. Obe nasprotni armadi štejeta skupno okoii 300.000 mož. Berlin, 18. nov. AS: Ves nemški tisk obširno piše o zasedbi Kerča. Nemški tisk podčrtava strateško, politično in gosj>odarsko važnost tega dogodka. »Volkischer Beobachter* poudarja, da sovjetsko brodovje na Črnem morju nima več na razpolago drugega pristanišča, kakor pristanišče v Novorosijsku, vendar pa je to pristanišče pod stalnim ognjeni nemških letal in topništva. Polotok Krim pa je bocat na železu in sovjetski strokovnjaki so preračunali, da lahko ti rudniki dajejo letno dva milijona ton te rude. »Borsen Zeitung« podčrtava, da je Črno morje po zasedbi Kerča izgubilo ves svoj pomen za Rusijo. Iz Kerča so Sovjeti hoteli odpeljati ostanke jioražene sovjetske vojske. Visoko število ujetnikov na Krimu in veliko število jwtopljenih sovjetskih parnikov pa dokazuje, da se sovjetskim oblastem to ni posrečilo. Zasedba Kerča pa bo vplivala odločilno na potek bojev ob Doncu in na Kavkazu. Berlin. 18. nov. AS: Kerč, ki so ca nemške in romunske čete včeraj zasedle, ima 100.000 prebivalcev. Poleg industrijskih obratov ima mesto tudi mnogo tovarn orožja in skladišč goriva, letališča in druee vojaške naprave trdnjavskega značaja. Nekaj kilometrov od mesta je dohod do Azovskega morja in torej prost prihod do izliva Dona in Donca. kjer so še zadnji ostanki boljše-višldh čet s področja ob Doncu. Kako je potekal boj za Kerč Dopisnik Štefanija javlja: Včeraj ob t.30 je pred Kerčem utihnil zadnji sovjetski bunker. Pripravila ga je k molku nemška baterija. V istem času so romunske in nemške čete prodirale ob obali in si izsilile prehod na mesto. Pri tem je bilo treba zlomiti silno trdovratni odpor sovražnika. Zadnji dnevi so bili f>olni dramatičnih bojev. Lilo je ko iz škafa. Blato je bilo tako veliko, da je imel človek vtis, da hodi j>o gibljivem pesku. Pokalo je noč in dan. Vse noči je bilo videti večje požare na vzhodu. Nemški oklepni vozovi so si delali korak za korakom pot, spremljala pa jih je pehota, ki je sjiotoma rušila vse ovire. V predmestju Kerča pa je bilo treba premagati še enkrat sovražni odpor. Rdeči so streljali od vse|>ovsod, kjer se ie bilo mogoče skriti. Nobenega vzklika ni bilo slišati. Na obeh straneh so se bili molče in zagrizeno. Celo ranjenci so zadržavali svoje vzdihe. Cele ure .je trajala ta bitka, ki je imela značaj ameriškega dvoboja. Šele ob zori so Nemci in Romuni očistili vsa sovražna gnezda. Mnogi pa so se rajši dali na mestu ubiti in so streljali do zadnje patrone. Verjetno jc sovjetska vojska izgubila na cestah v Kerču vsaj toliko vojakov, kakor vse zadnje dni. Sovražnik je mislil, da se bo lahko rešil na drugo stran ožine, a je moral biti razočaran. Prevoz so močno ovirala nemška letala, jjotem pa tudi daljnostrclno nemško topništvo, ki je jiotapljalo ladje, ki so vozile begunce na drugo stran. Komaj tO odstotkov sovjetskih čet, ki so branile Kerč, se je rešilo preko 4 km široke ožine. Vse drugo je bilo ujeto ali pa je padlo. Tako so vsega skupaj Nemci na polotoku zajeli nad 100.000 mož. Računajo pa, da je v Sebastopolu tudi kakih 30—40.000 sovjetskih vojakov. Sovjeti pripravljajo obrambo Kavkaza Budapest, 18. nov. AS. Ožina pri Kerču je v nemških rokah. Nemške baterije streljajo že onstran ožine, posebno letalstvo ne da nobenega jx>-koja sovražniku. Stalno so bombardirana mesta Anapa, Tuajise in Novorosijsk. Pri Sevastopolu so rdeče čete napravile izpad, ki pa je bil brezusj>e-šen. Radi prehudega nemškega obstreljevanja Sovjeti niso mogli odpeljati svojih čet. Večina sovjetskih ladij je bila jx>topljena. Med Doncem in Donom ojieracije vedno hitrejše napredujejo. V srednjem oddelku so hudi boji, posebno pri Tuli, pri Možajsku in Kalininu. Sovjetske čete 60 na več krajih poskušale s protinapadi, a 60 bile odbite s krvavimi izgubami. Pri Petrogradu je posebno delavna nemška aviacija. Tu 60 hudi boji tudi s finskimi oddelki. Nemški komisarji v zasedenih sovjetskih pokrajinah Berlin, 18. nov. AS. Hitler je zaj>ovedal, naj se na vzhodnem ozemlju, ki so ga zadnje čase zasedle nemške čete in kjer so se končale vojaške operacije, uredi civilna uprava. Prva naloga te uprave bo obnovitev in vzdrževanje javnega reda ter civilnega življenja. Vsa ta uprava je postavljena j>od posebnega nemškega ministra. Za teea ministra je bil imenovan državni voditelj Alfred Rosenberg, ki ima naslov »Minister za vzhodno zasedeno ozemlje«. Za njegovega stalnega namestnika je bil imenovan Alfred Meyer Civilna uprava jc bila urejena najprej na ozemlju bivših svobodnih držav Litve in Le-tonske ter po nekaterih predelih Bele Rusije. Ti predeli tvorijo skupaj državni komisariat vzhodnih pokrajin. Za komisarja teh pokrajin ie _ Hitler imenoval pokrajinskega voditelja Heinricha Lohseja. Tudi po nekaterih predelih Ukrajine je bila urejena civilna uprava. Komisar za Ukrajino je gaulciter Erich Koch. Sovjetski ledolomilee popravljajo Ncwyork, 18. nov. AS: DNB poroča, da je v Seattleju iz Belega morja priplul sovjeski ledolomilee >Krasin«. Poveljnik ladje je izjavil, da bodo v Združenih državah ledolomilee popravili in prenovili. Pravilnik o ljubljanski vseučiliški organizaciji Ljubljana, 18. novembra. O vseučiliški organizaciji v Ljubljani so bila izdelana in izdana naslednja pravila: Čl. 1. V vseučiliški organizaciji v Ljubljani so včlanjeni študentje Kr. vseučilišču z namenom, da skrbe za vsakovrstno kulturno, umetniško, športno in socialno delavnost. Čl. 2 Sodelovati smejo v tej organizaciji redni slušatelji, ki so pravilno vpisani na vseučilišču. Čl. 3. Organizacijo je ustanovil zaupnik, ki ga je imenoval tajnik fašistovske stranke, tajnik GUF-a (fašistovska vseučiliška mladina) na predlog tajnika Zveze bojevnih fašijev v Ljubljani. čl. 4. Zaupnika podpira direktorij, ki mu predseduje zaupnik in ki sestoji iz podzaup-nika in devetih članov, katere imenuje zvezni tajnik, ko je zaslišal mnenje vseučiliškega rektorja. Zaupnik pokliče k sodelovanju z direkto-rijem dijakinjo, ki ji da posebne naloge glede kulturnega, športnega in socialnega udejstvo-vanja dijakinj. Posebna delovna področja na petih fakultetah, ki so bile ustanovljene na ljubljanskem vseučilišču, vodijo peteri zaupniki, ki so neposredno odvisni od direktorija in jim je ta dal posebne naloge v skladu z značajem vsake posamezne fakultete. Čl. 5. Tisti, ki so vpisani v organizacijo, bodo imeli pravico do znakov in legitimacij proti plačilu zneska, ki bo vsako leto sproti določen. Čl. 6. V začetku vsakega akademskega leta bo zaupnik v sporazumu z direklorijem določil delovni program, ki ga bo treba izvesti v teku leta. Za dosego tega dela se bo zaupnik lahko poslužil tistih slušateljev, ki so posebno pripravni in jim bo od časa do časa dal posebne naloge. . , . , . , ., ,. . Čl. 7. Član organizacije, ki ne bi bil discipliniran ali bi na kakršen koli način delaj nevredna in nečastna dejanja ali pa ki bi bil od Kr. vseučilišča disciplinsko kaznovan, bo prijavljen direktoriju. Ce se direktorij prepriča o njegovi krivdi, mu lahko naloži eno naslednjih disciplinskih kazni: a) obžalovanje, b) izključitev za določen čas, c) izključitev za nedoločeno dobo, d) izključitev sploh. Zadnja kazen ima za posledico tudi odvzem legitimacije in znaka. Čl. 8. Uprava organizacije je zaupana načelniku upravne službe pri zvezi bojevniških fašijev v Ljubljani. Naloge vseučiliške organizacije Ljubljana, 18. novembra. Ljubljanska vseučiliška organizacija je te dni začela s svojim delovanjem na podlagi odredbe, ki jo je Viš. Komisar Eksc. Grazioli izdal dne 1. novembra. Da se disciplinira delo, ki si ga je organizacija stavila za svojo nalogo, je bil izdelan pravilnik, ki ga prinašamo zgoraj in ki se i« njega lahko sklepa, kakšni so nameni te organizacije. To so naloge na kulturnem, umetniškem, športnem in socialnem polju, poleg reprezentativnih, ki se tičejo samo univerze in ki je o njih Duce hotel, da nadaljujejo s svojim delom, da opravijo določno nalogo v okviru visoke narodne kulture. Izvzemši vojaške in politične naloge, stremi vseučiliška organizacija nove pokrajine za tem, da poživi delo na kulturnem polju, ki ga bodo opravljali slušatelji vseh skupin na raznih fakultetah ali na polju leposlovja, pri čemer re bodo akademiki vadili v razpravljanju in manifestacijah umetniškega značaja in bi tako dobivali spodbudo za medsebojno tekmovanje. Druga nelahka naloga organizacije je delo na socialnem polju, ki gre za moralno okrepitvijo in za izdatno podporo mladeničev. Zato bo njena skrb, da bo čimveč študentov — tudi z denarnimi podporami — spoznalo Italijo, njene vseučiliške in mladinske organizacije, njene umetniške mojstrovine, njena mesta in velika dela na polju človekoljubnega, znanstvenega in tehničnega udej-stvovanja. Ustanovljena bo tudi knjižna zadruga, da bi vsi študentje, ki pripadajo organizaciji, mogli knjige kupiti zaradi znatnih popustov in da bi se lahko v sedežu organizacije posvetovali glede vsebine knjig, ki jih potrebujejo. Omenjena zadruga se bo zanimala med drugim za izdajanje skript. Kakor pri fašistični vseučiliški mladini v drugih pokrajinah spada na polje socialnega udejstvo-vanja tudi vse tislo. kar se nanaša na telesno okrepitev organiziranih članov. Zato bo revnim tudi v Ljubljani dana možnost brezplačnega zdravljenja in nakupa zdravil po znižani ceni. Organizacija si je med drugim zastavila tudi nalogo, ustanoviti »Študentovski dom«, kjer bo član organizacije lahko dobil poceni stanovanje in hrano. Tak Dom bo lahko ustanovljen že prihodnje leto, samo če bo število tistih, ki se bodo vpisali v organizacijo, zadosti veliko in bi ustanavljanje takšnega »Študentovskega doma« imelo smisel. Zaradi telesne okrepitve mladine in njenega zdravja, bo vseučiliška organizacija zlasti gojila tudi šport. Delo na tem polju bo potekalo v smislu smernic, ki jih je dala Narodna organizacija vse- učiliške mladine, in bo zato razdeljeno na posamezne panoge, da bi se lahko posvetila skrb osebnim sposobnostim atletov in njihovemu razvoju. (VI smučanja do filma, od športa z žogo na zanjko do alpinizma, od plavanja do lahke atletike, bo vsaka panoga športa dobivala od vseučiliške organizacije močen zagon, kajti na igriščih i® v telovadnicah se ustvarja telesno in duševno krepka mladina po načelu: zdrav razum v zdravem telesu. Pri izbirnih tekmah bodo izbrani najboljši atleti, ki bodo imeli priliko tekmovati z atleti raznih italijanskih vseučiliških organizacij na teknvovali-ščih po raznih mestih in pri nastopih fašistovske športno organizacije, ki se prirejajo vsako leto, in na katerih trume italijanskih akademikov hočejo pokazati svojo pripravljenost ln izurjenost. To so v glavnih obrisih naloge, ki si jih je zastavila organizacija na ljubljanski univerzi, ki ji je vlada dovolila, spoštujoč v celoti izročila, pomembno kulturno delovanje ob vzhodnji meji Italije. Da pa bi bilo to delovanje možno in da bi ljubljansko vseučilišče lahko zadostilo nalogi, je jiotrebno sodelovanje vseh akademikov, tako zakonito, kakor so zakonite in jasne smernice nove ustanove. Ljubljanska vseučiliška organizacija tako začenja z delom po volji Visokega Komisarja, ki si je vzel tako k srcu vseučiliško vprašanje v novi pokrajini. Začenja z delom pod vodstvom zaupnika inž. Carra in v prepričanju, da bodo študentje italijanske Slovenije razumeli v celoti plemenite naloge, ki jih organizacija hoče doseči, i,n možnosti za svetlo bodočnost, in da bodo odgovorili s pristopom k organizaciji. Spremembe učnega razporeda na filozofski fakulteti v Ljubljani Visoki komisar za Ljubljansko pkraiino na podstavi člena 3. kr. ukaza t dne 3. maja 1941-XX št. 291 in smatrajoč za potrebno, spremeniti učni načrl pri nekaterih diplomskih skupinah na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani, določen z uredbo z dne 16. junija 1928. in njenimi poznejšimi dopolnitvami in spremembami, da bi se spravil v sklad s spremenjenimi sedanjimi zahtevami študija, odrejat Člen 1. V skupinah pod XII. do XVII., XIXL, od XXII. do XXVII. filozofske fakultete se doda-jeta pod c) predmeta: Italijanska književnost in Zgo-dovina Italije ter so slušatelji zavezani delati iz njiju izpit. Poleg tega morajo v zgoraj navedenih skupinah delati izpit vrste c) samo še iz enega izmed drugih, na izbiro danih predmetov. Člen 2. Spodaj navedene skupine se spreminjajo takole: XVIII. Skupina romanskega jezikoslovja) a) Italijanski jezik in književnost ali francoski jezik in književnost s starofrancoščino. b) Primerjalna književnost in teorija književnosti (ali primerjalna slovnica romanskih jezikov) in italijanska književnost (za tiste, ki so izbrali pod a) Francoski jezik in književnost s starofran-coščinol. c) Latinski jezik in zgodovina Italije. XX. Skupina za zgodovino Italije in Slovenije. a) zgodovina Italije in zgodovina Slovenije; b) občna zgodovina; c) italijanska književnost, pomožne zgodovinske znanosti in poleg tega pO izbiri eden izmed naslednjih predmetov: umetnostna zgodovina, slovenski jezik, en slovanski jezik, Poveljnik Italijanskega Ekspedicijskega Zbora v Rusiji med bersaljeri v prvih vrstah en klasični jezik, en modemi jezik, etnologija z etnografijo, klasična arheologija. XXL Skupina za občno zgodovino; a) občna zgodovina; b) zgodovina Italije in zgodovina Slovenije; c) italijanska književnost in poleg tega po izbiri eden izmed naslednjih predmetov: etnologija z etnografijo, geografija, en klasični jezik, primerjalna književna zgodovina, umetnostna zgodovina, glasbena zgodovina. Člen 3. Začasno se ne uporabljajo določbe te naredbe pri slušateljih katere koli skupine, ki so že napravili izpit vrste c) in pri slušateljih XVIII., XX. in XXI. skupine, ki so že napravili izpit vrste b). Slušateljem, ki so vpisani v tekočem šolskem letu 1941/42-XX v tretji ali četrti semester katere koli diplomske skupine in ki so že v preteklem akademskem letu izbrali izpitno snov za vrsto c), je dovoljeno to nadaljevati samo še dva semestra in kolokvirati ob tako skrčenem obsegu iz italijanske književnosti in zgodovine Italije. Člen 4. Spodaj navedena predmeta se nadomeščata takole: Narodna zgodovina z Zgodovino južnoslovan-ske književnosti z Zgodovino slovenske (ali srbsko-hrvatske) književnosti. Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo v začetku akademskega leta 1941/42-XX. Ljubljana dne 1. novembra 1941-XX. Visoki komisar za Ljublj. pokrajino: Emilio GraziolL Konferenca hrvatskih škofov v Zagrebu Zagrej), 18. novembra. AS. Včeraj se je v Zagrebu začela konferenca hrvatskih škofov pod predsedstvom hrvatskega metroj>oldta in zagrebškega nadškofa dr. Stepinea. Konference se udeležuje tudi apostolski delegat msgr. Mar- Vladarjeva zahvala Vis. Komisarju Ljubljana, 18. novembra. Nj. Vel. Kralj in Cesar se je izvolil Visokemu Komisarju Eksc. Grazioliju, ki mu je bil poslal v imenu Ljubljanske pokrajine čestitke ob priliki njegove 72 letnice rojstva, globoko zahvaliti. Voina na zahodu Kopenhagen, 18. nov. AS: V noči od sobote na nedeljo so angleška letala napadla razne kraje na Danskem. Letala so metala bombe, ki so napravile nekaj škode na kmetskih posestvih. Žrtev ni bilo, Angleške izgube letalcev Rim, 18. nov. AS: Angleži so sami objavili, da so v 26 mesecih vojne izgubili 17.000 letalcev, kar pomeni, da so mesečno izgubili po 650 mož. Gospodarstvo Posvetovalni odbor podružnice Banca d ltalia v Ljubljani Banca dTtalia je, kot znano, edina emisijska banka v Italiji, ki izdaja bankovce in ima glavnico 300 milij. lir, katera glavnica se nahaja v rokah hranilnic in javnih kreditnih ustanov. Do sedaj je imela Banca dTtalia v Ljubljani samo svoj sedež, oziroma' agencijo. Na osnovi sklepa višjega sveta banke pa je bila agencija pretvorjena v podružnico, kateri je bilo treba imenovati sosvet slično kot v drugih pokrajinah. Za člane sosveta so bili imenovani predsednik Trgo-I vinsko-obrtne zbornice, predsednik Zveze indij-strijcev in predsednik Zveze trgoveev. ' V ponedeljek je sprejel Eksc. Visoki komisar Emilio Grazioli člane imenovanega sosveta pri p6-družnici Banca dTtalia, in sicer gg. Karla čeči, Avgusta Praprotnika in Viktorja Medena. Sprejemu je prisostvoval tudi ravnatelj podružnice. Eksc. Visoki komisar je članom posvetovalnega odbora podčrtal pomen njih delikatne naloge, s katero so bili poverjeni v interesu gospodarstva pokrajine in zavoda samega. Navzoči so se zahvalili za častno imenovanje ter so zagotovili Visokemu komisarju svoje lojalno in popolno sodelovanje glede izvrševanja novih nalog, ki so jim bile poverjene. Četrti seznam izseljencev iz Ljubljanske pokrajine. Službeni list objavlja četrti seznam oseb, ki so zaprosile za izselitev v Nemčijo. Ta 6eznam Fronta pri Tobruku: brzoetrelni top v najsprednejših postojankah. ob6ega 336 oseb iz občine Črnomelj — okolica. Morebitni upniki naj prijavijo svoje terjatve v 14 dneh Pobotnemu uradu za dolgove in terjatve v Ljubljani. Pojasnilo k maksimalnim cenam za usnje iri strojene kože. Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino pojasnuje, da v maksimalnih cenah za U6nje in strojen« kože iz čl. 1 naredbe z dne 26. septembra letos ni obsežen 12.8% skupni davek na fvoslovni promet. Proizvajalci morajo v fakturi posebej navesti ta davek, na katerega ne morejo torej računati pribitka v korist preprodajalcem iz čl. 2 omenjene naredbe. Pojasnilo o blokiranju novogradenj. Kot znano, so bile s Kraljevim dekretom z dne 12. marca 1941 podaljšane za časa vojne veljavnosti določil dekreta z dne 19. junija 1940 glede prejx>vedi novogradenj. Sedaj pa je izšlo pojasnilo, po katerem je dovoljeno razširjati industrijske naprave, kadar dela ne presegajo 10% prej obstoječega obsega. Cene inozemskega premoga v Italiji. Za glavna mesta v Italiji 60 od 1. novembra dalje določene naslednje cene: antracit oreh. od 535 do 590, ruhrski premog 320 do 380. orehovec 380 do 440, gornješleski premog 315 do 373 in trboveljski premog 220 do 322 lir za tono. Družba za preskrbo z energijo na Spodnjem Štajerskem je bila prvotno ustanovljena kot javnopravno telo. Sedaj pa je izpremenjena v delniško družbo z glavnico 5 milijonov mark. 2itna letina v Srbiji. Letošnjo letino pšenice v Srbiji cenijo na 7.5—8 milij. 6totov, v Banatu pa na 5—5.2 milij. 6totov. Za koruzo so številke v Srbiji 12.4, v Banatu 6—7 milijonov met. stotov. Ker je za prehrano prebivalstva potrebnih 8—9 milij. met. stotov, bo na razpolago še dovolj blaga za seme in krmljenje živine. Zvišanje poštnih brzojavnih telefonskih pristojbin na Hrvatskem je stopilo v veljavo dne 16. novembra. Bankovci po 10 in 20. din v Srbiji so izgubili dne 15. novembra veljavo. Namesto njih bo Srbska narodna banka izdala svoje bankovce za 10 in 20 din. Raeioniranje v Angliji. Švicarski listi prina šajo podatke o raeioniraiiju v Angliji, iz katerih je razvidno, da je raeioniranje zelo prizadelo nekatere vrste živil, na katere je bilo prebivalstvo vajeno. Bolj kot pomanjkanje kruha se pozna pomanjkanje masla, katerega obrok 60 gramov smatrajo za preveč majhnega v primeri s jx>trebo. Vsak državljan ima pravico na količino jajc, ki znaša 1 do 3 komade mesečno, pač z ozirom na letni čas. Nemogoče je dobiti sadje, ki je praktično izginilo iz prometa. Ravnotako je najbolj težko najti tobak, posebno ker so Angleži uživali ori-entski tobak. Drug predmet, katerega jx>manjkanje 6e čuti, je papir. Dnevniki nimajo dovolj papirja tako da odklanjajo nove naročnike. Sedaj so napra-I vili veliko zbiralno akcijo za 6tar papir, ki bo porabljen za izdelovanje eksplozivov. Stare zbirke I iisiov, revije, romani gredo po poti vojnih žrtev. General Udet mrtev Berlin, 18. nov. as. Slavni nemški letalski general Udet je bil žrtev letalske nesreče. Dne 17. novembra je preizkušal novo vrsto letala. Težko ranjen je umrl med prevozom v bolnišnico. Gamelin težko bolan Vichy, 18. nov. AS. Bivši vrhovni poveljnik francoske vojske Gamelin je zelo težko obolel. Leži v bolnišnici trdnjave, v kateri je zaprt. Njegovo stanje je resno, zlasti ker je star 71 let. »Malaya« težko poškodovana Algeciras, 18. nov. AS. Poročajo, da je v Gibraltar prispela angleška oklopnica »Malaya«, ki je bila istočasno torpedirana kakor »Ark RoyaK. Oklopnica je poškodovana na krmi. Ladja bo prisiljena ostati dolgo ča6a v popravilu. Arabci nadaljujejo boj proti Angliji Carigrad, 18. nov. AS. Turški listi prejemajo dopise iz arabskih dežel in ti dopisi potrjujejo, da se arabska plemena v Iraku in v Siriji vojskujejo naprej proti Angliji. Arabci so se organizirali v oborožene skupine ki napadajo angleška avtomobilska vozila, ki prevažajo živež, strelivo in angleške čete. Pri teh bojih je bilo že več angleških vojakov ubitih in ranjenih. Arabski uporniki iztovorijo iz angleških avtomobilov puške in strelivo ter se nato oddaljijo. Angleške oblasti so začele izdajati protiukrepe proti arabskim naseljem in več arabskih vasi je bilo obkoljenih in požganih. Ko so v nekem kraju angleški vojaki uničevali in razdirali arabska stanovališča, je prihitela v ta kraj skupina arabskih upornikov, ki je pognala požigalce v beg. Plebiscit v Romuniji Bukarešta, 18. nov. AS. Plebiscit v Romuniji, ki 6e je začel 9. novembra, se je končal z naslednjim rezultatom: V prilog Antonescove politike je glasovalo 3,391.000, proti pa 65 glasov. Vojaško vodstvo v romunski prehrani Bukarešta, 18. nov. AS: Da bi se boljše organizirala prehrana civilnega prebivalstva in vojske, je maršal Antonescu ukazal, da naj vojaške oblasti vodijo prehrano vse dežele. Policijska ura v Bukarešti podaljšana Bukarešta, 18. novembra. AS. V Bukarešti so od včeraj naprej ukinili odredbo, da morajo biti javni prostori zaprti ob 23 in je bilo določeno, da se sme prebivalstvo gibati po ulicah do 24. Oklep kralja Gustava Adolfa so našli Stockholm, 18. nov. AS. V stolnici v Straen-naesu so našli pozlačeni oklep Gustava Adolla, švedskega kralja. Oklep je bil leta 1620 izdelan v Arborgu. Švedski zgodovinarji so dolgo iskali ta pomembni zgodovinski in umetniški zaklad. Nesreča finskega parnika Stockholm, 18. nov. AS. Finski trgovski parnik »Inha* (4300 ton), je nasedel v bližini Simris-hama in bil zelo poškodovan. Posadka je štel« 25 mož, samo 11 pa sc jih jc izkr#a!o. Prehrana belgrajskega prebivalstva Belgrad, v novembru 1941. Prehrana in preskrba prebivalstva z vsem ■potrebnim je eno najvažnejših vprašanj, s katerimi se pečajo državne oblasti v današnjih časih. Kakor po vsej Evropi, lako tudi v Srbiji občutimo posledice vopie vihre. Deloma zaradi porušenih, deloma zaradi slabih zvez po državi, bodisi da so to železnice, bodisi ceste in druge prometne zveze, ie preskrba večjih mest, kakor ie Belgrad, zelo težavna. Meščani, ki žive samo od dela po uradih in trgovinah, potrebujejo za življenje prav ista sredstva, kakor kmetje, samo da je med njimi razlika ta, da si kmet, kar mu je potrebno, pridela sam, — če izvzamemo razne industrijske izdelke, ki jih mora uvažali iz mesta na deželo — dočim ie meščan glede prehrane in goriva povsem odvisen od kmeta. Celo industrija je odvisna v prvi vrsti od kmet-skega pridelka. Zato tudi občine velikih mest, v času, ko ie težko redno oskrbovanje večjih množic, prepovedo priseljevanje v mesto, oziroma dovolijo vsakemu tujcu le začasno bivanje. Tako ie storila tudi belgrajska občina, in sicer v prvi vrsti zaradi prehrane, seveda pa tudi zaradi splošne varnosti, saj je znano, da vojni čas privabi od povsod nevarne tipe, ki imajo posebno sedaj, ko ima oblast polne roke dela, da uredi razmere, ugodno priliko za svoje nevarne posle. Vsak tujec se mora takoj po prihodu v Belgrad priglasiti na policiji, ki mu izda dovoljenje za bivanje v mestu samo za krajši čas, navadno samo za pet dni. Kdor ni prijavljen, tvega hude policijske kazni, ker oblasti večkrat legitimirajo po ulicah in stanovanjih. Občina vodi točne sezname prebivalstva, ki stalno živi v Belgradu. Tako so oblasti lahko ugotovile, koliko živil in drugih življenjskih potrebščin morajo uvoziti za pravilno in zadostno prehrano četrtmilijonskega mesta. Glavno skrb za prehrano in obleko belgrajskega ljudstva nosi DIRIS (Direkcija za ishranu). Preskr-bel je zadostne količine krušne moke, tako da Belgrajčanom ne manjka dobrega, enotnega kruha. Vsak ga dobi 400 g na dan. Seveda se tu in tam pripetijo kake nerednosti, da nekateri peki včasih nimajo dovolj moke za peko. ako boste v dolgih zimskih večerih brali knjige »Slovenčeve knjižnice", boste gotovo zadovoljni! S tem, da lih kupujete, vršite veliko kulturno, pa tudi socialno delo, kajti številni tiskarski delavci imajo s to zbirko svoj vsakdanji kruh. Deloma so temu krive velike potrebe Belgrada, pogosto pa tudi malomarnost pekov samih, ki si o pravem času ne preskrbe zadostne količine moke. Kruh se dobiva na »Kupovno knjižico«. Z isto knjižico dobe belgrajske gospodinje tudi sladkor, in sicer po 1 kg na mesec na osebo, dalje po 1 kg soli mesečno na osebo. Olja do sedaj še niso prodajali, niti na karte ne. Kaže pa, da ga bodo v nekaj dneh špecerijske trgovine že dobile in ga bodo pričele deliti še ta mesec. Belgradu najbolj primanjkuje mesa in mesnih izdelkov. Perutnino sem pa tja še dobiš, seveda pa drago plačaš, n. pr. par gosi do 9 kg 400—500 din. purani imajo približno islo ceno, kokoši so po 60 din ena, iih je pa težje dobili, kakor gosi ali purane. Svinjino dobiš samo na periferiji mesta, kjer tamkajšnje prebivalstvo takoj pokupi majhne količine mesa, ki ga okoliški kmetje pripeljejo v Belgrad. Prav tako ni na tržišču masti, če pa se pojavi, je zmanjka takoj, čeprav jo prodajajo po 150—'200 din kg. Klobas in drugih suhomesnatih proizvodov pa sploh ni mogoče dobiti. Zelenjadni trgi so razmeroma dobro založeni. Seveda ni toliko izbire kakor v prejšnjih časih, vendar se gospodinje ne morejo pritoževati. Dovoli je čebule po 7 din kg, kislega zelja po 6 din kg, peteršilja, korenja, karfijole, zeljnatih glav, ki so po 10 din kg. dalje raznega sadja, n. pr. grozdje po 18—30 din, jabolka po 20 din kg, kutine po 16 din, »oškoruši« po 18 do 28 din kg. Malo pa je krompir ja, ki ga prodajajo po 7 din kg. V Ljubljani imate zdaj sezono kostanja, v Belgradu pa je sedaj na višku »koruzna sezona«. Na vsakem voglu kuhajo in pečejo koruzne storže, ki jih prodajajo po 3 din kos. ■ Velike težave ima belgrajska občina tudi s preskrbo kurjave. Številni premogovniki so padli v posest drugih držav, kar jih ie pa ostalo v Srbiji, pa jih pri današnjih razmerah slabo eksploalirajo. K temu dodajmo še slabe prometne zveze, pa bomo razumeli, kakšnih naporov je treba, da pride vsaj malo drv ali premoga v prestolnico. Da bodo Belgrajčani kolikor toliko založeni z drvmi, se je občina odločila posekati drevje na savskih in donavskih otokih v okolici mesta, na Ciganliji, Huji, Za-nogi in drugje. Tako se bo dobilo 80.000 do 100.000 kubičnih metrov drv. Drevje na omenjenih otokih so že začeli sekati ter bodo v osmih dneh že pripeljali prve kontingente drv v Belgrad. Drva bo mestna občina prodajala po 120—150 din meter, po premoženjskih razmerah dotične osebe, ki bo drva kupila. Na premog pa vobče ne smemo misliti. Tu in tam še opaziš tovorne avtomobile, naložene s koksom, ki pa je silno drag. Dobijo ga pa po večini le hiše s centralno kurjavo. Ponekod kurijo tudi z električnimi pečmi, vendar pa ie tudi tu nastopila omejitev z občinsko uredbo o štednji električnega toka, ker tudi elektrarnam primanjkuje premoga. Kakor znano, ie v Belgrad v zadnjem ča«» pribežalo veliko število srbskih in drugih be Kuncev. Ti begunci so belgrajsko občino postavili pred novo, težko nalogo: najti jim delo in jim preskrbeti ceneno in zadostno hrano. Občina je to vprašanje zadovoljivo rešila. Ustanovila je tako imenovane »Narodne restoranet, ki izdajajo po 500 obrokov kosila in večerje na dan po ceni 10 din. Kosilo in večerja sestojita iz ene jedi in kosa kruha. Do sedaj so odprli žc nad 5 takih javnih kuhinj, kjer lahko revnejši sloji poceni pridejo do dobre hrane. Nameravajo pa odpreti še več kuhinj, da bodo tako čim bolj ublažili strahote prihajajoče zime, ki letos ne prizanaša ne bogatinu ne revežu. Mnogo sodb zaradi navijanja in verižništva Ljubljana, 18. novembra. Kazenski sodnik-poedinec na okrožnem sodišču dr. Leon Pompe vedno in jasno poudarja v sodbah in opozarja obtožence, da se morajo držati od oblasti določene najvišje cene, da morajo trgovci to določilo upoštevati pri nakupu blaga, ki ga ne smejo nikdar preplačati in tudi ne smejo zahtevati od konzumentov, da bi jim oni krili eventualno izgubo. G. sodnik je že do^ stikrat ugotovil, da so mali trgovci pač naivni in bojazljivi, ko skušajo grosiste prikrivati in jih nočejo naznaniti, ko ti malim trgovcem diktirajo za blago višje cene, kakor so bile uradno določene. Treba je tudi grosiste prijeti in jih poklicati na odgovor. Včeraj je bilo 6 navijalcev in verižnikov obsojenih na skupno 56 dni zapora in 1900 lir denarne kazni. Obsojeni so bili, ker so verižili z različnim blagom in navijali cene raznim živilom. Sodnik je razpravljal o mesu, olju, paradižnikih, jabolkih, solati, špi-nači, limonah, dalje o domačem milu, o teste- Silna burja v Trstu in na Krasu je divjala pretekle dni y Trstu je divjala s 120 kilometri na uro — Smrtna nesreča v Tržiču V petek, 14. novembra je imel Trst burjo, kakor je meščani že dolgo ne pomnijo. Napovedal jo je že v četrtek močan padec barometra z naglim znižanjem temperature. V noči na petek 66 je potem razvnel silovit vihar, ki je dosegel v petek hitrost 120 km na uro — kar je tudi za tržaško burjo precej redka silovitost. Burja je divjala ves dan ter docela izpraznila ulice, na katerih so se pojavljali ljudje le v posebni nujnosti, pa še tedaj so hiteli, da so prišli do prvega tramvaja ali pa so si čimprej našli zavetje. Stari Tržačani, ki so vajeni burje, so jo s svojo preizkušeno taktiko še dobro obvladali, v Trstu pa biva sedaj veliko ljudi, ki se z burjo še niso seznanili. Ti so imeli v petek priložnost študirati, kako moraš čakati za prvim vogalom ali za veznimi vrati, da mine najhujši udarec burje ter jo potem po bliskovito urežeš do prihodnjega zavetja — seveda če ga dosežeš. Ognjegasci so na najbolj ogroženih točkah mesta, zlasti na odprtih trgih, razpeli vrvi, za katere so se pasantje oprijemali, da so premagali najbolj kritične točke. Kljub temu pa je zahtevala ia burja okrog 50 žrtev — več ali manj poškodovanih zaradi padca po trdem tlaku, kadar ti burja nenadoma spodnese noge. Vse te poškodovance je Rdeči križ zapeljal v bolnišnico, ki jo bodo nekateri šele čez mesece zapustili. Izredno veliko dela so imeli ognjegasci tudi z gašenjem požarov v dimnikih, ki so ob času hude burje zelo pogosti ter z odstranjevanjem raznih ruševin in poškodb na zgradbah, ki bi bile pasantom nevarne. Burja je silfivito razburkala tudi morje, ki je brizgalo v curkih daleč od obale ter so bile obrežne ulice zavite ves dan v slano morsko meglo, ki so jo povzročali v kroglice razpršeni morski valovi. Kakor v Trstu, tako je pretekli petek divjala burja tudi drugod, zlasti pa v Tržiču. Zahtevala je celo vrsto nesreč, med njimi nekaj prav resnih poškodb ter tudi človeško življenje. Smrtno se je ponesrečil upokojeni finančni nadstražnik, 581etni Salvatore Berlini. Okrog dveh popoldne je Berlini šel po via Bonavia. V času hudega udarca burje se je zatekel v zavetje k zidu, ki obdaja ladjedelnice. Pri velikih železnih vratih, ki vodijo v ladjedelnico, je našel zatišje. Toda udarec burje je vrgel z vrat železen drog, s katerim so se zapirala. Drog je udaril Berlinija z vso silo po trebuhu ter mu zadal take poškodbe, da je kljub takojšnji operaciji v bolnišnici umrl. Tudi Kras je trpel zaradi burje. V petek se je razbesnela po vsem Krasu strahovita burja. Nosila je sneg, se zaletavala v hiše, tulila okrog oglov po vaseh ter povzročila po nekod občutno škodo na zgradbah in strehah. Tudi veliko število nesreč je zahtevala, posebno med kolesarji, katere je kar podirala. Večje število težje poškodovanih žrtev burje je bilo s Krasa prepeljanih v tržaško bolnišnico. ninah, sladkorju in naposled o kipečem bur-gundcu. Mesar Anton je bil obsojen na 18 dni zapora, 600 lir denarne kazni ali v nadaljnjih 28 dni zapora in na 114 lir povprečnine, ker je 19. julija neki stranki prodal košček mesa za 4 lire in ie sploh goveje meso prodajal po 12 do 14 lir kg, torej nad takratno maksimalno ceno, ki je bila 7.60 do 8.35 lir kg, tudi za vampe je zahteval visoko ceno 7 do 8 lir k«, za svinjsko meso pa celo 35 lir. Mesar se ie na vse načine izgovarjal na veliko izgubo, ko bi takrat meso prodajal po maksimalni ceni. Njegova žena, ki je bila soobtožena, je bila oproščena. Trgovski potnik Milan je po prav čudni proceduri prodal neki gospe več litrov namiznega olja po ceni, ki je bila prav verižniška. Ta je omenil v svoje opravičilo, da je olje tudi drago kupil od neznanca na Figovčevem dvorišču in da je hotel napraviti dotični gospe le uslugo. Bil ie zaradi navijanja cen olju obsojen na 10 dni zapora in 300 lir denarne kazni ali v nadaljnjih 14 dni zapora. Neka branjevka je prodajala v svoji trgovini paradižnike, jabolka, solato, špinačo in limone po nadmaksimal-nih cenah. Sodba: 7 dni zapora in 100 lir denarne kazni. Zaradi previsoke cene domačemu milu ie bil neki trgovec obsojen na 7 dni zapora in 400 lir denarne kazni ali 18 dni zapora. Mesarica Ivanka je bila obsojena na 7 dni zapora in 400 lir denarne kazni, ker je 16. junija prodala neki stranki 31 dkg govejega mesa za ceno 3.80 lir, torej nad takrat veljavno maksimalno ceno. Pri okrajnem sodišču se nadaljujejo različne razprave proti trgovcem, ki so si zaračunavali k nabavnim cenam prevelike pribitke odnosno dobičke. Sodnik na okrajnem sodišču vodi temeljite razprave o pnevmatikah, pisalnih strojih, o manufakturnem blagu in tudi o bencinu. Večina teh razprav je bila zadnje dni preložena, da se izvedejo različni novi dokazi in zaslišijo izvedenci. Gotovo so zimski večeri, ki so nastopili, zares dolgi. Nailepše boste izpolnili čas teh večerov, če boate brali Smilil® kaajpM©®" Vsaka knjiga le 5 lir. Kdor se naroči na vso zbirko 24 knjig, bo dobil 25. knjigo zastonj. Zgodovina idrijskih čipk (Konec.) Nov dvig čipkarstva, in s trajnim učinkom, 6e prične z nastopom prej omenjene Ivanke F e r -j a n č i č, rojene v Idriji 20. XII. 1850. Imela je izmed vseh ženskih ročnih del največje veselje do čipkarstva.. Da bi se v tej stroki še bolj izobrazila, se je šla učit sama od sebe v rudarski kraj Nonns-berg — Val di Non — na Tirolskem. (Ker se je podala na daljno Tirolsko, in ne v bližnjo Gorico, kjer je bilo čipkarstvo razvito že 200 let pred tem časom, pomeni, da je morala imeti Idrija takrat še vedno žive stike s severnimi rudniškimi kraji.) Vrnivši se domov, je pričela izdelovati s svojo sestro Antonijo vzorce umetnejših oblik ter iz novih tvarin. S temi je pripomogla idrijskim izdelkom do take veljave, da so si o d p r 1 i pot na 6 v e t o v n i trg. Radi takega uspeha se je pričelo zanimati za Ivanko ministrstvo samo, ter jo povabilo na Dunaj v poročanje. Sad tega sestanka je bil, da se je na njeno idejo ustanovila v Idriji leta 1876 rudniška čipkarska šola — po domače klekljai^ka — ter da je bila nadarjena in podjetna Ivanka nastavljena kot prva učiteljica. Vodstvo je bilo poverjeno katehetu Juvanu. K temu naj bo še pripomnjeno, da sta k ustanovitvi šole pripomogla tudi že omenjena Karo-lina Lapajne ter dunajski trgovec Strani t z e r. Šolski pouk in pripomočki so bili brezplačni. Dobrodejen vpliv šole se je kmalu raztegnil na vso okolico in še dalje na Primorsko, kakor tudi čez današnjo državno mejo, posebno proti Škofjiloki. Ivanki sami pa žalibog ni bilo usojeno, da Bi se dolgo veselila svojega uspeha, kajti kmalu po uresničenju svoje življenjske ideje je umri a v Idriji 1. 1879, stara komaj 29 let. Zaslužila bi pač na šoli vsaj skromen javen spomenik, kakor ga ima njena predhodnica Barbara Uttmann v Anna-bergu. Idrijska čipkarska sola Klekljarska šola je imela svoje prve prostore v erarični hiši št. 71-89 ob drugem Nikavskem mostu — sedaj Via Montello N. 20 (bivša zdravniška hiša, ali po starem »Padarija«). Šolske izdelke je kupovala sprva najstarejša čipkarska trgovina Karolina Lapajne (soproga dolgoletnega župana Štaflna, podomače »Zatre-par«), ter nekoliko poznejša, Franc Lapajne. Po smrti K a r o I i n e Lapajne je prevzel trgovino njen sin D r a g o t i n , znan po svojih izrednih in trajnih zaslugah za Idrijo. Vodil je trgovino še do leta 1920, nakar se je z njo vred preselil v Žiri, a jo potem tudi tam opustil. (Umrl je 12. III. 1938 na Bledu pri svoji hčeri Nadi, star 72 let.) Edina tvrdka s prometom čipk, ki se je v Idriji obdržala še danes, je že omenjena Franc Lapajne, nahajajoča se v lastni hiši, poleg najstarejše cerkve sv. Trojice, sedaj »Via degli studi N. 3. Ustanovljena je bila leta 1875, ter ima za vzdrževanje čipkarstva v okraju samem, kakor tudi za promet po Evropi, Afriki in Aziji znatne zasluge, priznane z raznimi odlikovanji. Današnji imetnik je sin gorenjskega Franca — Pavel Lapajne. Posledice svetovne vojne so potem omejile marsikako razkošje, in ž njim enako — rabo čipk. Nadaljni razvoj šole je bil sledeč: Lela 1878 so ji postavili nadzorovalni odbor, s stavbenim in strojnim inženirjem Ivanom Ander-ka na čelu. 1805 je postal njen kurator poznejši nadzornik čipkarskih Sol, meščanski učitelj Ivan Vogelnik. Takrat se je šola znatno preuredila ter se je vpeljalo celo bolniško zavarovanje. 1900 je bilo v Idriji 1000 čiukarie, in UdelkOV. u 200.000 kro» Leta 1903 so razširili šolo na več oddelkov in še na druge učne predmete, tako, da so se učenke usposobile tudi za trgovsko-prometne namesčenke ter učiteljice te stroke. 1907 je država zaradi nepričakovano narastle-ga prometa, centralizirala vse čipkarske šole — katerih je bilo največ na Češkem — kakor tudi njih proizvode; a 1. 1912 je dala privatni trgovini zopet prosto roko. — Prvoimenovanega leta so se prodajali idrijski izdelki že v Ameriko. Čipka-ric je bilo takrat od 600 do 800. Izdelki so bili odlikovani na raznih razstavah; z zlato svetinjo in diplomo so jih počastile v predvojnem času Italija, Avstrija, Francija in Rusija. Domača razstava se pa napravi ob vsakoletnem šolskem sklepu. Leta 1910, 21. julija, se je vršilo na Dunaju potom centralnega čipkarskega tečaja zborovanje interesentov in strokovnjakov iz vse države. — Iz Idrije so prisostvovali: dekan Mihael Arko, ki je zagovarjal obstoj klekljarskih šol v Idriji, v Zireh in v Cerknem — Dragotin Lapajne, ki je opozoril na razne njih nedostatke, nadalje: Franc Lapajne, zastopan po svojem sinu Pavlu, Andrej Primožič in Josip Grilc. Iz Zirov in Tolminskih krajev so bili: F. Lenger, A. Primožič, J. Jezeršek, M. Matejec ter W. Paleček. Idrijska čipkarska šola — sedaj »Regio corso merletti« brez kakega prekinjenja še vedno deluje. Iz prej omenjene hiše št. 71-89 se je preselila v novo ljudskošolsko poslopje, in nato 1. 1906 v opuščeno staro župnišče. Prve voditeljice so bile: Korbar N., Jereb Ivana, in kot zadnja domačinka Sedej Frančiška, službujoča od 1. 1907 do 1937. Šola je podrejena Centrali v Gorici pri >R. Ispettorato per le scuole complementari per ap-prendisti e per i merletti«. Ima svojo ravnateljico in več učiteljic, ter par 6to rednih učenk, kakor tudi privatistinje. Poleg bivše »Realke« je ta šola istotako pristna ustanova stare Idrije, ušiv&rjeua po želji iu zaslugi domačinov. Ljubeča srca so močna Ljubimo ta naš čas kljub vsem njegovim nevarnostim ia mezgodam; ljubimo ga prav zaradi teh nevarnosti in zaradi velikih nalog, ki nam jih nalaga naš čas. Le kdor ljubi, more razumeti n«* čas in njegove potrebe. »To je naša zmaga, naša vera...« Tako more govoriti samo tista verna duša, ki ljubi. Zahvaljujem se Bogu dan za dnem, da mi je dal živeti prav v teh in takih časovnih razmerah. Ta globoka in vseobsežna kriza je edinstvena v človeškj zgodovini. Ponosni moramo biti, da smo priče in v nekem pogledu tudi sodelavci te silovite drame... Nihče nima pravice, biti povprečen človek v tej sedanji uri.« (Papeč Pij XI. 1938.) Nekdo je nekje zapisal: »Ne išči svoje sreče daleč naokolu; le v tvoje duše skriva se samotnem dolu.« Lep verz, pa prav tako tudi lepa laž. Neresnica! Danes velja: Gorje samemu! Misel ljubečih src je drugačna. Srce je srečno le, če služi resnici, širokosrčnost je osrečujoča, ozkosrčnost je neplodna in obupa joča. To, kar zahteva danes od nas vsak dan in vsaka ura, tako v malem kakor v velikem krogu človeške družbe: je ljubeče dejanje, požrtvovalno delo. Le to more ublažiti nasprotstvn in sovraštva. Pristnost naše božje ljubezni se kaže v pristni in odkritosrčni ljubezni do bližnjega. Večkrat zadošča že ena sama preprosta in neiskrena beseda, da koga lepo pozdraviš, pomiriš in potola/.iš. Pa bodisi domačin ali brezdomec, prijatelj ali nasprotnik. Ne le pomlad, tudi ljubezniva beseda »razklada svoja čuda« v njem, ki jo govori in v njem, ki jo posluša. Obe sta ožarjeni od iste čudežne miline. Kadar se zasliši ljubezniva beseda, se nekje odpre okno na sonce in drugod se v ožarjenem oknu pojavi človek, ki hoče sonca. Lepa beseda najde vedno lepo mesto. Tedaj odpre tudi ljubi Bog eno izmed svojih tisočerih oken in pogleda ljubeznivega človeka. Trenutek čutne božje pričujočnosti je navadno plačilo dobre besede. Srečali bi več ljubeznivih obrazov, ko bi bilo mnogo več ljubeznivih besed. Res da je molk zlato, toda le tedaj, če bi morala biti beseda težka kakor svinec; če pa je beseda ljubezniva, tedaj naj človek nikar ne molči. Le blagor bližnjega odločuje o zlatu in svincu naše besede. Praviš, da bi še rad živel? Torej ne nehaj ljubiti. Praviš, da bi še rad ljubil? Torej ne nehaj delati dobro. Kdor ne dela dobro, ne ljubi; »kdor ne ljubi, ostane v smrti«. Kogar koli napoti v teh časih božja Previdnost k tebi, hoče, da mu kar koli dobrega storiš: da mu pomagaš, ga pomiriš ali razveseliš. To se pravi s srcem peti: Veselo Alelujo! če ne moreš več storiti za bližnjega, pa vsaj moli zanj. Stiska in težava te more popolnoma razorožiti; najmočnejšega orožja ti pa ne more vzeti. In to je molitev. Prepovej si vse, kar se zdi, da jc ljubezen in vendarle ni ljubezen. Ne delaj se ljubeznivega, temveč bodi v resnici ljubezniv. Boljše, manj »dobrodelnega«; pa več dobrotljivosti. Ne huduj se nad bližnjim še ti. saj so že dovolj hudi časi nad njim. Tvoj bližnji je orodje ali orožje v božji roki. Jeziti se nad bližnjim, bi se reklo jeziti se nad Bogom. Jeza razdore veliko dobrega in poruši marsikatero plemenito prijateljstvo. Dokazov za to ne Lšči v davni preteklosti, ker sami od sebe kriče vate iz najbližje sedanjosti. Nič ni slajšega nego odpuščajoča ljubezen. Apatija (brezčutje) in antipatija (mržnja) je večidel le skaljenje jasnega dušnega življenja. Tudi v sicer bistre vrelce priteko včasih kalni dotoku Taki kalni pritoki prikipe iz našega živčnega sveta, če nismo previdni. Našo dušo sme zajeti samo tok ljubezni. Sedaj pa je v dušah in med dušami toliko tokov, ki jih ni rodila in razlila ljubezen. Stori dobro tistim, ki se ti zde apatični. Ali vsaj nekaj časa moli zanje. Nekateri madeži se na soncu izgube. Ob dihu ljubeznive dobrohotnosti — izgine apatija. Stvarnik je že prvemu človeka z dušo vred vdihnil tudi ljubezen. Pa prišel je sovražnik ter je med pšenico zasejal ljuljko, med ljubezen sovraštvo. Sovraštvo je zatajenje vsega dobrega in človeškega. Ako si naprošen za postrežljivo roko in uslugo, ne opravičuj se nikoli, temveč postrezi in ustrezi, če le moreš. Veselil se boš času, v katerem si bil komu na uslugo. Nekaj kraljevega, nekaj božjega je: uslišati prošnje. Rahločutnost in obzirnost do drugih ni najmanjša krepost. Trdosrčnega in brezobzirnega pa čaka trda in brezobzirna sodba. Ljubezen je vedno čistejša, kadar nas z uslugo preseneti; nepričakovana malenkost nas prevzame kakor velika dobrota. Ljubezen presenečenja napravi ljubezen gibčno in čuječo. In »blagor mu, kdor čuje«. Presenečenje je božja pozornost. Kdor ljubi, se boji, komur kolj skaliti mir. Dobro nam je občevati z ljudmi, ki nam nikoli ne skale miru. Kadar se posloviš z bližnjim, pomisli, čc mu nisi kako vznemiril srca. Kdor hoče drugim dati mir, mora ga imeti Sam. Prvo v ljubezni je: enako čutiti; še višje: moliti zanj, ki ga ljubiš; najvišje: medsebojno sj zaupati. Kogar hočeš poboljšati, ga smatraj za boljšega kakor se vidi. Srečnega se čuti celo otrok, če mu rečeš, da je priden in dober ter se veseli, če mu izkažeš spoštovanje. Diplomirani agronomi in absolventi kmetijskih šol dobe takoj službe! Diplomirani agronomi, absolventi srednjih kmetijskih šol in absolventi ivžjih kmetijskih šol, ki bi želeli takojšnje zaposlitve (večinoma za 2—3 mcscce; v kočevskem okraju) pod zelo ugodnimi pogoji, naj se takoj obrnejo osebno na Kmetijsko zbornico za pojasnila. Kmetijska zbornica, Ljubljana, Gosposvctska cesta 2-1. Nagrade staršem za dvojčke Ljubljana. 18. novembra. Iz sklada, ki je bil od Duceja izrecno določen v ta namen, je Visoki Komisar podelil nagrado po 600 lir ob .rojstvu dvojčkov temle staršem: 1. Nučič Franc in Darinka v Zgorji Zado-brovi št. 74; 2. Možck Ludvik in Angela na Turjaku 2; 3. Inž. Podgotrnik Rudolf in Cclestina v Ljubljani, šmarska cesta 11: 4. črček Anton in Amalija, Sadinja vas 21; černič Nikolaj in Marija v Boginji vasi št. i, b. Verbič Franc in Gabrijela v Stožicah 37. QAoAste novice Koledar Sreda, 19. novembra: Elizabeta, kraljica in vdova; Poncijan, papež in mučenec. Lunina sprememba: Mlaj: 19. novembra ob 1.01. — Herschel napoveduje mrzlo, Je ni jugo-zapadnik. Četrtek, 20. novembra: Feliks, Valois. spoznavalec; Edmund, kralj in mučenec; Agapij, muS. Novi grobovi ■f Gospa Marija šarabon je umrla v Ljubljani ter bo njen pogreb v sredo 19. t. m. ob 3 popoldne iz kapelice sv. Frančiška na ?alah. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim svojcem izrekamo svoje sožalje! Odličen milni pralni prašek za pranje perila, odprto na kg, prodaja drogerija KANC • Židovska t — Gg. veroučiteljem in knjigarnam v vednost. Naklada Katoliškega katekizma iz 1. 1938 je pošla. Nova naklada 1. 1941 je nekoliko dražja ter stane izvod 8.40 lir. — Škofijski ordinariat v Ljubljani. — Seznam predavanj ljubljanskega vseučilišča je izšel. Kr. univerza v Ljubljani je izdala obsežen seznam predavanj za letošnji zimski semester. Seznam navaja najprej akademske oblasti za študijsko leto 1941-42. Rektor je prof. dr. M. Kos, prorektor prof. dr. Slavič Matija. V univerzitetnem svetu je predsednik rektor, podpredsednik prorekzarjajo, da je proga zaprta, odnosno, da se bliža vlak. Taki signali so bili postavljeni na pre- ■ lazu na Dolenjski cesti; dalje ob malem mostu čez j Gruberjev prekop v Hradeckega vasi in še drugod. 1 Zimski tečaj pri Sadjarski in vrtnarski podružnici Ljubljana I. V sredo, 19. t. m. predava g. nadzornik Josip fttrekelj o Pripravah za načrtne setve in nasade povrtnine in o kolobarjenju v ze-lenjadnjem malem vrtu ter o oskrbovanju vzim-Ijene zelenjave. Začetek točno ob 18 (šestih) zvečer, kemijska predavalnica na I. drž. real. gimnaziji v Vegovi ulici. Vstop prost. I Prijetno se boste zabavali v nedeljo, 23. t. m. Rokodelski oder bo uprizoril Niccodemijevo komedijo »Postržek« (Scampolo). Glejte, da si pravočasno preskrbite vstopnice. Cene vstopnini bodo nizke. I Namesto venca na grob prof. Vladimirja La-pajneta je darovalo Profesorsko društvo 100 lir, profesorji I. moške realne gimnazije 445 lir in učenci 7 c razreda 20 lir za Podporno društvo na I. moški realni gimnaziji. Gledališče Drama. Sreda, 19. nov.: Boter Andraž. Red Sreda. Začetek ob 17.30 — Četrtek, 20. nov.: Dva bregova. Red Četrtek. Začetek ob 17.30. — Petek, 21. nov.: Bog z vami, mlada leta Premiera. Red Premierski. Začetek ob 17 30. — Sobota, dne 22. nov.: Zaključena predstav!) za Dopolavoro. Začetek ob 14.30. — Dom. Red B. Začetek 17.30. Opera. Sreda, 19. nov.: Rigoletto. Red B. Začetek ob 17. — Četrtek, 20. nov.: Rigoletto. Red A. Začetek ob 17. — Petek, 21. nov.: Netopir. Dijaška predstava. Izven. Znižane cene. Začetek ob 16. — Sobota, 22. nov.: Madame Butterfly. Premiera. Red Premierski. Začetek ob 17.30. Radio Ljubljana Sreda, 19. novembra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Operetna glasba, vmes ob 8 napoved časa. — 8.15 Radijska poročila. — 12.15 Koncert kvarteta »Jožek«. — 12.35 Trio Ambro-siano. — 13 Napoved časa. Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Orkester Cetra pod vodstvom Barzizza. — 14 Radijska poročila. — 14.15 Pisana glasba pod vodstvom Petralia. — — 14 45 Radijska poročila v slovenščini, — 17.15 Slavni valčki. — 17.45 Koncert ljubljanskega du-eta Trost-Šlajs. — 19 »Parliamo 1'italiano«, prof. dr. Stanko Leben. — 19 30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Pesmi in napevi. — 20 Napoved časa. Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.40 Koncert ritmo-simfoničnega orkestra Cora. — 21.35 Moderne pesmi. Orkester pod vodstvom Ze-meja. — 22.10 Godba Policije pod vodstvom Mar-chesinija. — 22.45 Radijska poročila. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska 10 in mr. Bohinc ded., Cesta 29. okt. 31. Poizvedovanja Našlo se je ogrodje kolesa, znamke »Standarde. Dobi se v Jaršah št. 6 pri Ljubljani Iz Tržaške pokrajine Državni podtajnik Eksc. Riccardo del Giudiee v Trstu. Dne 18. in 19. novembra se je mudil na oficielnem obisku v Trstu državni podtajnik ministrstva za narodno vzgojo Eksc. Riccardo del Giudiee. Inspiciral je največje šolske zavode v Trstu in v pokrajini. Ustanovitev tunizijske akcije. V Trstu se je osnovala podružnica tunizijske akcije, ki ima svoj sedež v Trapani. Odlikovan tržaški pilot. S srebrno Saj!« se je zasmejal Jazbec. »O, če hi se iaz preoblekel v vašo nelo-irsko obleko in bi me vi zasledovali! To bi il špas! Ha-ha-ha!« »Vi niste kos takim stvarem. To je jtreba presneto prebrisane glave, kot je moja, na primer. Pa preveč blizu ste mi in bi ne bilo tako zabavno.« e: Lisjak, ki je kadil smotko. je iskal pepelnika. kamor bi jo utrnil. Slednjič je dvignil Miškov klobuk, in je vprav Mišku na obraz in v nos otrese! pepel. Mišek se ni mogel premagati in je silno kihnil. »Hačii!« K sreči je vprav takrat kihnil tudi Jazbec. »Hačiii!« »Bog pomagaj!« je rekel Lisjak, ko je kihnil Jazbec. »Bog pomagaj!« je rekel tudi Jazbec, ki je mislil, da je kihnil tudi Lisjak. »Hvala!« je rekel Lisjak na tako pozornost. »Prosim!« je odvrnil Jazbec KULTURNI OBZORNIK i Dr. Lukman: Sv. Hijeronima Izbrana pisma n. del V zbirki »Cerkvenih očetov izbrana dela« je pravkar izšel zvezek, ki obsega drugi del izbranih pisem cerkvenega učitelja sv. Hije-ronima. Pisma je poslovenil naš patrolog prof. Fr. Ks. Lukman, ki je napisal tudi uvod in opombe k posameznim pismom. Sv. Hijeronim (roj. med 1. 340 in 350 v mestu Stridonu na Krasu, umrl. I. 419 v Betle-hemu) je bil poleg svojega sodobnika sv. Avguština eden največjih in najplodovitejših latinskih cerkvenih pisateljev. Dobršen del njegove književne zapuščine tvorijo pisma, ki jih ie ta veliki mož v teku pol stoletja pisal deloma iz Rima, po veliki večini pa z vzhoda raznim osebam zapadne cerkve. Ker so vsa pisma, tudi tista, ki se zdijo čisto zasebna, pisana za širši krog bralcev, niso do danes skoraj nič izgubila na svoji aktualnosti. Baš v pismih se bolj kakor v drugih Hijeronimovih spisih razkrivajo sončne in senčne strani Hije-ronimovega značaja, v njih se kaže Hijeroni-mova izredna pisateljska moč in spretnost. Zato je hvalevredno, da je .pisatelj, ki je hotel v dveh zvezkih izbranih del cerkvenih očetov podati čim popolnejši duhovni lik tega izrednega moža, izbral v ta namen vprav pisma. Ni prevzel vseh 125, kolikor približno se jih je ohranilo, marveč najznačilnejša in najlepša, v prvem delu 27, v drugem 17. Pisma, ki jih prireditelj podaja v 2. zvezku (etr. 49—290). je H. pisal v zadnjih dveh desetletjih svojega življenja. Glede na vsebino so kaj različna. Tako sta n. pr. med njimi dve tolažilno-spodbudni, vdovi Salvini in Julijanu, tri so posmrtnice (epitafiji), posvečeni spominu treh plemenitih in bogoljubnih Rimljank, Fabiole, Pavle in Marcele; dve pismi obsegata pouk o vzgoji dveh Bogu posvečenih deiklic, namreč pismo Leti in Gavdentiju, štiri so as-ketična in v njih svetnik govori o pokori (Ru-etiku), o redovnem življenju (menihu Rustiku), o Bogu posvečenem vdovstvu (Agerokiji) in o devištvu (Demetriadi), dve p« polemični (duhovniku Ripariju v zadevi češčenja svetih podob in relikvij, in Ktezifontu proti pelagijan-cem). Na koncu so dodana štiri prijateljska pn-sma, tri naslovljena na »v. Avguština, eno pa na škofa Alipija in Avguština. Pisem z znanstveno vsebino razen dveh omenjenih polemičnih v zbirki ni. Prireditelj jih, kakor sam omenja v uvodu k I. delu (str. 67), namenoma ni sprejel, ker je hotel bralcem Hijeronima predstaviti predvsem kot človeka, kristjana in as-keta, in ne toliko kot učenjaka v bogoslovnih vedah. Za osvetlitev Hijeronimovega značaja je zelo važno dopisovanje med Hijeronimom in Avguštinom v prvih letih njunega občevanja, t .j. med 1. 394/5—405. Toda izmed pisem, ki jih je med tem časom H. pisal Avguštinu, pisatelj ni nobenega sprejel v pričujočo zbirko. Kajti moral bi, kakor sam pravi v uvodu, zaradi njih medsebojne zveze sprejeti vsa in jim dodati, da bi bila razumljiva, še Avgušti-nova pisma. Ker bi bilo to preobširno, naj rajši to korespondenco, ki je za oba moža nad vse značilna, obdelal v uvodnem poglavju (str. 3 do 34). Prikazal je. kako je med obema velikima možema, med temperamentnim in bojevitim polihistorjem in čudovito ubranim in prečiščenim mislecem Avguštinom (gl. Uvod, str. 1) prišlo do deset let trajajočega spora zaradi Avguštinovega pisma »Habeo gratiam«, in kako sta ta dva vehka moža, oba učenjaka in. oba svetnika, po daljšem, deloma zelo ostrem dopisovanju, ta spor tudi svetniško zaključila. Poleg tega dolgotrajnega spora, ki je nastal zaradi Avguštinovih pomislekov proti Hijero-nimovi razlagi Gal 2, 11—14 ter proti latinskemu prevodu sv. pisma iz hebrejščine, je tako natanč.no opisan, da prav lahko pogrešamo pisem, v katerih so se kresale misli dveh največjih učenjakov tedanje dobe. S tega stališča so uvodna izvajanja prof. Lukmana dragoceno in zelo zanimivo dopolnilo Hijeronimovega življenjepisa, ki ga je pisatelj podal v prvem delu (str. 1—64). Prevod pisem, ki je prirejen po Hilber-govi izdaji (Corpus scriptorum ecclesiasticorum latinorum, vol. 54—56, Vindobonae 1910—18), se odlikuje po gladkem in jedrnatem slovenskem slogu. Hijeronim je bil mojster sloga, klasik iatinskega jezika. Prof. Lukmanu se je posrečilo, da je lepoto izvirnika ohranil kolikor mogoče tudi v slovenskem prevodu. Potrudil 6e je, da so v prevodu ostale celo duhovite besedne igre sv. Hijeronima, kar brez dvoma ni bilo lahko delo (n. pr. na str. 230: Pacatula... pacatarum — Ljubomira... miroljubne). Citate iz Vergila in drugih lat. klasikov podaja tudi v slovenščini v vezani besedi, pristne latinske rečenice, medmete in podobno v duhu slovenskega jezika (n. pr. Pro pudor! — Fej te bodi!). Tako se pisma berejo izredno gladko in bralca nikjer ne utrujajo. Težja mesta so razložena pod črto. Da bi bila pisma lažje umevna, je prireditelj napisal v uvodu nekaj kratkih pripomb k posameznim pismom (stran 38—47). Tu razpravlja predvsem o naslovljen-cih in o datumu prevedenih pisem. V teh uvodnih pripombah pod črto je vpletenih mnogo kritičnih opazk o starosti pisem; pisatelj večkrat tudi s tehtnimi dokazi popravlja mnenje starejših petrologov. Tako je knjiga tudi z znanstvenega stališča na časovni višini. Pisma sv. Hijeronima so bila pisana že pred 15. stoletji, a so bogata zakladnica dragocenih duhovnih misli, ki imajo veljavo t;udi še za današnji čas. Vzemimo v roke in berimo katerokoli pismo, vsako je važno in zanimivo, bodisi z vzgojnega, asketičnega ali tudi kulturnozgodovinskega stališča. Koga ne bo n. pr. zanimalo, kakšen je bil asketični ideal v Hi-jeronimovi dobi. kakšno življenje je vladalo v številnih samostanih, kamor so se zatekali idealni mladeniči in svete device? Iz Hijeronimovih pisem dobi o vsem tem popolnoma jasno sliko. Čuditi se moramo, kakšen dar opazovanja je ime! sv. H. in kako dober opazovalec človeških src je bil. In, dasi sam strog asket, kako modro zna voditi mlade klerike in redovnike, da jih ne žene v skrajnost, n. pr. glede posta, glede obleke ali bivanja v samoti! Njegova navodila o postu (gl. n. pr. str. 98 nel., 197, 249) bi še dane« podpisal ne samo vsak učitelj duhovnega življenja, ampak tudi vsak zdravnik. Izredno zanimiva »o navodila, ki jih svetnik daje Leti in Gavdentiju za vzgojo malih deklic Pavle in Pakatule. Čudimo se. kako sc starček v betlehemski samoti zna vživeti v Spori Nogomet pretekle nedelje Afirmacija Triestina - Neodločeno v Draidanlh - Zmaga Madžarov Nič novega doma Podrobne izide v državnem prvenstvu smo objavili že včeraj. Presenetljiva je bila zmaga Tržačanov v Modeni 1:0, zmaga Bologne nad Ata-lanto 4:0 in zmaga Genove nad R01110 2:0. Posebno dragocene so bile točke za Triestino, ki se je povzpela na čelo razpredelnice. Z Romo ima sicer isto število točk — po 6 — toda boljšo razliko golov (7:2). Po četrtem kolu italijanskega državnega prvenstva je vrstni red tak: 1. Triestina — 6 točk; 2. Roma — 6 točk; 3. Fiorentina — 5 točk; 4. Ve-nezia — 5 točk; 5. Ambrosiana — 5 točk. — Milano je na 7. mestu, Juventus na 10., Bologna na 14., Livorno pa na repku. Tisti, ki se zanimajo za mednarodne tekme, so se ozirali proti Draždanom in Curihu, kjer so imeli v gosteh Dance in Madžare. NEMČIJA : DANSKA 1 : 1 (1:0) 2e od vsega začetka evropskega dogajanja na zelenem polju so danski nogometaši med najuglednejšimi. Nemški trener Herberger jim je izkazal posebno čast, ko je povabil več dni pred tekmo v Draždane vse nemške nogometne ase in izbral med njimi 11 najboljših ter jih postavil takole: Jahn—Janes, Mtlller—Kupfer, Rohde, Schu- bert—Hahnemann, Walter, Conen, Willimovski, Fiederer. Stadion v Ostragehege je bil že nekaj dni pred tekmo razprodan. 45.000 gledalcev je prišlo, da bi videli, kako bo Conenova jata zmagala. Hahnemann, ki je zabil prvi gol za Nemce, pa jo ostal edina svetla točka, ki je sijala le tako dolgo, dokler ni zablestel Hanson, ki je izenačil. Rezultat je realen. — Sodil je švedski sodnik Eklund. MADŽARSKA : ŠVICA 2 : 1 (2:0) Švicarji so imeli po daljšem odmoru zopet mednarodni program. V Curih je prišla madžarska enajstoriea, o kateri je znano, da ie trd oreh, kjer koli ee pojavi. Tudi borbeni Švicarji ga niso mogli streti. Iniciativa igre je bila v rokah Madžarov, ki so že v 1. polčasu dvakrat poslali žogo v švicarsko mrežo. Častni gol ie zabil v 2. polčasu Monnard, za izenačenje pa ni bilo več časa. Tekmo je vodil nemški sodnik dr. Bauwens. Slovenski nogometaši so tudi to nedeljo počivali. Ni jim do nogometa na zasneženem igri- Išču, razmere pa so premajhne, da bi se izplačalo sneg odmetatt. Upamo, da letošnjega prvenstva še ne bodo definitivno prekinili in da bodo še po-• skusili, če bo vreme količkaj kazalo. Deset najhitrejših na pet kilometrov Popolno zdravje, združeno z železno voljo, vodi k zmagi v tekih na dolge proge vzbudi zavest, da mora vsak delati in nekaj zaslužiti. Vsak se mora zavedati, da sedanja m a Iu Srbija ne more vsakemu dajati pokojnine ali pa ga uvrstiti v plačilne sezname uradnikov. Komisariat lahko preskrbi samo otroke beguncev in to predvsem otroke, ki nimajo staršev, zatem pa otroke tistih heguncrv, ki jih imajo več in sami ne zaslužijo toliko, da bi jih preživill Tako mladino spravi komisariat « podporo ministrstva z« socialno politiko in ljudsko zdravje v otroška rnvctiščn. Komisariat nadalje skrbi tudi /a dekleta in jih pošilja v razne tečaje, da jih usr>o»obi za samostojen zaslužek. Kor je za begunce med drugim eno najtežjih vprašanj prehrana je komisariat sedaj odpr' zanje posebne kuhinje. V njih jc hrana dobra in poceni. Primanjkljaj teh kuhinj pokriva sklad za podpiranje beguncev. Razen tega je Maksimovič poenostavil poslovanje zaupanega mu komisariata. Končno omenja tudi, da bo komisariat pričel ta teden siromašnim beguncem izplačevati kot zimsko pomoč po 200 dinarjev za vsakega otroka. Uspešna trgovina z znamkami. Srbsko časopisje poroča, da so srbski zbiralci znamk do sedaj pokupili raznih novih srbskih znamk za 40,000.000 dinarjev. Nesreča v prostorih belgrajskega večernika »Obnova«. Zaradi slabega vremena in močne košave. ki je divjala prejšnji teden v Belgradu, se je zrušil od aprilskega bombardiranja razmajani zid znane belgrajske gostilne »Šu-matovacc in padei na streho poslopja bivše »Politike«, v kateri sedaj izhaja »Obnova«. Streha n: mogla vzdržati tolike teže ter je popustila. V uredniške prostore »Obnove« se je nato zrušil strop in pokopal pod razvalinami dve uradnici, zaposleni pri tem dnevniku. Znani srbski časnikar Miča Dimitrijevič se je pa še pravočasno rešil. Setev jesenske pšenice v Banatu se je zelo zakasnila. Zaradi pogostega deževja so letos v Banatu zasejali s pšenico zelo majhno površine. 1 Glavna dela sedaj čakajo na pomlad. Znano je, da v lahki atletiki ne odločata samo trening in tehnika, pač pa v prvi vrsti nadarjenost, naravna sposobnost, katere ni mogoče privzgojiti. Tu velja isto načelo kot za velike umetnike. Le-ti se rodijo, šola in samovzgoja pa ostane več ali manj zunanji okvir onega velikega, kar je podedovano. Prirojena nadarjenost je važna tudi v športu, zlasti v onih panogah, ki zahtevajo bliskovito odzivnost in dovršeno koordinacio. Med tem, ko ne more postati velik metalec, kdor ni visoke rasti in izdatne telesne teže, ko tudi ne more postati dober skakalec v višino, kdor nima dolgih krakov in eksplozivnega mišičja, so pogoji za teke na dolge proge lažji in enostavnejši. Sta pa dve lastnosti, brez katerih ni velikih tekačev; osnovna lastnost je popolno zdravje vseh organov, druga pa železna volja. Za teke na dolge proge so najsposobnejši atleti srednje ali manjše postave, lahke rasti in dobro razvitega koša. takih je med Slovenci zelo veliko. Če pa pogledamo lestvico naboljših dolgo-progašev, vidimo, da so rezultati razen dveh, treh, razmeroma slabi. Kje tiči vzrok? Zdi se, da ne bomo pogrešili, če pokažemo s prstom na sledeča dejstva: 1. slovenski fantje tečejo veliko premalo v takozvanih letih dozorevanja; 2. pri treningu se ne držijo večletnega programa, pač pa sezonskega; 8. metode treninga so površne in enostranske; 4. nekateri so športniki le takrat, kadar nastopajo, v zasebnem življenju pa se ne izogibajo vsega, kar slabi kondicijo (nikotin, alkohol, neredno življenje itd.). Našteli bi lahko še vrsto razlogov — zanemarjanje teka na daljše proge v srednjih šolah, premalo tekem in slično — za enkrat pa naj omenjeni zadostujejo. Razveseljiv pojav na čelu slovenskih dolgo-progašev je zopet — Košir. Če bo šel njegov razvoj po dosedanji šestletni poti naprej, je verjetno, da bomo imeli na olimpijskih igrah 1. 1944. tudi Slovenci uspešnega zastopnika v teku na 6000 m. Svetovni rekord na tej progi je dosegel 1. 1936. Finec Taisto Maki s časom 14:08.8 min. Slovenski rekord v teku na 5000 m pa je postavil Primorjan Ivo Krevs 1. 1938. Njegove znamke 15:31.4 ni za njim še nihče dosegel. Lista letošnje desetorice beleži sledeče čase: 1. Košir (Planina) 15:57.6 ali 803 točke; 2. Srakar (Hermes) 16:12; 3. Kien (Planina) 16:14.2; 4. Glonar (Ilirija) 16:45; 5. Ko-cutar (Planina) 17:30; 6. Jan (Ilirija) 17:35.4; 7. Potočnik (Planina) 17:46.8; 8. Starman (Hermes) 18;0.2; 9. Koritnik (Planina) 19:08.4; 10. Glavnik (Ilirija) 20:22.4. Kakor vidimo, 6mo imeli t letos le štiri tekače, ki so tekli izpod 17 minut. 'Upoštevati pa je treba, da so ostali Agreš, Bručan, Kvas in Stajnšek izven meja naše pokrajine. V teku na 10 km smo zabeležili letos le tri rezultate: 1. Kien (Planina) 33:54.2, 729 točk; 2. Koritnik (Planina) 41:43.2, 325 točk; 3. Glavnik (Ilirija) 41:56.2, 318 točk. Voditelj norveškega športa pripoveduje Nedavno .je povabil von Tschammer und Osten svojega norveškega tovariša v Berlin, kjer si je ogledal državno športno polje in druge telesno-kulturne znamenitosti Berlina. Ob tej priliki so časnikarji naprosili vodjo športa na Norveškem Reichboma Kjenneruda, da bi jim pripovedoval o stanju športa v daljni skandinavski domovini. Reichborn Kjennerud je povedal, da 90 na Norveškem temeljito reformirali telesno vzgojo v srednjih šolah. Doslej so gojili pretežno švedski sistem gimnastike, sedaj pa so se odločili za šport, zlasti za lahko atletiko in borbene igre. Učitelji telesne vzgoje ne ocenjujejo več učencev po lepih držah in prostih vajah, pač pa po rezultatih, katere dosežejo na tekmah iz posameznih panog lahke atletike in drugih športov. Razume se, da so izvedli vsestranske reforme tudi v akademiji za učitelje telesne vzgoje, kjer bo v bodoče več športa in manj nordijske gimnastike. Na vprašanje, če bodo norveški smučarji sodelovali na zimsikih igrah v Garmisch-Parten-kirchu, je odgovoril Kjennerud negotovo, pač pa je najavil prihod drsalcev. Med njimi bo najbrže dekle, ki bo sledila Sonjo Henie. To je Turid Helland-Bjornstad. O Turidi poročajo, da je umetnica velikega stila. Tudi Karel SchSffer je izjavil, da bo Turid že v tej sezoni nevarna dunajskim plesalkam na ledu. Nedavno smo v našem listu poročali o novem načinu financiranja športa v inozemstvu. Omenili smo športne stave, pri katerih gre dobiček v korist športnega pokreta. Norveški športni voditelj Reichborn Kjennerud je časnikarjem potrdil, da so tudi na Norveškem vpeljali športne totaliza-torje, od katerih si obetajo izdatne finančne koristi. Razume se, da smejo staviti le na moštva, ne pa na poedine tekmovalce. Milanska športna palača je središče drsalnega športa v Italiji. Letošnjo sezono umetnega drsanja in hokeja na ledu bodo otvorili v začetku decembra, ko bodo imeli v gosteh hokejiste SK Hammarbyja iz Stockholma. Družba za reševanje iz vode, katero so ustanovili na Nemškem pred 19 leti. beleži nenavadno lepe uspehe. Doslej so izurili 750.000 reševalcev, ki so sposobni za uspešna posredovanja v prime- rih nesreč na vodi. — Pri nas se je bavila z reševanjem iz vode zlasti Gasilska zveza, ki je izdala učbenik reševanja iz vode, pa tudi SK Ilirija, ki je prirejala reševalne tečaje. Najboljši letošnji rezultat v troskoku je postavil Šved Halgren s 14.85 m. Italijanski in nemški mornarji so priredili v Neaplju nogometno tekmo, katero so Nemci izgubili z 0:2. Iz Srbije Nov slovenski zdravnik. Na medicinski fakulteti belgrajske univerze ja dno U. t. m. pro-moviral za doktorja vsega zdravilstva g. Martin Kolenc iz Zagorja ob Savi. Iskreno čestitamo! Novi ban Moravske banovine. Za bana Moravske banovine je postavljen dr. Ivan Djor-djevič, zdravnik iz Kruševca. Novo službeno mesto je že prevzel. Prenašanje živil iz občine v občino prepovedano. Za drugimi občinami je sedaj tudi Ču- f«rija prepovedala izvažanje življenjskih po-rebščin iz svojega področja. Pri vseh izhodih so postavljene straže, ki skrbno pregledujejo prtljago vsem potnikom. Komisar za begunce Toma Maksimovič o delu Komisariata za begunce. Novi komisar za begunce Tomo Maksimovič, ki je bil pred kratkim imenovan na ta položaj, se je lotil dela z vso vnemo ter je v nekaj dneh že izvedel več potrebnih in koristnih socialnih akcij. Tako je predvsem odprl v Belgradu v gostilni »Toplica« kuhinjo za begunce, ki je že prvega dne izdalo 400 kosil. V kuhinji so begunci lahko dobili za 8 dinarjev ohrovt, malo svinjskega mesa in kos kruha. Za pripravljanje jedi ima kuhinja na razpolago 5 velikih kotlov V kuhinji si strežejo begunci sami. Pri enem oknu dobe hrano ter nato z njo sedejo za mizo. Po končanem kosilu ali večerji pa morajo tudi sami oddati posodo osebi, ki je nalašč zato postavljena. Komisariat za begunce namerava v kratkem odpreti še več takšnih kuhinj. V zvezi z dosedanjim delom je komisar za begunce te dni sprejel časnikarje ter jim poudarjal, da gredo stremljenja komisariata za begunce v to smer da najde beguncem primerno zaposlitev in da tudi pri njih samih EIAR-Radio Ljubljana PARLIAM0 LTTALIAN0! Schema della XXI lezione che verrS tenuta dal dott. prof. Stanko Leben mercoledi, 19 novembre 1941-XX, ore 19. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih, sredah in petkih, vedno ob 19. LEZIONE VENTESIMA PRIMA La pazienza Due contadini, Caterina e Margherita, se n'an-davann insieme in cita. Ciascuna di esse portava sul capo una grande cesta piena di legumi che volevano vendere al mercato. II loro carico era assai pesante ed esse ben presto diventano stan-che. Margherita, la piu giovane e la piu forte, cominciava a lagnarsi: »Io non posso andar pili oltre, diceva, >sotto il mio carico.« Caterina, in-vece, non faceva udire la menoma lagnanza. Margherita ne era assai stupita e: »Perchfc.« chiede alla compagna. >non ti lagni tu pure? Tu sei meno forte di me, e la tua cesta č pesante quanto la mia. »Gli 6,« risponde Caterina, »che ho messo fra i miei legumi un'erba che rende il mio carico leggero.« »Quale erba?« r.hiede Margherita. »L'erba della pazienza,« risponde Caterina. La pazienza & un'erba eccellente, ma non cresoe in ogni giardino. me ne vado te ne vai 6e ne va ce ne andiamo (ce n'andiamo) ve ne andate (ve nandate) se ne vanno me ne andavo (me n'andavo) te ne andavi (te nandavi) se ne andava (sa n'andava) ce ne andavamo (re n'andavamo) ve ne andavate (ve n'andavate) sp ne andavano (se n'andavano) me ne sono andato, -a te ne sei andato, -a se n'e andato, -a ce ne siamo andati, -e ve ne siete andati, -e se ne 6ono andati, -e Esercizio Traducete: Vsi vidijo tuje napake (il difetto) in ne lastnih. — Nikoli nisem poželel (desiderare) tujega blaga (la roba). — Vsakdo (ciascuno) ljubi svojo lastno družino. — Trgovci (il negoziante) zapirajo svoje trgovine ' (la bottega) ob nedeljah in praznikih (il giorno di festa). — Ali je ta doza za cigarete (il portasigarette) tvoja? Ni moja, bratova je. — Tvoje prijateljstvo (l'ami-cizia) mi je drago, njegovo še dražje. —_ Hmelj (il luppolo) daje pivu njegovo grenkobo (1'amaro) in njegov vonj. — Kako gre tvojim domačim? — Moje in tvoje dolžnosti (il dovere) so lahke v primeri z (in confronto di) njegovimi. - Vsaka dežela ima svoje svetnike (il santo) in junake (l'eroe). — Tudi bedaki (lo sciocco) hočejo povedati (— reči) svojo. — Najlepše pozdrave (tanti saluti) njegovim domačim! — Tvoje in njegove oči so modre. dušo nežnega otroka, ki je komaj zapustil naročje svoje matere. Iz pisem stopa pred nas Hijeronim predvsem kot človek: strog, a ne pretiran asket (razen morda glede naziranja o drugem zakonu), borben in robat, ko polemizira s heretiki, pa zopet ves nežen in mehak, ko se v pismu pogovarja z malo Pakatulo. Razodeva se pa tudi kot bister in široko razgledan učenjak, podkovan v svetnih in bogoslovnih vedah, posebno seveda v sv. pismu. Pri branju teh pisem nam postane jasno, zakaj ga je Cerkev odlikovala s častnim naslovom »Doc-tor in exponendis S. Scripturis«. S kako presenetljivo lahkoto sipi je citate sv. pisma in potrjuje sleherno svojo trditev z navdihnjeno božjo besedo! Skoraj ga ni stavka brez svetopisemskega citata ah vsaj brez aluzije na sv. pismo (prim. n. p. značilno opazko na st. 211 pod črto: »V tem stavku je skoraj toliko spominov na sv. pismo, kolikor besea«), Za Hije- ronima to ni težko delo ampak le prijeten »sprehod po prelepih livadah sv. pisma« prim. str. 166 in 246). Vtis imamo, da je znat vse sv. pismo na pamet. Zato se tudi ne smemo čuditi, če zahteva že od sedemletne Pakatule, »naj se na pamet uči psalterja« (str. 230). in Če menihu Rustiku svetuje: »Nikoli naj ti knjiga (sv. pisma) ne izgine iz. rok in izpred oči; psalterja se nauči na pamet« (str. 202). Knjigo, kj je izšla na 292 straneh male osmerke, zaradi njene lepote in bogate vsebine toplo priporočamo ne samo klerikom. duhovnikom in redovnim osebam, amnak izobražen-stvu sploh. Nova založnica, Ljudska knjigarna v Ljubljani, se je potrudila, da je oblika in zunanja oprema knjige prav taka kot pri prvih treh zvezkih, ki so izšli v založbi Družbe sv. Mohorja v Celju. Cena broširani knjigi je 31, vezani v celo platno pa 37 lir. Dr. A. Snoi. Kopalne hlače Še dvakrat boš skočil, potem pa bom zopet jaz oblekel kopalne hlačke. Prva partija Gospa Chappell, ki je pripravljala orodje za snemanje maske, ga začudeno zopet odloži. Pepek 6e je nakremžil in vtaknil znova palec v usta. »Vrag, to boli! — Mi V6i smo torej 06tali zunaj in poslušali, kdaj bo začel vrtati; in pravim: Andres, jaz grem za njim. Pa pojdi, je rekel Andres, ampak vzemi masko, dveh vaju brez maske ne pustim tja. — Nadel sem 6i tedai masko in zlezel za Adamom; bilo je že slišati, kako dela s tistim vrtalom. Zadnjih nekaj metrov je bilo treba po trebuhu — in tam vidim Adama, prav za prav 6amo njegove čevlje, kako leži na popku in dela. Saj veš zaradi 6voje maske in tistega Adamovega vrtala 6em figo slišal, zato 6em samo pazil, če bi kaj —. In nenadno vidim, kako se na stropu od-luplja takšna debela kamenita skorja, kakor da 6e 6trop upogiblje. Adam, nazaj, kričim, ampak on kajpak ne sliši in tolče naprej. Hitio si snamem masko in ga hočem potegniti za nogo. Toda brž ko 6em 6i strgal masko z obraza, čutim na obrazu prepih — sapra, Adam je že prevrtal 6teno! Bilo je tudi slišati, da teče vrtalo na prazno. — Prijatelj, to ni trajalo niti pol sekunde. Adam, kričim in ga vlečem za nogavice nazaj. Takoj bo to, pravi on, in v tem 6e na levi strani začne polagoma vdajati 6tena in od zgoraj se počasi pogreza skala — kakor tale miza; in ne vem ti povedati, ali je vse to res tako počasi in tiho padalo ali pa 6e mi je samo zdelo tako strašno dolgo.« Pepek je umolknil in pobiral neke drobtine po mizi. »Stanko,« je zamrmral, »ta je moral biti pri tisti priči mrtev. Niti z nogo ni brcnil — držal sem ga pri tem za nogo. To ti je bila klada, ln naravnost na t hrbet. Potem šele je zahleščalo in ga je zasul pre- ' premog.« Pepek je utihnil in 6pet pobiral drobtine ' po mizi. »Lahko si misliš, kako je človeku. Začel sem Adama odkopavati z golimi rokami — mislil 6em, da moram ti6te skale raztrgati.« »Koliko je bila takrat ura?« je šepetal Stanko. »Približno sedem,« je momljal Pepepk. »Prijatelj, in r.ajhuje pri vsem tem — bilo je že po njem, njegovo vrtalo pa je še vedno teklo, ker je bil nanj oprt... neprestano je tolklo pod kamenjem kakor da tale mrtvi človek dela še naprej.« Pepek se je glasno useknil v svoj modri robec. »Mene so potem potegnili za noge ven, kakor kos le6a. Veš, ko je Adam prevrtal in predrl tisti steber... je bilo najbrž na drugi strani polno plinov in 60 imeli večji pritisk. Andres pravi, da 60 bili tisti prepih 6ann plini in da je to Adama omamilo; zato ni mogel več nazaj. No, kajpak, moral bi 6e bil dati prej zamenjati, ampak saj veš, če 6e je Adam zagrizel v delo... Saj |e kopal še po 6mrti.« Pepka je začel 6pet ovratnik tiščati. »Peklenska 6tvar! Mislim si, kdo ve, morda bi 6e kateri drug izmed nas vrnil.« »In kaj... kaj je delala partija?« »Nič ne vem. Prijatelj, bil sem strašno zdelan, očka Suchanek je pumpal vame zrak; ko pa 6em se zavedel, so bili vsi notri, pri Adamu. Kako 60 tja zlezli, tega ne vem. Prvi je bil prilezel Matula ven, držal 6e je za glavo, češ, slabo je slabo, ves hodnik 6e lomi. Potem je hotel zlesti tja še Suchanek, — ampak znotraj nekdo kriči: ven, vsi ven! Najprej je prišel Hans, členki na rokah 60 mu bili odrti do kosti, in z izpahnjeno nogo ali kaj je šepal košček naprej, se oprl z glavo na steno in jokal kakor majhen deček, niti ma6ke si ni snel. Saj veš, to je bil tako rekoč njegov rov.« Pepku se nekako krivijo usta in hitro mežika. »Sapra-nienski pr6t,« je jezno zasikal. »To te prijatelj, žge kakor vrag!« Stanko niti ne diha. »Torej naprej Pepek —« »No,« je nadaljeval Pepek čez nekaj ča6a. »Komaj je bil Hans zunaj, je zahreščalo prav za Suchanekom, in očka ti je poskočil kakor bolha; tedaj so 6e podrli še tisti nalomljeni oporniki, ki 60 še držali strop v Hansenovem rovu. 6e spominjaš? Prelomili 60 se prav do tal, in takoj se je nanje 6esul strop. Se dobro, da sem bil z Ma-tulo korak dalje, prijatelj; po tistem plinu sem bil bedast, da bi 6e ne bil ganil z mesta. In Suchanek pravi: Jeze6, paznik je tam, in Martinek tudi! Spogledala 6va se. in že sem si mislil, da moram skočiti po novo partijo — 6 tem ne moremo mi nič opraviti; zdajci 6e je začel tisti zasip gibati in se privzdigovati, kakor če krt dviga krtino. ,Matula, dvigalo,' 6toka Martinek, ,za menoj je Andres.' Martinek je držal od znotraj prelomljeni opornik na hrbtu in ga skušal privzdigniti z zasipom vred. Še videti ga ni bilo, tako ga je pokrivalo lesovje in kamenje.« Pef>ek je oživel. »To ti je bilo, prijatelji Matula je stal kakor bedak, še zmeraj ni mogel razumeti. In midva s Suchankom 6va brž začela z rokami odmetavati kamenje, da bi odkrila listi opornik, ki je ležal na Martinku; toda od zgoraj 6e je neprestano rušilo novo kamenje. Ze je bilo videti tesarja, kako se trudoma kremži in 6toka, in šele zdaj je rekel Matula ,aha' in hitel, da bi dobil kako dvigalo. .Fantje,' pravi Martinek, ,nič ne pomaga, jaz ne vzdržim več ' Toda vtem je še prišel Matula in ti je nesel cel opornik, kakor da je svinčnik; čudno, da si ga ni dal za uho. ,A!i moreš to podložiti?' pravi Martinek, kakor da delata na opažu. »Torej še košček. Še naprej, tu je zadosti volje. Kar naprej, prijatelj. Ko ti bom rekel, ,zač-ni vzdigovati.' Ne moreš si misliti, Stanko, kakšna teža je ležala na njem. ,Zdaj!' je rekel, in Matula se je oprl z ramo na opornik. »Prijatelj, tega še v 6vojetn življenju nisem videl,« je rekel Pepek in 6e je moral iz samega občudovanja napiti. »Tega še nisem videl,« je ponovil. »Matula dviga i ramo opornik, noge 6e mu tresejo od napora; in opornik 6e vzravnava, zasip se dviga, Matula tlači vse to, kamenje in le6, nazaj proti stropu. Joj, to jc bila moč,« je sopel Pepek. »Hitim mu na pomoč, toda Matula 6amo puha: molči, ne mešaj se ni 6em, in dviga sam, — prijatelj, kakor bi drža! na ramenih tistih šest sto metrov skale nad nami. Rečem ti, pozabili smo na Adama in na Martinka in smo z odprtimi U6ti zijali 6amo na Matulo. Tako nekaj... krasnega je bilo to!« je godrnjal Pepek. »Skoda, da nisi bil zraven. Toda zdaj je kobacal Martinek že ven in pravil: Še drži, Frantik, še Andres je tam. In spet se je pripognii |x>d opornik ter iztegoval roko po An-dresu. Matula 6e je že ves tresel kakor žolica, hroj)el je, in iz no6a mu je curljala kri. Ampak držal je in je še vse nekoliko privzdignil; v tem pa je Martinek že vlekel paznika ven. No, in komaj smo ga odvlekli, je zahrumelo, opornik se je spodaj prelomil, in ves zasip je padel 6pet na tla, 6amo za las se ie Matula izognil. Bil je tudi že najvišji ča6,« je kritično menil Pepek. »Še trenutek, pa bi mu bilo morda počilo od napora srce: kar pomodrel je in samo hropel. Kaj pa Andres, imel je 6amo jjotolčeno ramo; ampak za Matulo 6mo 6e bali, plesknil je na tla kakor mokra cunja. — Še dobro, da se niu je spustila kri iz no6a; odleglo mu je. Hans ga je brisal s svojo lastno 6rajco in ga skoraj poljubljal. Sakra, to je bil posad!« se je oddahnil Pepek. »In prvo, kar je rekel Andres, je bilo: poglej, Pepek, še sreča, da sem pritlikavec, drugače bi se ne bil mogel splaziti skozi takšno luknjo.« Pepek se je ginjcn useknil. »Vidiš, tudi njega je srečala pamet. In Matula je prav za prav rešil Andresa, — kako se to vse čudno razvozla! Samo Adam je pač tam ostal...« Pepek je z do krvi razbitimi prsti pobiral drobtine pvo mizi. »Ino, tudi to se je torej razvozlalo, kajne!« V nezasedeni Franciji V listu »Neues Wiener Tagblatt« je objavil Otto Paters članek o življenju v nezasedeni Franciji. Takole pravi: »Na jugu in ob revieri Francija ni čutila vojne. Tu med Nico in Perthusom lahko še najbolje in brez prividov spoznaš državo maršala Pčtaina. Med olivnimi drevoredi in vrtovi cvetočih nageljnov, v vonju citron in oranž ne govore radi o vojni. Ljudje ne morejo prav verjeti, da je res, kar se sedaj godi. Zdi se, kakor da so privezani na avtomobilske ceste, vodeče v Nico in Monte Carlo, na hotelske reklame in prazna plesišča. Za prebivalce južne Francije, ki jim ni trebalo bežati, ki ne vedo, kaj so uničene vasi in ne kaj skriva nedoumljiva narava za svojimi zastori, je vojna in svetovno dogajanje nekaj silno daljnega, drobne skrbi in vsakdanja borba s jx>manjkanjem pa jim je zelo blizu. Med obojim pa stoji Vichy in čustva, ki nihajo med staro in novo Francijo, se odfiovedujejo republiki, pa še vendar vise na idejah iz 1. i78!). kakor na kakšnem mitu. V Niči sem doživel veliko jx>klonitev ljudstva admiralu Darlanu, v Toulonu nastop nove francoske mladine, v Marseillesu pa demonstracije francoske legije. In če gledaš po marseljskih ulicah v senci narbonnske katedrale ljudi, ki skoraj pobožno prebirajo velike letake, naznanjajoče, da je politika mrtva, bi lahko mislil, da je v Franciji vse v redu in da je iz nje nastala nova država. Prijetno južno sonce, rodovitni vrtovi, godba, doneča iz majhnih kavarn in pisana barva tenko oblečenih ljudi te ne more varati o resničnem položaju dežele in o pravem čustvovanju ljudstva. Res so še tudi taki, pri katerih je ostalo vse tako, kakor je bilo preje in ki nočejo razumeti velikega političnega dogajanja sedanje dobe, zato pa tem bolj skrbe, cla kolikor le mogoče ohranijo ugodno svoje lastno življenje. Obtožujejo Petaina, da mnogi vlaki vozijo samo dva ali trikrat na teden, da je vino racionirano, da ni premoga in da se je živež podražil. Tudi se čudijo, da lahko Angleži in Amerikanci v lepih vilah mnogo bolje žive, kakor oni. Življenje v Marseillesu je spremenjeno. Mesto in pristanišče sta postala vrata Francije. Tu čutiš Izšla je Družinska pratika za leto 1942. Dobili jo boste za ceno L 2 — v Ljudski knjigarni, v trgovini Ničman in v vseh drugih knjigarnah in mnogih trgovinah v Ljubljani in na deželi. Ker naklada ni velika, sezite takoj po pra-tiki sv. Družine. še nekaj predvojne Francije. Veliko pristanišče je sicer skoraj prazno, vendar pa še prihajajo ladje iz francoskih kolonij in pristajajo ob sivem nabrežju. Šele takrat, ko so že v pristanišču, so se izognile vseh nevarnosti, pretečih jim na morju. Kadar pripeljejo ladje v pristanišče, sfioznaš šele pravi obraz tega največjega francoskega pristaniškega mesta. Marseilles je še tudi danes mesto vseh ras, mesto, skozi katerega prihajajo v Francijo orientalci in Afrikanci, Azijci in Amerikanci. Po ozkih ulicah, na terasah velikih kavarn, v velikih magacinih se gneto razkošje in bogastvo, beda in revščina, čednosti, grehi in strasti. Mnogo tega, kar pride iz Afrike v Marseilles, ostane v rokah neutrudljivih črnoborzijancev. Mnoge dobrine romajo v zakotne gostilne, ki ti nudijo na skrivnem za drag denar skoraj vse dobrote tega 6veta. Stroge kazni in za strašilo vsak dan v listih objavljene obsodbe očividno ne prizadevajo marseillskim mešetarjem, črnoborzijancem, ljudem iz »marche noire« nobenih skrbi. Vsakdo, ki se boji sonca svetlih boulevardov, se lahko skrije v temnih ulicah, v labirintu črncev, med črnimi in rumenimi prebivalci tega mesta, med trumami prosjaških otrok in žensk dvomljive vrednosti. Temna slika mesta je še bolj zamračena s kolonialnimi četami, ki so jih po končani vojni navlekli v Marseilles, od koder jih jx>časi odvažajo domov. Ze davno bi bili v Afriki, če bi bilo dovolj ladij za prevoz. Sedaj pa hodijo okrog po mestu, oblečeni napol z raztrganimi uniformami, napol pa z meščanskimi oblekami. Posedajo po obrežju in čakajo na kakršen koli zaslužek. Po mestu jih srečuješ v tolikšnem številu, da se kar prestrašiš, misleč, da si v kakem črnskem mestu. Marsejlčani nič ne mislijo na posledice mešanja ras. Korzika je otok nasprotij. Nič te ne preseneti bolj, kakor s snegom pokrite gore in subtropsko rastlinstvo, v soncu žareči zalivi ter pusta pristanišča po ozkih skalnih globelih, rdeče se svetlikajoče skale poleg strnjene črne lave, olivni in oranžni nasadi med puščami divjih host, členovita vzhodna obala z dobrimi pristanišči in bohotnim življenjem in prazna zahodna obala skoraj brez ljudi, majhno in živo kamenje na robovih, sredi otoka pa veliki gorski skladi, temni, majhni in živahni ljudje na obalah, sredi pa velike in lepe •postave Francozov. Mavrov in potomcev gotskih priseljencev. Ljudje se bavijo s trgovino, ribar-stvom in vrtnarstvom. Še na nobenem trgu nisem videl toliko sardin, toliko jerebic, še nikjer toliko pušk in nožev v rokah civilnega prebivalstva. Toda puške ne jx>kajo in noži so mirno v nožnicah. Korzijanec ljubi orožje, ki ga je ohranil iz časov roparjev in krvne osvete. Nosi ga kakor mi klobuke in kravate. Pristanišča so pusta, shrambe pa polne. Korzičani morda ne čutijo toliko vojne, ker lahko sami jedo svoje svinje, goveda, ovce in ribe ter sadeže svojih vrtov.< LJUBLJANSKI INEMATOGRAFI Predstave ob 16 in 18.15, od nedeljah In pra-znHrtti pa ob 10.30. 14.30. 16.30 m 18.30 Detektiv, film zagonetne in duhovite vsebine Mister Flow Fernand Gravey, Edwige Feuillere KINO SLO0A - TEL. 27-30 Film iz krogov visoke družbe Ljubavnl valček Film o valčku, o prvi ljubezni in o prvem škandalu. Elizabeta Simon, Žita Szeleckv Evgen Po-taky in Jutl j Csortos. Matineja v nedeljo odpade KINO O IVI ON - TRT.. 22-2« Odlična igralka in plesalka Marika Rok k v dvojni vlogi v velefilmu KOR A. TERRY Močna vsebina! Krasna glasba in plesi! V ostalih vlogah: J. Sieber, Wlll Quad!lieg. Wiil Dohin i KINO MATICA. - TEL. 22-41 Mali oglasi B suižte B Dobe: Služkinjo pridno, pošteno, za pomoč v gospodinjstvu ln na vrtu, takoj sprejme Hilda Korun Ljubljana, Večna pot 26. b Filatelisti, pozor! Najugodneje kupite tn vnovčite anamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk v knjigarni Janez Dc'žan, Ljubljana, Stritarjeva 6. BKupimcB Vež omar za perilo ln obleko, novih ali rabljenih, kupimo. Naslov v upravi »Slov.« pod »Omare«: št. 12696. k Pohištvo vseh vrst, šivalne stroje ln druge druge praktične uporabne predmete stalno kupuje in prodaja: Nova trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. (k Posestva Vež hiš in parcel prodamo v raznih delih mesta. Brezplačna pojasnila v realitetnt pisarni Zajec Andrej, Tavčarjeva ul. 10, tel. 35-64. (p Kupim hišo Rabljeno gumo vsako količino, vseh vrst kupuje ln plača najbolje »Metalia«, Gosposvetska cesta 16, tel. 32-88. k B Stanovanja B Oddalo: Dvosobno stanovanje s predsobo ln balkonom v Spod. šlškl oddamo b 1. dec. Mesečnina 280 lir. -Ponudbe upravi »Slov.« pod: »Solidna stranka« št. 12803. č gostilniško ali trgovsko, event. s posestvom. Ponudbo s točnim opisom ln ceno je poslati upravi »Slovenca« pod: »Gotovina« št. 12800. P Zavese za zatemnitev iz papirja nudi solidno Id poceni Puc Danilo tapetnik Ljubljana, Slomškova 9 Telefon St. 35-71. Oglašujte v edino uspešnem dnevnl-lku »Slovencu«! Razlika. Kakšna je razlika med kačo in odvetnikom? — Kača požre polža in pusti hišo, odvetnik pa vzame hišo in pusti klienta. UMRLA NAM JE NAŠA PRELJUBA MAMA, STARA MAMA MARIJA ŠARABON POGREB BO V SREDO, 19. T. M. OB 15. URI Z ŽAL, KAPELICA SV. FRANČIŠKA, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. VLJUBLJANI, DNE 17. NOVEMBRA 1941. ŠARABONOVI Kap jih je zadela..! Da bi Gavin spraševal, je bilo zanjo nekaj nenavadnega. S komaj vidnim nasmehom mu odgovori: »Štejem 6i za razvedrilo, če lahko odgovarjam na vaša vprašanja!« Oavinovo lice je 06tak> nespremenjeno. Z njega je zmeraj odsevalo nekaj, kar je spominjalo na masko. Gavin se prikloni. »Drznem 6e vprašati tole, gospa, če nima Vsemogočni nič proti temu, da takole počenjate s človekom, čigar duša je že v raju?« »Vi ste čuden patron, Gavin! Kaj naj bi imel proti?« »Ali ni laka stvar 06krumba?« »Tega ne bi rekla, ker v mnogih cerkvah 60 postavljeni spomeniki in za izdelavo glav na njih ifo uporabili marsikje ravno po6rtne maske...« »Imate prav, g06pa!« »In vzrok, da bo maska razstavljena v dvorani hetharstonskega gradu, je vendar pobožno spoštovanje do mrtveca!« Gavin zmaje žalostno z glavo. »Gospa 60 tako srčno dobri, da 1» morejo dobiti pravega pojma, kako 6toje 6tvari pri nas!« Gospod Chappell pogleda presenečeno hišnika. »Kaj naj to pomeni?« Gavm 6komigne z rameni in razpro6tre roke s kretnjo popolne vdanosti. »Go6pa ne more vedeti, kaj se skriva za stvarmi I Prava žalost se ne kaže nazunaj! So ljudje, ki 60 mnenja, da se mora vsakemu imenit-niku odliti posmrtna maska!« Gospa Helen Chappell ga hladno prekine: »Ne mislite, Gavin, da je vaša opomba že 6koraj toliko kot kritiziranje 6vojih gospodarjev?« Gavin 6e prikloni. »Upam, da milostiva ne mislijo resno, da bi imel take namene. Kaj takega bi mi sploh ne prišlo na misel. Hotel 6em zgolj prihraniti taki krasni božji stvari kot izvolite biti vi, milostiva, da 6i ne bi obremenili duše 6 kakšnim grehom. Edino to 6em želel.« »Na vso moč 6te prijazni, toda, da ne bom grešila, bom že 6ama pazila!« »Prosim!« Obotavljajoč 6e, postavi Gavin obe svetilki zopet na mizo. »Nemogoče!« zakliče. »Nemogoče! Ne smem vendar dovoliti, da bi milostiva sama nesla orodje!« Iz rok ji vzame zabojček s sadro in steklenico za olje. »So brisače in posode za vodo pripravljene?« »Dve mizi, posodo za vodo, čeber in razne take pripomočke sem pripravil, milostljiva!« Gavin je peljal gospo Chappell j>o dolgih, samo pobeljenih hodnikih. Bilo bi posebno zanimivo, če bi opazovali to enostavno poslopje. Heatheretonski grad je bilo staro poslopje, ki ni v ničemer spominjalo na grad. Očitno je »zrasla« ta hiša iz prvotne osnovne, ne preobsežne oblike 6 prizidavanjem novih delov. Zato ni bil tloris nikakor organično zamišljen. Le takšen človek se je v poslopju 6poznal, ki je stanoval tukaj že najmanj eno leto. Zato ni preostalo Heleni nič drugega, kot da 6e je voljno podredila volji svojega vodnika. Videti je bilo, da pozna Gavin vsak kot heat-herston6kega gradu. Peljal jo je najprej j>o polža6tih stopnicah. Potem se je odprl visok, gotsko obokan hodnik, ki ga še ni Helena Chappell nikoli videla. »Stoj!« zakliče gospa Chappell. Z zanimanjem opazuje štirioglata vrafa, ki so bila na grobo vstavljena v zidno vdolbino v obliki zlomljenega oboka. Trhle deske 60 bile enostavno fioslikane 6 prizorom z lova. »Tukaj je prebival poslednji Heatherstonec,« pojasnjuje Gavin. »Bil je čudaški človek, kajti vrnil 6e je iz kolonialne službe s popolnoma uničenimi živci in videl je vsepovsod strašila.« »Tako? Zanimivo! Za čim je lord umrl?« »Tega pa ne vem!« »No, kako to?« »Niso našli trupla!« »Saj ni njegovo telo kar tako izhlapelo!« »Milostljiva imajo prav.« »No, in?« »Živimo na škotskem, milostljiva!« »Vem! Čeprav ni pomlad preveč mrzla — z Afriko ne bi bila zamenjala te dežele!« mu zanič-ljivo odgovori gospa Chappell. Gavin strese z glavo kot da ne odobrava. »Milostljiva me po krivici grajajo!« ji pravi obtožilno. »Naprej torej!« »Spomnil sem va6 na Škotsko, milostljiva, z namenom, da bi va6 spomnil na močvirja!« »A tako!« »Prepričani so, da je zadnjega Heatherstonca, odnesel duh ,Big Devil-Holeja'...« »Big DeviKHole, vražja jama?« »Da! Jama v barju, kjer kroži v vrtincu vo; dena močvireka brozga. Videl sem jo enkrat. Tri vrbe žalujke stojijo na robu tistega tolmuna. In voda je čisto črna od prsti. — Oh milostljiva, lah- ko razumem, da je preprostih deželanov groza, ko hodijo mimo tega prostora ...« »In tam naj bi izginil poslednji Heatherstonec?« »Vsaj tako mislijo!« »Pojdiva!« Gavin je odpeljal Heleno Chappell po najkrajši poti v mrtvaško 6obo. Značilnost zidave starega gradu je bila, da si moral večkrat iti skozi 6obo, preden 6i prišel zopet na hodnik po njem naprej. Skrivnostno so pokale že odgrnjene in nepo-barvane deske. Grozno so škripali nenamazani tečaji pri vratih in ključavnice. . »Večina notranjščine,« razlaga Gavin, »je ze desetletja neobljudena ...« »Res! Zdaj 6em se spomnila: Dan pred njegovo 6tnrf]o sem bila z gospodom Cassertonom v kleti. Pri tem smo ugotovili, da je klet manjša od gradu, in prišli smo...« »... K zidu, ki je bil videti, da je bil postavljen pozneje kot drugo zidovje!« ji seže Gavin v besedo. »Oprostite, milostljiva, da sem si drznil pasti v besedo!« pristavi ko je opazil začudeni izraz v Heleninem obličju. »PTosim! — In pojasnilo?« »Za njim se razprostirajo še prostrane kleti. Toda v ča6u predzadnjega Heatherstonca je izbruhnila epidemija kolere in del mrtvecev so potopili v te kleti. Tam ležijo kar v kupih drug poleg drugega...« »Odkod pa veste vse to?« •Gavin se za spoznanje nasmehne. Prvič je videla Helen Chappell, da se je iz-premenil izraz njegovega obraza. »Iz grajske kronike, milostljiva!« Za Ljudsko tiskarno v Ljubliani: Jože Kramarji Izdajatelj: Inž. Jože Sodji Urednik: Viktor CenJil