Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
..................*	niMri H
»EDINOST« izhaja Škrat na teden vsako sreda In aabota o poludne. Cena za vse leto je €> plii., za polu luta 3 gld., za četrt leta A pld. SO kr. — Posamezna Številke se dobivajo pri opravniStvu in v trafikah v Trsti po & kr., v Gorlol in v Ajdovščini po <1 kr. — Naroantnt, reklamacije in inserate prejema Opravalitva, vla Torranta, »Nova tlakama*.
Vsi do v t ti se pošiljajo Uredništva »vla Terreate« »Nuova Tipofjmfla;« vsakmorabltl frankiran. Rokopisi &»ez posebne vrednosti se ne vručajo. — Inurati (razne vrste naznanila in poslanice) se zaraSunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oplasih z drobnimi orkanu se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Novošegni oderuhi.
Italijanski list «11 Soldo» je pod naslovom «1 moderni usurai» prinesel enak članek, katerega je narekoval pisec teh vrst, in ker je stvar za Slovence na deželi Se skoro bolj važna, nego za Italijane, zato je potrebno, da tudi mi naše čitatelje seznanimo s to filoksero nove baže, da se je bo znalo naše ljudstvo varovati, Se predno začno izpodjedati zdravi temelj, ua katerem jo zidano gospodarstvo nagega kmeta.
Postava proti oderuhom je vsaj nekoliko omejila odoruŠtvo z denarjem; oderuhi so se vsaj nekoliko ustrašili in niso več tako drzni; ali vsaka postava ima skrivna vratca, skoz katera se morejo rešiti prefriganci; ker torej lihvarstvo z denarjem ne gre več tako lehko, znašli so drug način, kako ljudi dreti; oderuhi so namreč postali trgovci in so pod to krinko postali Se nevarnejši, nego so bili poprej, in s tem so zadeli Še bolj največega ubožca, nego je to bilo s posojeva-njera denarja.
TJžo kakih 10 let iivete neka trgovina na obroke (rate). Najprej se je počenjala ta kupčija le za podobe, in siccr le v mestih. Potem so začeli 2 urami in kinkalijami, a naposled je reč uže do tega prišla, da se prodaja zdaj na obroke celo vsakovrstna obleka in pohištvo.
To novošegno oderuštvo pa ni ostalo le v mestu Trstu ali Gorici, temuČ s posebnim veseljem se je začelo širiti po deželi, posebno pa po našej okolici in po Krasu. Mi poznamo nekega moža, ki je menda iz Gorice sem prišel, ni sicer prijatelj duhovnov pa ima vendar duhovsko ime; ta mož ima celo vrsto agentov, prav lačnih ljudi, 1 d niso za nobeno resno delo.
Tal um agentom naloži navadno ob nedeljah eden ali dva vozička malovrednih podob, jako slabih oleo-grafij, potem nekoliko kosov kotonine,
PODLISTEK.
TTrT7"£LSl.
Indijska drama Kaiid&sova.
Na slovenski jezik preložil dr. Karol G laser.
(Dalje.)
čatralekhd.
Veseli se, premagani so sovražniki nebrs
U rvali.
Mar rešil me je Veliki Indra, ki je po svojej božji moči zapazoval mojo bedo?
..........čitralekha.
\eiiki Indra ne. predraga moja, nego modri kralj, ki je njemu enak po svoiej moči.	r J J
UrvaSi.
(Pogleduje h ralja ; ia se). Če je tako, pa so meni Danavi dobroto skazali, da so me ujeli.
Kralj.
(UrvaSi jo opazujoč) Celo naravno je, da so zarudele apsarase, ki bi bile iinele NilrAjana zapeljati, zapazivši to krasotico, porodivšo se iz njegovega boka. Ni nio-
kambrika itd., in jih pošlje v Tržaško okolico. Tam hodijo ti ljudje od hiše do hiše in ponujajo kmetom malo-vredno blago za samo zlato. Ali kmet pravi, da nema denarja, na kar mu agent začne na dolgo in široko pridigati, da denarja ui treba; on da blago brez denarja, plačal bode vsak mesec malenkost od 50 soldov ali 1 gld. in ne bodo niti znal da je kaj plačal, blago mu pride, kakor darovano. Kmetu in delalcu, ki navadno ne razpolaže nad velike svote, dopadajo se taki predlogi in kupčija je kmalo sklopljena. Navadni človek vzame navadno več blaga, nego ga potrebuje, on si priskrbi slik, pohištva in obleke in se mu ne zdi dosti, ako vzame recimo za f. 72 raznega blaga, saj bo to lehko plačal, namreč po 3 gld. na mesec. Kmeta in delalca posebno še zapelje na videz ugodni pogoj, da blago precej dobi v roke.
Ali kedar je kmet blago tako prejel, privleče agent iz žepa takozvano »škedo«, dolžno pismo, katero mora kmet, ali kedo drug zanj podpisati in za njim, ako treba še dve priči. 8 tem dolžnim pismom se kupec zaveže za se in svoje dediče, da bode mesečno obroke redno plačeval vsakega prvega dno meseca; ako pa bi z samo enim obrokom zaostal, potem da ima upnik pravico, svoto na enkrat terjati in precej eksekucijo napraviti na upnika premakljivo in nepremakljivo premoženje.
Treba pa tudi znati, da nevestni agentje navadno neukim kmetom kupne pogoje vse drugače tolmačijo, nego pa so tiskani na takozvanoj škedi in jim obečajo, da jih bode prodajalec čakal do sodnega dne. Ali kako se vara ubogi kmet; kakor hitro zapade I. obrok, uže pride drug agent se škedo po denar, Kmet ga navadno nema, ne »lača in se zanaša na dobroto upnika prodajalca, kateri ga res morda par mesecev pri miru pušča, kar našemu kmetu posebno ugaja.
goče. da bi puščavnik mogel imeti takć hčerko. Mislim pa,
Njen oČ« je gotovo mesec bledi Milobo Ui deli in krasen svit; Mordd pu ljubeznivi Madana' Ki mu ljubu v jedina v mislih je Al mesec š ; omludunski, polu cvetk. Kako bi mogel krasno to devico Roditi suh puščavnik, ovenel 1M svojem vedu", mrtev za ta svet!
UrvaSi.
Draga ČitralekhA, kje neki utegnejo zdaj biti?
Citralekhd.
Kralj, ki nas je rešil, gotovo ve.
Kralj.
(Urv. ši jo opazujoč.) U velikih strahćh je deklica 1 Če kdo slučajno le te videl je, G rk6 mu kopemelo jo srcć, Kako še le zdi h n jejo po tebi Prijal'ljice, prezveste ti vsigdar!
UrvaSi.
(Za se) Gl^j no, kako prijazno govori! Pa nektar ne prihaja od meseca."* Kaj je tukaj čudnega? [Glasno!). Moje srce ž di je videti.
* Madana bog ljubezni.
** Vedi so štirje, Rg-, Sama-, Jadžur-, in Atharvaveda in sj podloga starejši dobi in dijskega slovstva.
*** Indi mislijo, da Iz meseca kaplja nektar.
Kar naglo pa pride sodnijski sluga in prineao tožbo. Kmet so še zdaj dosti ne straši. Ali ko pride na narok, tam še le se prepriča, v kakih zanjkah so nahaja. Pred seboj ima nepreprošlji-vega upnika ; sodba se koneČno glasi, da dolžnik mora plačati in to v 14 dneh ves znesek nakrat.
To se ne zgodi, kmet bi zdaj rad plačeval v obrokih, pa vse zastonj; čez par mesecev se pri njem vrši rubež in cenitev. Ako ni zadosti premakljivega blaga, sedo upnik na kako posestvo. Mej tem ko se vse to vrši, kde so už<5 cape, zarad katerih se je kmetič zadolžil! Ni duha, ni sluha ni po njih. Ali nesreča jo v hiši in kmet kolne proklete cape. Boben poje: prasee, krava gre iz hleva, včasih pa gre tudi malo posestvo rakom žvižgat,.
Zgodi se tudi, da nekateri vzamejo blago na obroke in ga potem za polovico prodajo, da le kako luknjo zamašć, taki gred<5 potem še hitreje kosom pot. Zgodilo se jo tako, da mož, ki ni mogel naprej se solidno kupčijo in je morda tudi uže parkrat faliral, kar naglo obogati ter ima v okolici uže svojo lepo kampanijo in polno manjših posestev, do katerih sam ne ve kako je prišel. To je vse resnica, o katerej se lehko vsak dan na lastne oči prepričamo. Ali stvar gre še dalje.
Na Krasu sicer ni dosti požarjev, ali bati se je vendar, da v nekaterih krajih Krasa neke vrste požar vso uniči. Prodaja na obroke se je namreč tudi na Krasu uže prav dobro ukorenila. So nekateri ljudje slovenskega rodu, ki se pa za pravice Slovencev prav malo menijo, več pa za njih denarje; kadar so mej Slovenci na deželi, kažejo se celo radodarne, uže ved(5 zakaj, kader pa so v mestu, kder navadno stanujejo, pa zaničujejo Slovence in se pridružujejo fanatikom, kateri kričć: «fuori i Kranci», ter glasujejo za kandidate rudečkarjev.
Kralj. (Kaže z rokoj) Na gori Homakutl gledajo Družice vse v preljubi tvoj obraz, Ki luni je enak prijazni, ko Otćla se je temnega oklepa.
(Urvaši poželjivo kralja pogleduje). Čitralekha. Kam pa gledaš?
UrvaSi.
(Radostno kralja pogleduje). V enakem stanu je ta, ki pohotno pogleduje me. Citralekhd. (Smehljac se) No, kdo pa je to ?
UrvaSi. Kdo? Tisti, ki ga ljubim.
Rambhd.
(Veselo se opiraje.) Kralj enak mescu v ozvezdji Višakha**, se približuje z Ur-vašijo in Ćitralekho.
Menaka.
Dvojna sreča nas je denes doletela; v prvo vrača se prijateljica iu v drugo ho kralju nič žalega ni pripetilo.
Sahaddžanjd. Prav si pogodila; v resnici teško je premagati Danave.
Kralj.
Voznik, polji naju na ta-le vrh.
Vodnik. Kakor velevaš gospod!
** Ozvezdje Višakha obstoji iz (dveh) zvezi, kl ste Indom veljali kot soprogi meseca.
Nek tak človek ima po Krasu celri svoje stalno agente iu podružnice, iz katerih ložoje razteza svoje tipalnice in sisalke po vsem Krasu. Mi smo slišali kmete, ki so ceM hvalili te nove naprave in njih osnovatelje; aJi predno mine par let, prepričajo se, da z ognjem in požarjem so ni šaliti. Prav Kraševci pa bi morali uže dobro znati, kaj se pravi blago jemati na upanje, kajti uže prav dosti posestev so zgubili zbog lehkomišljenega jemanja blaga na odplačavanje, — ker so ra-Čunili na dobroto mestnih gospodov.
Kupčija na obroke je sploh nevarna kupovalcem; škodljiva pa je tudi pravej rednej kupčiji sploh, posebno pa prodajalnicam na deželi, kajti trgovec, boljšo lihvar na obroke, ima v svojej hiši v privatnem kvar-tirju cel bazar: slike, zrcala, drugo pohištvo, galanterijo, zlatnino, strižno blago, kinkalije itd, — on ima včasih bogatejšo zalogo od pravega trgovca, a vso to pod roko, on ne plača patenta, dohodninskega davka, ne plačuje občinskih davkov in drage najemščine za prodajalnico in za magazin; njemu ni treba posebnih dragih pomočnikov, ker njegovi agentje se sami izplačujejo s provizijo, uprav zato pa toliko rajše zapeljujejo in de-rejo kmeta.
Prodajalci na obroke navadno prodajajo le obležano, skartirano blago, pa prodajajo ga po 10 do 20 po sto draže od trgovca in vendar dosti prodajo — a vse zarad plačnih pogojev —; oni torej delajo pravemu, solidnemu trgovcu najnesolidnojšo konkurenco in tako podkupujejo pošteno trgovino ter so velikokrat uzrok, da mora pošten trgovec nehati in celo sramotno propasti. Da so temu nove-šegnemu lihvarstvu v okom pride, bilo bi pač potrebno, da se v prvej vrsti trgovske zbornico brigajo za odpravo take nesolidne trgovino, kakor se je nedavno začela pečati s to zadevo dunajska trgovska zbornica. Naj
Kralj.
(Dela, kakor da bi se voz v vožnji navzdol zelo maj il, Urvaši se ga boječa oklene). Kak6 mi to koristi, da se maje Moj voz po strmi poti tja navzdol! Dotikajo se rane njenih prs ln sladki čuti v meni se bude. UrvaSi.
(Sramežljivo.) Čitralekha, umakni se vender malo!
Citralekhd.
Kam ueki?
Rambhd. Pozdravive modrega kralja.
(Obe ideti kralju nasproti.) Kralj.
Voznik, le vozi, da se krasna deva S nrljatljicami druži krasnimi; Tako lepota spomladanska se Ovenča lepimi lijanami.
Vodnik.
Kakor zapoveduješ, gospod. [Ustavi vo\)
Apsarase. Čestitamo Ti na zmagi, gospod! Kralj.
Jaz pa Vam, da sešle ste se s prija-toljco.
UrvaSi.
(Stopi z voza, opiraje se na i žitralekhino roko).
Objemite me; nisem mislila, da se bomo še kdaj videli.
(Prijat jice so objanejo/. (Dalje priti.)
bi se skrbelo za posebno postavo, ki zabranuje lihvarstvo z blagom, kakor uže obstoji postava proti lihvarstvu z denarjem.
Ali naša inteligencija na kmetih, posebno duhovščina in učiteljstvo mora tudi ljudstvo podučovati in svariti pred jezičnimi in lažnjivimi agenti in pred kupčijo na obroke.
Kakor pa smo mi napovedali vojno novošegnim oderuhom, enako naj jo jim napovedo tudi drugi domaČi listi, kajti dolžnost do domovine njim to narekuje.
nam m
Lamentacije.
VIII.
VsaktPiemu, ki je kedaj kaj o slavnem starem govorniku Demostenu slišal ali čital, gotovo ni neznano, da je moral ta posebnež, kateri je pa z vsem plamenom svojega srca svojo domovino ljubil, mnogo cd sorojakov trpeti. On pa za to ni čisto nič maral, ampak grmel je potem njegov glas mnogo glasnejše do njih ter vzbujal jih k zavednosti. Predočil jim je večkrat slab položaj, v katerem so se nahajali, spodbujal jih, naj se zbude ter na branik postavijo proti svojemu najhujšemu sovražniku, macedonskemu kralju Filipu.
Nekdaj je dobri Demosten tudi polagal na srce svojim sorojakom skrb do lastne domovine, lastnih družin; ti so pa mej seboj mirno žebrali in ščebetali ter niti poslušali niso gorečega moža. Jeza seve da, iu to sveta jeza, je dobrega De-mostena poprijela, ali ui se nad njimi jezil ali očital nemarnosti in brezskrbnosti, ampak le indirektno jih je hotel opomniti in pokazati, da bi morali se vendar za blaginjo lastne domovine kaj bolj pobri-noti in ne živeti v takem dušnem opešan ju.
Povedal jim je tedaj pripovedko o oslarju in kupcu, ki sta se za prazno reč, za senco pričkala, ne da bi pripovedko končal. S tern je on dosegel, ako ne dru-zega; vsaj to, da so njegov govor potem paznejše poslušali.
Mi se gotovo nočemo meriti s tem velikanom na narodnem in literarnem grškem polju, ker nismo mu vredni uiti jermenov od opank odvezati — ako bi sicer še zdaj nosil opanke in jermene —; hoteli smo s tem le pnspodabljati naš narod starogrškemu. Niso sicer tema narodoma enaki uzroki bojev, ker Grku ni nobeden jezikovnih pravic kratil, ali bojevati se je moral, da ne bi podlegel tujej sili; istotako se moramo bojevati tudi mi, da se osvobodimo tuje more, ki nas tlači in nas na vse mogoče načine zatira in mori.
Jezik naš ni tujcem svet, spoštujejo nas ne, ampak vedno proti nam delujejo, Zato ne smemo zanikamo in roke križem drže se jim podvreči, ampak si po pravnih potih naše pravice pribojevati.
Omenili smo tudi — oslove sence. Mnogi drugi narodi in tudi mej nami je kdo ki pravi, da se i-ojujeino za prazno nič: vsaj da smo dos-i aj fi eli. da ui bil naš jezik v šolah in uradih rabljen. To pravijo ali boljše žlobudrajo Nemci in Italijani, ki v Avstriji v našo Škodo uživajo popolne pravice in oni naši zasle-pelci, ki se, ako jim je trebuh poln, za drugo čisto nič ne pečajo, rekoč, da je boljše Če človek več jezikov zna.
Da, gospoda, to sami predobro vemo: kolikor Človek jezikov zna, za toliko ljudi velja — tako ali slično pravi nek pregovor. Tega pa vsi slepo ne trde, vzlasti oni ne. ki le jeden jezik, svoj materin jezik znajo. Ako je tem gospodom vse, kar je tujegai dobro; kar pa domačega, lastnega, slabo, pljujejo oni v lastno skledo ter sramote sami sebe meneč sramotiti Slovence — takim pravimo in rekali so jim od nekdaj sem vsi, izdajalci, ki niso vredni da med nami žive in naš kruh jedo.
Ubogi kmet na primer, kateri mora, da ga gospodje uradniki, katere tudi on z lastnimi žulji živi, umejo, najeti si tolmača; ali pa mora dati pismo iz urada mu pridšedše drugim dot čnega jezika veščim prebrat — oj gotovo tako ne go-
vori, ampak želi si, da bi se z njim v njemu lastnem jeziku občavalo. In ne samo kmet, temuč vsak zavedni in dobro misleči rodoljub željno pričakuje časa, ko se mu bode pravica delila, ker jezi ga biti zaničevanim in zatiranim v tem, ko se drugim narodom vse gladko In dobro godi! On gotovo natiboma mrmra In mu je žal radi tega, ali ne ve si pomoč'.
Kam pa pojdete z svojo slovenščino? — glasi se dalje neironično piaSanje kakega jezičnega nespametneža, ki noče v svojej bu ialosti spoznati, da se le na podlagi narodnega jezika more kak narod omikovati in izobraževati. Na podlagi dru-tih jezikov, ako se teh nema poprej povsem v lasti, ni mogoče, da se narod omikuje in dobro napreduje — to sama pamet kaže, ako ni pamet propalega ali zapeljanega in preslepelega človeka. To je nekoliko do-, kazati iskalo malo od tega drugo vešče pero v našem listu.
Nespametno je tedaj in noro so nad počenjanjem rodoljubov in tirjanjom pravic spotikovati. Gledati, skrbeti bi morali, da se čim prej pridobe in ne še zabavljati in podirati to, kar nam drugi za narod uneti ljudje pribojevati iščejo.
Hoteli smo s tem nekoliko označiti menenja, katera se tu pa tam slišijo mej našimi sorojaki samimi. Zato naj nobeden ne zameri, ker naše pušicđ letćle na one, od katerih smo gotovi, da enako menijo, namreč na podkupljence in odpadnike. V res unetem srcu za blagost naroda in domovine svoje se gotovo taka mišljenja ne rode.
Na vsak način tirjati moramo, da se nam naše pravice podele in spoštujejo, ker drugače bode naš narod vedno za drugimi, ter namesto napredovati, nazadoval. V Trstu morajo se tirjati ljudske šole slovenske, v katere bodo zahajali otroci slovenskih starišev; za okolico moralo se bode še tirjati slovenskega ura-dovanja namesto laškega; povsem laške Šole naj v okolici nemajo prostora, ampak še iz dtuzega razreda naj se italijanski jezik odžene, ki ni za drugo, nego da otroci še ono pozabijo, kar so se v prvem razredu naučili; v tretjem Iu Četrtem let niku naj bi se pa na podlagi slovenskega učili in ne obratno slovenski na podlagi laškega.
Tudi v mestne ljudske šole, Če se ustanove (kdaj?), uvede se laški jezik, ki nam je sicer potreben in ki je sam ob sebi lep in ima prav širno literaturo (radi česa pa ne menimo, da ne bi se moral v ljudske učilnice uvesti!), da bi le ne služil v zatiranje in uničevanje našega milo-zvonečega slovenskega jezika!
Kakor razvidno, premenili smo neko liko predmet, kar pa ne botje nič nasprotovalo, da ne bi se tudi prihodnji naš članek zval »lamentacije«.
Politični pregled.
Notranje dežele.
V	TrebiČu na Moravskem je bila 13. t. m. zvečer nekaka rahuka. Zjutraj numreč so tam zaprli dva socijalista; zvečer pa se je zbralo pred trančo nad 2000 delavcev, večjidel strojarjev in so hoteli zaprta osvoboditi. Prišla je žandarmerija, a bila je sprejeta s kamenovanjem, vendar je z bajoneti množico razkropila. Okrajni glavar je poslal v Jiglavo po vojakov.
Vnanje dežele.
Papež skliče konsistorij na 27. t. m.
V	Milanu so zadnji teden zaprli dva tržaška beguna iredentarja. Preiskali so nju stanovanje i našli pisma veleizdajske vsebine.
V	angleške j spodnje j \bornici je na neko prašanje 15. t. m. izjavil Bourke, da je avstrijski cesar Hickelovo sliko »spoilnja zbornica leta 1793« blagodušno podaril gospej Paget, ta pa je sliko prepustila narodnoj galeriji. Ves angleški narod je hvaležen cesarskemu veličanstvu za dragoceni, blagodušni dar, kateri dežela s hvaležnostjo sprejema.
O avfganskem prahmji je 15. t. m. v angleškem parlamentu rekel lord Churchill, da se angleška vlada ne pogaja z avfganskim emirjem, da se pošlje angleška posadka v
Kan Jahar, vendar pa je Angleška dolžna, emirju dovoliti vojaško pomoč, ako bi jo potreboval za hrambo Kandaharja. Nadalje je Churchill na prašanje, ali je res, da se Rusi pomikajo proti Avfganistanu, odgovoril, da je polkovnik Ridgeway dobil vest, da se je ruska vojska blizu Zulfi-karja pomnožila. Koliko znaša ta pomno-žitev, to Ša ni znano, a bode se pozve-dalo.
Ar/gansko prašanje se je zadnje dni zopet tako poostrilo, da lahko vzbudi vojno mej Rusijo in Angleško. Došla so o tej stvari ta le važnlša poročila: Iz Teherana se 16. t, m. brzojavlja, da se je ruska vojska v Mervu in Pulikhistiju v zadnjih štirinajstih dneh jako pomnožila in da se tudi angleški vojaki pošiljajo v Kabul in Herat. »Daily Telegraph« 16. t. m. piše: Angleško ruske razprave o avfganskem prašanji so dobile zelo osorno lice. Še predno je Gladstone odstopil, zahtevala je ruska vlada, da se Rusiji priklopi soteska Zulflkar. Salisbury pa je odgovoril, da se to ne ujema z določili, katera sta sklenola Granville in Giers. Ruska vlada je potem predložila, naj se to prašanje izroči v rešitev tnejnej komisiji, a Salisbury tega predloga skoraj gotovo ne sprejme. »Saint James Gazette« piše, da je v arednjej Aziji nevarnost največja in meni, da se Rusi hočejo polastiti Herata; na avfganskega emirja pa se ni veliko zanašati. »Pall Mali Gazette« pa pravi, da se praša le o tem, ali hočejo Avfgani severni del soteske Zulfikar zase zahtevati, ki je pa ruska zemlja, o katerej pa je Giers malo dni pred Gladstonovim odstopom izrekel, da je Rusija nikakor ne odstopi. Rusiji prepusti ves drugi del zul-fikarske soteske Avfganom, a pridrži si cesto, katera drži iz te soteske. Granville ni delal pametno, da je ta del zahteval, Salisbury pa bi delal hudobno, ako bi zarad tega vojno začel.
Na Spanjshem so te dni zaprli več republikaucev zarotnikov, mej njimi enega polkovnika v Saragosl, na Katalonskem so zasačili tudi več oroženih republikancev.
Francoski senat je sprejel mirovno pogodbo s Kitajci.
O padu Kartuma pripoveduje Abdul-lah bej Ismail, ki je v Kartumu zapovedoval Četi nerednih vojakov, pa srečno ušel in v Dongolc prišel, tako le: Farik paša ni bil izdajica. Gordon je dvajset dni pred padom Kartuma prisilil vse civiliste, ki niso bili oroženi, da so Kartu m zapustili in Mahdiju poslal tako-le pismo: »Te ljudi sem Sest mesecev živel; delajte tudi vi tako, hranite jih in podpirajte. Kakor sem jaz do danes delal, tako delajte vi vprihodnje. Abdullah pravi, da je bilo v Kartumu pred padom 14.000 prebivalcev z vojaki vred. Farig paša je bil usmrten zato, ker je služil neveru Ikom; pomorjenih je bilo 4000 do 5000 civilistov. Gordou, nek evropski doktor, en tolmač iu dva druga moža so usmrtili najmanj i?00 Arabcev iz palače streljaje, ko jim je pa zmanjkalo streliva, odprli so vrata in Gordou seje prikazal miren in vesel z Sibljo v desnici, a nek Arabec gaje ustrelil; potem so se zbrali drviši in umorili njegova tovariše. Vsako jutro po molitvi ostane Mahdi, obrne se proti severju, izdere svoj dolgi na obe strani nabrušeni meč in zakliče: »Gorje, gorje ti Stambul, ker ta meč je zoper tel>e!«
Na otoku Madagaskar zopet preti rod Hova8 Francozom in francoska vlada je vsled tega prisiljena pomnožiti posadko v Majungi.
DOPISI.
Pri sv. Ivanu 16. julija. — V zadnjej štev.»Edinost* pravi dopisnik iz Rojana, da pri tamošujej procesji ni bilo dolzega Dreje; no, svečanost se je v najlepšem relu vršila tu ii brez Šior kapo-viie —, saj so vam poslali druzega magi stratnega uradnika niže vrste, da je na njegovem mestu paradiral, morate tedaj biti zadovoljni, ali ne tako mi Svetoivanci. V nsŠej procesji Malfere sicer ni manjkalo, ali mestno starešinstvo nam je predstavljal pravi starešina, namreč golobradi fantiček, pa bolj bi mu bila pristojala obleka strežnika iu zvonček. V prejšnjih letih je zastopal v naŠej procesji magistrat kakšen iz višjih uradnikov in celo mestni Župan je blagovolil nas počestiti z svojim
prihodom; danes pa ko na okolico tako kruto mrze, zdi se jim nevredno, nas počestiti z svojo nazočnostjo. Vse jedno; ski>ro Še boijše. Zgoraj omenjeni gospo-dičič, pravijo, da je tudi Bazovčane obsodil zavoljo Mauronerjevih plakatov, iu še več okoličauov zavoljo kresov. Ko je nekega Iz sv. Ivana obsodil zavoljo kresa na 10 gld. kazni ali 2 dni zanora, izgovarjal se je zadnji, da ni znal te postave in da tudi kiznl ne plača; zato se začne fantaliu jeziti in o svojej trmi mu napiše list, da mora brez usmiljenja v osmih dneh kazen dostati, ali kmet si je naprej pomagal iu kazen se je posušila. Vresniče-vati so se začela prorokovanja naSih dedov: gorje svetu, ko bodo golobradcl sodili pravico.
Jaz pa praŠam to mestno oblast: Je li pošteno, da okoličani plačujejo kazen zavoljo kresov, mej tem ko ni bilo v vsej okolici ne enega razglasa te prepovedi ni v slovenskem niti v druzem jeziku? Je li pošteno to od vas, da postavo, katero razglasite, prvi sami oskrunite. Kde pa je večja nevarnost, če v okolici pogori na kakšnem vrhu na samoti nekoliko trnja, ali vaši umetni ognji v sredini mesta, je li nevarniše trnje nego smodnik ? Čemu dve meri, če je za okolico prepovedano, mora biti tudi za mesto, kder je večji nevarnost.
Ko je leta 1878 bil nabor konj za vojaščino, bilo je kaznovanih po 10 f. nad 60 posestnikov konj, večji del vsled nevednosti, ker ni bila postava razglašena. Koliko jih v tem letu to kazen plača, to bodo gospodje sami vedeli, kajti tega razglasa ni bilo videti v okolico.
Meseca maja t. 1. smo čitali v listu • Adria«, da j^ bila razglašena v »Osser-vatore Tr.■ neka postava za Primorsko proti škodljivim mrčesom, ali ta postava nam še do danes ni poznana, toraj lahko da jo prestopimo i*i potem pride kazen. Ko bi vam pa molji zgrizli paragrafe te postave, po čem bi nas tedaj sodili in kdo bi za vas kazen plačal? nihčo drugi, nego kdor je uže temu vajen. Ko je čas davke in kazni plačat', takrat nas uže doboste, če smo še toliko otdaljeni od vaše kolibe, toraj dolžnost je vaša, da nam tudi postave v našem slovenskem jeziku razglas site. Ali to vaše samovoljno zanemarjanje je le zato, da okoličane bolj davite in zatirate, ko bi pa okoličani na višjem mestu se pritoževali, gotovo bi nam bilo pomagano, ali okoličan je tej gospodi tako v strahu, da plača, če tudi po krivici, le da se jih odkriža. Gospodje pa z našimi novci vodo študirajo, poslušajo, kako trava raste in si mej sabo po vrhu mastnih plač še nagrade dele, kajti pri vsakej mestnej skrivnej seji se na enega ali druzega milostljivo oz rej o, Če tu it mestni dolg vedno raste. Bliža se h koncu vaše paše-vanje in prihodnost nas bode učila, v kakšno barvo se premeni vafia sedanja rudeča.	Ožuljen kmet.
Iz Ponikve, 14. julija. — Včeraj ob 1. uri popoludne je nastala pri nas hu ia ura, ki nam je vzela skoraj vse pridelke; bila je toča, naliv in vihar. Toča nam je pobila, vihar polomil drevje in po-vodenj jje pobrala sko.-aj vso boljšo zemljo z njiv, da skoraj ni druzega ostalo, nego naga skala. Tako hude nesreče še sedemdesetletni starci ne pomnijo, škoda se ne da preceniti, ker zemljišče ni oškodovano le za eno leto, temuč za sto let s tem, da je povodenj pobrala rodovitno zemljo. Naš kmetje res ubog trpin; od vseh strani je stiskan: davkar pravi: plačaj; deželni odbor govori: plačaj 1 od vseh Strani hočejo denarja od njega, a kde denar jemati, ko navadno še toliko ne pridela, da bi sebe in svoje mogel preskrbeti, in če ga zadene še nesreča, kakor letos, potem je res usmiljenja vreden.
Taire 15. julija. Vas Tatre stoji na visokem hribu, od kodar je krasen razgled na vse strani. Srce mi je veselju zaigralo, ko sem v prvič stopil na bližnji griček pri vasi in slišal v soboto opoldne 5. ia-nuvarja t. 1. zvonjenje lepo ubranih zvonov iz bližnjih in daljnih cerkva, katerih sem 16 nabrojil. Razgled pa mi ni bil takrat tako prijeten, kakor mi je zdaj, ker pokrivala je bela odeja vso naravo in mrzla sapa je brila.
Stopimo malo po vasi. Hiše in druga hišna poslopja se nahajajo fie precej v dobrem stanu. Le nekaj pogrešam, gnojnih jam ni in gnojnica se po potih gubi. Bog daj, da bi prišel čestiti in ohčespo-štovani gospod Kramar kot popotovalni učitelj kmetijstva tudi k nam pogle lat in našega kmeta poučit, kako je treba ravnati napredujočemu kmetovalcu,
Hvalevredni so Taterci tu li zato, ker so sami iz lastne moči sezidali novo cerkev, stolp, novo pokopališče, nov farovž za duhovna in kupili nove zvonove. Oni prosijo zdaj za duhovna, pa stvari so teži v ne.
Stopimo malo v šolo. Soba zadostuje Šolskim razmeram, a notri pa je prav malo šolskih reči. Kaj bi k temu rekel, sam ne vem. Morda se kdo kaj spomni na to.
Tukaj smo Šolo danes dovršili. Ob 6. uri v jutro se je zbrala vsa šolska mla-
dost v Šoli in potem smo se napotili k sv. maši na Pregarje, kder nas je rnno^o-Čest:ti gospod Svetličič se sv. mašo po. čakal. Lppa mu hvala I Po dokončane] sv. maši smo se vrnoli domov v šolo, k ler so se učenci izprašdvali, k pridnosti opominjali in zapela se je cesarska himna. Sola je bila še precej dobro obiskovana. Bilo je skupaj 90 učencev in učenk.
Domače in razne vesti.
Cesarjev dar. Cesar je daroval za pveskrbenje dveh zvonov za cerkev »M adouna degli Angeli« v velikem Lošinu 200 gld. iz lastnega svojega premoženja,
91111 darovi, Nadvojvoda Albreht je podaril 200 gld. in deželni namestnik baron Pretiš 100 gld. morskemu kopelišču v Gradu.
Imenovanje, Suplent tržaške gimnazije Mihael Zavadlal je bil imenovan za profesorja na pazinskej gimnaziji.
Čestitamo našemu rojaku 1
ImenovaaJe. Finančni tajnik Ljudevit Hočevar je bil imenovan finančnim svetnikom ter se mu je izročilo vodstvo urada za pristojbine.
V	seji mostnega sveta v sredo zvečer se je odbila ponudba društva »As-8icuraziom Generali« zarad odstopa prostora za mestno hišo, da bi se tam napravil javen trg; enako tudi ponudba Henrika Rilterja, naj mesto kupi njegovo hišo v via Madouna del Mare ter ustanovi tam javen trg. Nazadnje se je še sklenolo, naj se v spomin rajnkemu slikarju Josipu Gaiteri v mestnem muzeji vzida Bpomen-ska plošča. V tajnej seji pa je zber imenoval nekoliko mestnih uradnikov in znanemu asesorju, g.Pimpachu dovolil izvanredne nagrade za izvanredne zasluge 500 gld. Znano je, katere so te izvanredne zasluge g. Pimpacha. On ima namreč poli cijo v gornjej okolici v rokah, in vsakdo ve, k ike sitnosti so imeli prenašati okoličani osobito za časa volitev. Da seje prepovedala cesarska himna itd. — ali so morda to take zasluge? Ali se ne ščuvajo s takimi nagradami še bolj okoličani? Kedo bode kriv, ako Sčasoma uie prepolna vreča poči?
Pimpachu je zbor v zadnjih letih uže trikrat dal velike nagrade, enkrat tudi Zarad tega, ker se je nekda parkrat peljal na dobro kosilo v Bistrico in tam pri vinu študiral z drugimi vred vodo Bistrico, ki ne bo nikoli po Trstu tekla. O, to j« uže veliko preveč! PraŠal je tudi agitator Cikorije VVaidoher, uboga reva, za podporo. Mi bi temu revežu, ki včasih trpi lakot, skoro bolj privoščili par grošev, nego prvemu; ali njega prošnja ui še prišla na vrsto.
Dajte vendar, dragi očetje ubogemu nenevarnemu Cikorjašu par grošev, vsaj se je potil 7. junija. — On je dobra reva in takih Cikorjašev je treba, vsaj so sv. Blaža ž gen I
Iftržavita gimnazija v Trstu
je 15. t. m. končala svoje leto. Iz letnega poročila posnemamo to le: Šolo je obiskovalo 401 učencev; mej letom jih je izstopilo 37, tedaj jih je ostalo koncem leta 424.I*mej teh |e 266 Tržačanov in okoli-čauov, 131 iz družili avstrijskih dežel. Iz Ogerskeg i 8, in 19 Iz inostranskih dežel. Po materinem jeziku je bilo 144 Italijanov. 143 Nemcev, 101 Slovenec, 17 Hrvatov in Srbov, 3 Grki, 5 Armencev in 1 An-gličan. Z odliko je zaznamovanih 61 učencev, s prvim razredom 266, z drugim razredom 27, in tretjim razredom 29. K po-nuvljavneuiu izpitu je bilo pripuščenih 39 iu k poznejemu izpitu 2 učenca. Program uouaša iako zanimivo razpravo profesorja dr. Glase'ja: Rgveda 1.43 Hvmnus an Agni,
V	državnoj deškej Soli, ki se
je tudi 15. I. m. zaključila, bilo je koncem Šolskega leta 1156 učencev; fzmej teh ie bilo 791 Italijanov, 180 Slovauov in 174 Nemcev. Prosti poduk v italijanščini je obiskovalo 747, slovenski pa 174 učencev.
v državne j dekllškej Ijud-skej iu uiesčauskei Soli v Trstu je buo koncem zadnjega šolskega leta 657 učenk in sicer 551 v ljudskej in 100 v meščauskei šoli. Mej temi je bilo 368 Italijank, 205 Nemk in 73 Slovenk. Z dobrini vspehom je izvršilo šolo 553 učenk, 79 jih je padlo in 28 ni bilo izpitanih.
Nova vojna ladlja »Pata-ITOiiU«, ki s3 je izdelala v • Stabilimeuto te en ico Triestino« za argentinsko repu-? i ' ?Pusliltl Re j« v to rek v morje. Nese lahko 1450 ton, obe mašini imati 240U konjskih moči iu prepluja 14 morskih milj v enej uri.	1
Tržaške novosti:
Imenitni tržaški Don Juan, ob enem Eskuiap in pravi urednik umazenega lista •Silobarda« dr. Ludro ja nekda oskrunil neko mlado dekle in so stariši proti nj*mu Vlož li tožbo. Taki so oni, ki l:oč-jo Tržaško ljudstvo učiti morale. Ubogo ljudstved
Nos je dobil nekda tisti uradnik na pošt', ki ni hotel slišati slovensko. Nos pa zasluži tudi listi uradnik, ki se je izrazil,
da na pošti ima slovenščina toliko pravice kakor kinežČma.
Policijsko. Neko 44 letuo deklo Marijo K. iz Presuice pri Dolini so zaprli, ker je svojemu go>podaiju ukradla f. 475. — Dva t'ž.iJka tička je uek stražnik prej' I v hipu, ko sta zmaknola nekemu fantu iz žepa f. 9. — Policiji je zaprla te dni 5 možkih zarad neopravičenega bivanja in vlačuganja po Trstu, mej nj mi nekega Štefana M. iz Gorice in 72 letnega starca Ivana Z. iz Ravnice pri Gorici.
Izpred sodnije. Znano je našim čitateljem, da so poštenega trgovca in vrlega slovenskega rodoljuba, g. Antona Pogorelca malo pred volitvami v diž. zbor žendatmi aretirali in odpeljali najprej v Prosek; potem pa v kriminalni zapor v Trst. Ali v Trstu je sodmja k malo previ-dela, da je g. Pogorele po krivem zatožen; zato ga je sodmja po 3 dneh zapora zopet izpustila. Kmalu potem se je pokazala popolna nedolžnost Pogorelca in krivda uekega Jerneja Sternak iz Barkovelj, kateri je Pogorelca žendarmom po krivem zatožil žalenja Nj. Veličanstva. Včeraj je bila obravnava proti Sternaku, katerega je sodišče zarad krive zatožbe obsodilo na 1 leto težke ječe. — Ta obsodba je vse poštene ljudi toliko bolj razveselila, ker je s tem dokazano, kakih sredstev so se služili naši politični sovražniki, da bi za časa volitve odstranili enega najuplivnej-ših slovenskih rodoljubov, pa se jim ni posrečilo. Sternak je bil zarad enakega zločinstva uže enkrat obsojen, — ali obsojen bi moral biti tudi tisti, ki se je po-služil propaleža v grde svoje nemene. Morda še ni konec te igre.
Omeniti nam je, da je žendarmerijska oblast tudi dotičnega žendarma kaznovala, ker se je dal zlorabiti. Kaj poreče k temu nekdo v Barkovljab, ki se je tako veselil Pugorelčevega zapora.
Zarad krive prisega je bil včeraj ob sojen Martin Vatovae iz Podgrada na 3 mesce težke ječe.
Zrelostni izpiti na ces. kr. izo-brazevališču za učiteljice v Gorici in za učitelje v Kopru so se izvršili te dni. Z odliko so ga napravile v Gorici gospice.-Amalija JanČek, Ema Kermol in Adela Zuccaro vse 3 iz Trsta; dobro so izpit prebile gospiee: Gorjub Ana iz Loke, Gregonč Ivana iz Skednja, Jug Jožefa iz Bolca, Luznik K. iz Gorice, Šijauec Fr. iz Ćezanjevcev pii Ljutomeru, Cusa Lavra, Depoae Eliza, Gruudig Marija iz Gorice, Jaschi Marija iz Trsta, Kapferer Ana iz Gorice, Michelli Marija iz Tista, Šefčuk Marija iz Gorice, Vončina Marija iz Reke.
Na učiteljskem izobraževališču v Kopru pa z odliko gg. : Martin Čenčič, Ante Duk'č, G. Devescovf in August Rajčič; dobro pa gg.: Miha Debelak, R. Justin, Ferdo Lavrenšek, Adolf pl. Pahor, Miha Pakiž, A.Priučič, Ivan Sivec, Albin Stre-kelj, Ivan Trošt, A nte Rajčič. Hrvatje so primeroma najboljša studirali; sploh pa niso izpili na Koperskem izobraževališču še nikoli tako dobro izpadli.
Puljska Čitalnica je imela 5. t. m. svo| redni občni zbor. V onbor za to letu se bili izvoljeni: Gospodje Edvard Zalokar, predsednikom, Andrej Bajt, podpredsednikom, Lovro Sturm, blagajnikom, Fran Strel, tajnikom in odbornikoma gospoda Slepan Križnic in Franjo Rosic."
Iz Dulovljanske občine, 12
julija, nam pišejo: Prazuik dne 5. t. m. v dan sv. Cirila iu Metoda se je tudi pt nas slovesno obhajal, zjutraj sv. maša «. slovesno pridigo in pokanjem topičev, po dokončanej sv. maši so se razdelila siro-mašnej deci potrebna oblačila, katera sta preskrbela g. župan Arbah in podpredced-nik društva. Za kar jima bodi čast in hvala.
Po poldanskej službi božjej je bila domača zabava, oiihod s Zastavo in godbo na »Bečevi:e«, le snoua da je bilo slabo vreme. Tako smo za letos, kolikor nam je bilo mogoče, dostojno skazovali čast našima blagovestnikoma, kar bodi v spodbudo, da se bode v prihodnje ta praznik po obširnih krogih Slovanatva še lepše obhajal.
izpod Čavna nam piše prijatelj 16. t. m.; Te dni sta šla dva soseda z vuzoui po div.i v gozd. Na poti pa eden volov o.i truda, Še bolj pa vročine onemore ter leže na tla. Gospodar pad-šega takoj ugane, kaj se je voiu nenavadnega zgodiio. Volu je zavdano. Sosedov Janko, stoieč poleg njega, vse to je naredil. Vola je srpo pogledal in ga na tla vrgel. Pume sosed Jaukota za uho, pelj < ga okoli vola dvakrat: prvič na eno. drugič na drugo stran. O i veže pas in ga zadtgne dečku okoli ledja, pa tiikrat vnic pijune. Se nekaj besedic tihoma zainrmra nad volom, — in res, vol se zgane ter skoči zdrav na noge. Gospodar pa Janku ozbiljno zapreti: Veš kaj, poba! nikdar več ne sm< š kaj tacega učiniti, če ne . , . Janka pa še zdaj uho boli, tako trdo ga je starina tiščal. Kdaj vendar naše ljudstvo prazno vero opustil
Davki in naočniki. Piše nam isti prijatelj: V ntkej Vipavskej vasi so imevuli učitelje do lanskega leta brez naočnikov (očal1). Več nego dveh oči Še
nobeden ni imel. Lansko leto pa pride učitelj z naočniki. Imel je štiri oči. kateri so se t^ga prav močno razveselil'. Rekli so: A ha 1 ta mladi gospod je strašno študiran — ima «očale«; ta spozna našo revo in nadlogo; davke nam prav gotovo Zniža. Teško bode iz te moke kaj hleba | Naočniki ne znižajo ubogim kmetom vi-socih davkov. Nepotrebni »luksus« jih Še bolj zviša. Bedasto je tudi, kako si mladi ljudje prav z naočniki kvarijo zdrave oči.
Resni Glasovi se zove list, kate rega so začeli izdaviti nekateri novomeški rodoljubi in bode izhajal vsakih 14 dni.
Tiska se list v Ljubljani in uže njega program kaže, daje namenjen specijalnim interesom Dolenčev. Dolenjska ima zdaj 2 lista, kar kaže, da se je tam nrrou začel močuo probujati.
Krajcarska podružnica * Narodnega Uoma« jela je I4. t. m. raz-pošiljati knjižice z markami. Poverjeniki dobe jih torej v teku prihodnjih dni. Vsak naj blagovoli z listnico blagajniku dr. Staretu naznaniti prejem knjižice odboru v gotovost, da je prišla v prave roke. — Zanimanje za krajcarsko podiužnico raste vedno bolj.V8aki oan utbiva odbor oglasila od unetih in odličnih rodoljubov, ki izrekajo, da prevzamejo poveijen;Šjvo. Ct-lo iz daljnega Ljubna na Zgornjem Štirskem, iz južnega Pulja oglasili so se navdušeni inož|e, ki bodo delali za podružnico; upati je, da se kmalu javijo blagooejne posledice rodoljubnega podjetja. Na delo tedaj, rojaci I
Nova grozna kuga- Iz Lizabone se poroča, da je na Portugalskem kar naglo vstala nova, doslej nepoznana kuga, ki je veliko grozuejša od kolere, in aa je uže mnogo Spanjcev, ki so vsled kolere na Portugalsko pribežali, pomorila. Kogar napade, umre v malo minutah, tako naglo, da zdravniki še znamenj te bolezni niso mogli opazovati ; najhujše razsaja v provinciji Oliveira de Fradesco.
Kolera na Spanjskem malo po malo odjenjuje. Zboli |ih sedaj vsak dan še blizu 1500 in skoraj polovico umre. Razširila pa se je ta teden v Granado,
Sveto Oznanilo.
Po misli i želji Sv. Očeta Papeža Leona XUI. katero so izjavili v Svojem apostolskem listu dn, 1 novembra 1884, in to o priliki, ko so bile najdeue in za prave potrjene svetinje sv. Jakoba Apostola v mestu «Kouipostela» na Španskem, določili so prečastni i premilostijivi škof Tržaške i Koparske škofije, Janez Nep. Dr. Glavina, naj se leios praznik sv. Jakoba Apostola, patrona i varha te župnijske cerkve, s posebno triduevinco slovesno obhaja. To pa iz tega namena: naj bi verni krisijani z gorečimi molitvami i drugimi dobrimi deli. na priprešnjo tega svetnika, zadobili od Boga milost, odpuščenje grehov, spreobernenje grešnikov, 1 zmago sv. Matere Cerkve.
Vsem tistim, ki bodo dne 26. julija to župnijsko cerkev sv. Jakoba obiskovali, so sv.OČePapež Leon XIII. dali popolnoma odpustek, ki se more obrnoti tudi za duše v vicah, ako se bodo o tej priliki svojih grehov spovedali i sv. Rtšuo Telo vredno prejeli, vrh tega molili za povikšanje sv. Matere Cerkve, za uničenje krivoverstva, skrivnih druži) i spreobernenjo grešnikov!
Red sv. opravil; V petek 24 \ v soboto 35 t. m. Ob pol 5. ziutraj tiha sv. maša. Ob 5 zjutraj slovenski govor, potem sv. inafca z izpostavljenim S. R. Telesom. Ob 10 slovesna peta sv. maša. Ob 6 popold. slovesne pete večernice, govor taiijanski, potem sv. blagoslov. V nedeljo 26. t. m. Ob pol 5. zjutraj tiha sv. maša. Ob 5 zjutraj slovenski govor. Ob 7 ziutraj sv. maša i splošno s v. obhajilo. Ob 9 sv. maša s slovenskim peljem. Ob 11 slovfsna peta sv. maša. Ob 6. popoH. slovesne pete večernice, govor talijanski, potem zahvalna pesem 1 blagoslov. On pol 8 slovesna pro cesiia okoli cerkva s svetinjo sv. Jakoba.
Župnijska Cerkev sv Jakoba Apostola.
Trst, 12. Julija 1885.
Postava od 19. apr. 1885.
s katero se izdajo začasna določila o plači katoliške duhovščine, ohskrbujoče dušno pastir stvo.
(Dalje.)
Nasproti ne gre vpostavljatl nobenega izmed onih razhodkov ali troškov, ki se tičejo osebnega vzdiŽevanja (gospodaj in ki so združeni z obdelovanjem zemljišč, ali kateri naBtajaj o odtod, da se farna (župna) poslopja v dobrem stanu ohranjajo. Izimno moči je pri nenavadnih razhodkih. n. pr. kadar gre za zagotovitev potrebovane \OJe. dovoliti, da se vpostavijo.
Ukaznemu potu pridržu|e se dolo-če vanje tega, v katerem času je vpolagati priznanice, kako je priznanice uravnavati, pretehtovati in popravljati, kako in od katerega časa gre prisojeno koinu dopolnilo kongruve nakazovati.
g. 4. Ako se pokaže, da je kak dohodek, ki ga je treba po zgornjih določilih priznati, zamolčan ali kak razhodek re-
doma neresnično vpostavljen l il, naložiti je osebam za pravično>t priznanice odgovornim globo do visokosti onega iznosa, za katerega bi verski zalog ali državni zalog bik prikračen,
V drugih slučajih kake razlike naj se priznanica zgolj popravi ter po okolnostih samo Izreče, da je povrniti troške popravljalnega postopka.
§.5. Provizorji izpraznjenih prebend dobivajo svojo plačo iz verskih zalogov. Plača ta se ravna po vikostl kongruve, katera po £ 2 pristoji pr^bendi (nadarbi), ter iznaša pri prebendali do 500 gld. kon-kruve trideset goldinarjev, pri prebendah do 600 gld. kongruve štirideset goldinarjev, pri prebendah so 700 do 900 gld. kongruve petdeset goldinarjev in pri prebendah se 1.000 gld. ali več kogruve Šestdeset goldinarjev na mesec.
Provizorji izpraznjenih prebend, katerih mešečna plača iznaša 30 gld., nimajo dolžnosti, založen.h maš drugače služiti nrgo za pristojbino, kakor jo postavi škof.
Excurrendo-provizorji dobivajo nagrado za vsak slučaj posebej določano, katera pa v nobenem siučaji ne sme prerezati dveh trejin redne provizorske plače.
S. 6. Dušni pastirji, ki so postali nesposobni za delo ne bodoč sami tega krivi, dobivajo, brez ozira na zasebne dohodke, ki bi jih utegnili inu ti, pokojnino, katero je odmerjati po priloženem razkazu II.
Te pokojnine, kol kor jih t i moči zalagati iz prebendnega dohodka, opravljati )e iz veiskih zalogov, oduosno i/ državne dotacije istih.
Kadar ima kateri deficijent kako posebno telesno nakaznot, sme mu minister bogočastja i/imno dovoliti višjo pokojnino, nego bi mu šla porazkazu, vendar samo do najvtčiue po 6(J0 g. za samostalnega dušnega pastirja in po 400 gld. za duhovnika pomočnika.
Na take postaje dušnega pastirstva, za katere je kongruva doslej s povzemanjem versko-založnih sredstev bila odmerjena z višjim iznosom, nego biva po določilih te postave, uporabljajo se ta določila stoprvob novi podelitvi in samo fedaj, kadar se stalni obstanek vei'je Icongruvo ne oslanjna na kako poscimo pravno ime.
Dt ficijentniui dušnim pastirjem, katern vlečejo večjo pokojnino, nego bi jim šla po določilih te postave, ostaje užitek njihove dozdanje pokojnine.
(Konec prih.)
Tržno poročilo
Kava — kupčija jako mlahova, pri vsem tern se cene dobro vzdržujejo. Prodalo se je te dni 800 vreč Rio po f. 46 do 59.—, 500 Santos po f.4G*5U do 57., Java Mulang f. 60 do 62, Portoricco f. 86 do 97, Ceylon plant. f. 118 do i'^9.
Sladkor. — Ker ne dohajajo naroČbs iz inostranskega, je postala kupč ji sopet jako mlahova in cene so začele sopet padati. Prodalo se je te dni 3000 metr. sto-tov sladkorja v kosih po f. 23 do 26.50.
Sadje— v dobrem obrajtu. Pomaranče, limoni f. 2.50 do 7.50 po kakovosti, fige v vencih f. 11.50 do 12, rožiči t. 5 do 6, opaša f. 15 do 16, cvebe navadne f. 10.50 do 12, Elemć f. '^4 do 3G, Sultanina f. do 36.
Olje — neznatna kupčija po nespremenjenih cenah. Namizno olje sUne f. 00 do 90, jedilno f.38 do 45, bomb zno -\ri-gltško Huli f.29, amerikansko pa f. 32 do 33.
Petrolje — v slabem obrajtu, tendenca za niže cene, denes stane petrolje uže f. 9 do 9.10.
DomaČi pridelki — fižol rudeči se plačuje po f. 9.50 do 10, bobinec f. 10.50. Maslo dobro štajersko dobro f. 80 do 94.
Žito — je kar nakr&t postilo draže zarad vzneniirj.ijočih vesti iz Londona, in zarad slabe letine v Rusiji. Prodalo se je tukaj več ruske pšenice po f. 9.—, ogrske f. 9.25 iio 9.51), koruze valaške po f. 6.70 do 6 90. levautinske po f. 6.40' do 6.50. Oves levantinski velja f. 7,90 do 8.
Tendenca je, da cene še veliko više postanejo ; ali položaj je jako nestalen in se ni zanesti.
Les — v najboljšem obrajtu, cene jako trdne s tendenco, ua postanejo še više. posebno, ako ne bo k malo mirne poravnave mej Angleži in Rusi.
Seno — je še precej iskano, posebno dobro staro, katero plačujejo uže po for. 1.8J do 2, novo dobro konj-ko pa stane f. 1 do 1.30. Dobi o bi bilo za prodajalce, ko bi zdaj ne vozili preveč sena ua trg.
Borsno poročilo.
Borsa je bila par dni jako vznemirjena vsled telegiamov iz Londona, po katerih so Rusi uže pripravljeni na vojno v Afganistanu. Kurzi vsili papirjev so brzo padali in so padli celo dri. papirji za f. 1 do f.3; ali denes je uže b< Ij mirno na borsi in kurzi skoro vsili dtž. papirjev se zopet pomikajo kv.ško. Valute, posebno Napoleondori pa so močuo poskočili in so b li uže na 10 gid., pa le malo časa.
Dunajska Bor sa
dm 17. julija
Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 15 kr.
Enotni drž. dolg v srebru	•	0.">	»
Zlata renta......108 »	60	»
57e avst. ....	99 •	60	»
Delnic« narodne banke. .	869 »	—	»
Kreditne de1"'™ . ...	282 ■	70	»
London 10 lir sterlin . .	124 •	90	•
Napoleon.......— »	—	■
C. kr. cekini............9 >	89	>
100 državnih mark ...	5 »	88 »
Listnica opravnistva :
G. A. V. na Opčinah. PlaČino imate sedaj do 1. oktobra 1885.
Vsem onim gospodom, ki so naS list reklamirali, javljamo, da mi o pravem času in v redu list oddamo, krive so dakle le poŠte. Ako se bode to ponavljalo, obrnemo se do poštnega vodstva.
Javna zahvala.
Podpisani odbor izreka zahvalo slavnemu pevskemu zboru »delniškega podpornega društva* in njega pevovodju g. JStele-ju za prijazno sodelovanje pri veselici v proslavo slovanskih blagovestnikov sv. bratov Cirila i Metoiija. Nadalje lepa hvala gospodičini A. Kobalovi. Gospem Jugovi in Jurjavčič za podarjene slike Rudolf i Štefanija za transparent in vsem drugim gospem i gospodlčinum, ki bo blagovolile kaj sodelovati pri omenjenej veselici. Srčna hvala gosnodom M. V. Živic mestni svetovalec, Vičič, Pavlovič, Renčel, Sar, Počkaj, Pavčič za denarno podporo.
Tr?t. 16. julija 1885. Odbor »TižaSkega podpornega in bralnegi društva«.
Javna prošnja.
V	drugI polovici 1848. let i se je bilo v Trsti ustanovilo ■Slavjansko družtvo«, komur je prvi predsednik bil Vesel Ko-seski. V »Novicah« 18i9. leta 23. maja na 87. strani čitam vest iz Trata: »Slavjanski Rodoljub« se imenuje mesečni časopis, iti ga je začelo enkrat na mesec slavjansko družtvo v Trsti na svitlo dajati. Prvi Int pod tem imenom je prišel pretečenega meseca na svitlo, katerega urednik je g. Janez Gerer, sedanji predsednik Tržaškega družtva in Slovencem dobro znan rodoljub. N i veliki poli obseže prvi list mnogo lepih sestavkov itd.«
»Novice« 1850. leta 17. aprila na 67. strani piSo: »Slavjansko družtvo v Trsti je začelo pretekli mesec zopet Izdajati svoj časopis, ki se imenuje »Jadranski Slavjan«, podučivni list v raznih ljudstvu koristnih rečeh. Izhaja mesečno v zvez-3 pol, velj i s pošto itd.«
Naposled nam iste novine 1851. leta na 39. strani javljajo 19. svečana iz Trsta: »sliši se. da se bo tudi »Jadranski Slavjan« te dni spet oživil«.
Ob imenovanih dveh listih Bern uže povpraševal, kj?r se mi je bilo najbolj nadejati, da bodem doznalkaj izvestnega; a žal, doslej nisem se mogel dokopati cijednega izvoda, akoravno bi mi bile te novine baš zdaj neobhodno potrebne. »Več očij več vidi« in »vsi ljudji vse vedo«; zatorej se obračam po javnem poti do vseh čest'tih domorodcev z uljudno prošnjo, naj blagovole oznaniti naravnost podpisanemu ali cenjenemu uredništvu »Edinosti«, ako vedo kuj točuejšega o Časnikih »Slavjanski rodoljub« in »Jadranski Slavjan«.
V	Trsti, 15. julija 1885.
Lovro Zvab.
tem potu širi slovanska vzajemnost, koja', nam je potrebna kot ribi voda! Gospodine! ne hulujte se torej, ako vidite nekoje] <*voje rojake pri »Matici Hrvatskej« pri Slovenskej pa ne. Kdor je z novei dobro podkovan, naj pristopi k obema, drugače! pa k istej. koja mu bolje ustreza. Torej! svoboda! Brus naŠsrau jeziku pa je brez j dvombe — milozvučna hrvaščina. Kdor je brini do zdaj samo po slovenskej knjipi naj prelistuje v bodoče i v hrvatskej. Zna' se! Brez hrvaščine ne more Slovenec ni lepo i prijetno govoriti. Osobito lehko se to opazuje pri javnih govorih v cerkvi. Toliko, prijatelj dragi, v pojasnilo. Ostanite vselej zdravi i veseli!
V Z tpolžah v dan sv. Cirila i Metoda 1885.	J. L. B—ič.
V teh vročih dnevih se večkrat prigodi, da želodec ne more zadostiti svojej nalogi in da vsled neprebavljenja nastane zabasanje, krv sili v glavo, srce močneje bije in glava boli. Poglejte za bore 70 n. si lahko pribavite domače zdraviio, ki vas vseh teh bolezni gotovo ozdravi in to so švicarske krogljice R. Brandta. Dobite jih v vseh lekirnah ali pazite, da imajo bel križ na rudečem polji z besedo R. Brandt na zavitku.
PoKlano. *)
Gospodu J. M. v sv. K. Ne hudujte se! Uže 20 let sem ud družbe sv. Mohora. Knjig imam celo breme. Novic imam 29 letnikov. Malo da ne vsako slovensko knjigo, ki je tu i tam zagledala beli dan, sem si omislil. Vsak dan čitam v družbi vsakovrstne slovenske časopise. Slovenskega čitanja ini ne manjka. Baš zaradi tega sem pristopil k »Matici Hrvatskej« da pogledam i v literaturo svojih bližnjih bratov. Spremembo ljubim i negujem. Navadne i privajene jedi so dobre; kadar pa mamica prine30 o večjih svetkovinah v pisanej skledi belih Strukljev, a na vrhu ko nageij rudečega i dišečega svinj, plečeta — prav povoljna mije ta sprememba v jedi. A ne samo meni, nego i drugim. Tako je r čitanjem. Pristopil pa nisem k • Matici Hrvatskej« zato, da bi jo podpiral, nego prav zato. ker imam od nje velik dobiček. Za 3 for. vdobim 7, oziroma 8 znanstvenih knjig, pisanih v brilantnem hrvatskem jeziku. Kdor more, naj le podpira »Matico Slovensko«, to je lepo i vse hvale vredno. Jjz tega ne morem, drugače bi mi bilo ostaviti »Matico Hrvatsko«. No iz navedenih uzrokov mi je ova premiia i draga, a pri srcu tudi zato, ker se po
BeteeoiLA
poselinoMi
c. k. priv. in odlikovane tovarne
ROMANA VLAHOVA
V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S- Lazzaro I B
Prijeten, krepčalen liker, odlikovan se zlatimi kolajnami in diplomami na razstavah v Skradinu. Napolju, Trutu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd.
Ta iz jagocl Junloerus co-munis in dil člh željiič napravljeni liker je prijetnega okusa.
Juko pospešuje prebav-ljenje in se rabi z dobrim uspehom za krepčanje osla belih moči, ker je dokazan njega zdravilni upliv na živce, možgane in na hrb-tanec.
Prodajo na debelo „preskrbujejo moje hiše v Šibeniku in v Tratu.
Pradaja na drobno v vseh kavarnah, prodajalnicah likerjev in sladčičarijah.
Nepokvarjeni pravi liker s« pozna po steklenici, v katerej je vtisnena firma, potem po znmahi z grbom in po malem ovitku z autografovano tlrmo Romano Vlahov.
Elija. Treves
izreže kurje očesa brez vse bolečine.
Stanuje ulica delle Bcccberle Št. 13. OJprto je od 3 do 6 ure ropoludne. Piazza Rosario š'. 3, I. nadstr.
Na leto, alto se abonira plača le 2 for*.

LA FILIALE IN TRTESTE
deli* i. r. priv.
Stabilimento Austr. di Credito
per commercio ed lodustria.
VERSAMENTI IN CON TANTI Banconote: 3 °/n annuo Interesa« verso preavviso di 4 glornl 31 *4» » » » » »8» 3'i, » » » » « » 30 »
Per le lettere di versamento attualmente in eircolazlone, il nuovo tasso d' interesne co-mincierd a decorrere dalli 27 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3 °|n annuo Interesse verso preavviso di 30 glornl
3(]4» » » » » » 3 mesl 3'|j •» »	» » «6»
Banco Giro:
Ban onote 2'///o "opra qualunque somma Napoleoni senza interessi
Assegni
sopra Vlenna, Praga, Pest, Bruna, Troppavla, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume A gram, franco spese.
Acquisti e Vendite dl Valori, divise e incasso coupons '/»*/<> Antecipazioni sopra Warrants In contantl, interesso da con-venirsl.
Mediante apertura di credito a Londra KVo provvigione per 3 mesi. » effettl 6% Interesse annuo sino 1'importo di 1000 per importi superiori da con-Trleste, 1. Ottobre 1883	(6-5
*) Za takove članke ie uredništvo, toliko odgovorno kolikor mu dotični zakon veleva.
Predn.
Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot j/onarejeno.
(Varstv. znamka) m . _	,	•
Cvet zoper trganje
po d'-. Maliču, le odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatitem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih , oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo ^asa Se se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo <*c.vetu zoper trganje po dr. Mali&u« straćen stoječim t namen jem; 1 stekl. SO kr.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečino; t stekl. 56 kr. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči sokl in Biropi.	20—20
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, i/borno zoper bramore, pljučnico, kožne i z pu stke In bezgavne otekline 1 stekl. C0 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne kroglice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-dočlle pri znbasanj i človeškega telesa, glavobolu, otrpnenili udih, skaŽenem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah i 21 kr; jeden zavoj s 6 žkatljami 1 pld. 5 kr. Manji, kakor en zavoj so s postom ne razpošilja.
NaroČila iz dežele izvrše se takoj
Lekarna Trnk6zy-ja
na mestnem trgu v Ljubljani.
ŽELODČNE BOLEZNI
je mogoče HITRO in PO POLHOM A ozdraviti po
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi želodčni pijači.
Da si človek Izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač nI tako lehko, posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke.
Večina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakur pravi čudeži priporočajo, niso nič druzega, nego Škodljiva zmes.
Edini Joruzalcniskl bal-zam si jo zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne Živce hitro krepčalne moči pravico prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi s6 vsakim dne-| vom veče prašanje po njemu. Ta baliam bogat na delajočih snovih kineške robar-l>are, katera korenika jo poznana zarad njenega ugodnega upliva na prebavljenje ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preživljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti neješčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju.
Steklenica z navodom vred stane *tO novcev.
GLAVNA ZALOGA v LEKARNI
G. B. PONTONI
v GORICI.
Znlo^ot v Trstu v lekari i G. B. Rnris, na Reki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner. v Korminu v lekarni A. Fran-zoni. v Tominu v lekarni E Palisca.
J. C* JuvančlĆ, posestnik vinogradov na 3iieljskim, zaloga In domicil Ljubljana nriporoči bela Bizeljska vina oi
i\ do 20 for. 1884 l-ta, 1883 po 20—24. Dolenca tu iečkastega od li do 20 for. Uzori Ramo od 56 litrov n;iprtj.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova Čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše želodi ne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	(10)
Prodajejo Be v vseh glavnih lekamicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rovis, G. B. Farabosr.hi in M. Ravatmi. Emi steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj Želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči In vrednosti.
Piccoli-jeva
želodečna esenca
lekarne Ploooli-Ja *pri
angelu« naDunajskej cesti v Ljub-ljant ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v Želodcu in trebuhu, bodenje, krč, Želodečno in premenjavno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreme, Itd. In je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih.
Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust.
Blagotodnl gospod Plccoli v Ljubljani.
Vaša želodečna esenca je jedino zdravilo, ki mi pomaga pri moji bolezni v želodcu. Vsakikrat kadar jo rabim, čutim olajšanje in zboljšanje.	.
Josip Sovdat, župnik, Kamnje, pošta CrnlSe.
Tukaj velja izrek: «Cast zashižim» Vaša Želodečna esenca, katero smo jaz in mnogo druzih bolnikov rabili v bolezni, je prav čudovite moči, posebno pri želodečnlh boleznih. A. Lupetina, župnik, Kršan na Primorskem.
Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarničarja Piccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Ž njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico Želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wtassish, župnik-kan. Plomlni, Primorsko.
Antirrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čuttilc, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zooeh. Steklenica 40 kr.
Pastilje santonlnske; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 koščekov G0 kr. 1000 koščekov 5 gld.
Salloilne pastlle proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritls), plnčnim,
E rs ni m in vratnim bolečinam, zoper kašelj in ripavost. škatljiea 20 kr.
Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč Izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, ktiŠlju, hripavosti, dušljivemu kašlju itd. Odruščeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 3H kr.
Tu navedena, Kakor vsa druga zdravila se zmiraj friŠna dobe v lekarni
G. !F*ioooli-ja
«pri angelu»
LJUBLJANA, Dunajska cesta.
Naročila Izvršujejo se s prvo pošto proti povzetju zneska.
Zaloge v Trstu so v lekarnah pl. Lenten-burg. Foraboschl, Prendini. Ravasini In Zanetti ter v vseh boljših lekarnah IstrB in Primorske.	30—30
BI
Komoditeta in ekonomija
zadnj a novost.
Pečati z automatlčnim aparatom so dobro rabljivi zarad natanjčnosti iu hitrosti, h katero se more tiskati ž njimi in warad trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Pečati na roko so bolj ekonomični, ali trebajo preveč postranskih priprav.
Elegantni automatični pečat «Morkur»
kakor jo tukoj naslikan pa ima vse prednosti au-matičnili pečatov, a zaraa pripreste konstrukcije in lahkote stane le fr :t.50.
Novi pečet MERKOR z automatlčnem barvilom dobi se le v	G4--20
odlikovanem grafičnem zavodu
H. FREISINGER-JA
Lloydova palača ulica „Mercato vecchio" 4
V TRSTU.
Lastnik drufttvo -KDINOST«. — izdate^ in odgovorni urednik: VKTOK DOLENC
Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu