BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731 190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / Št. 17 (662) • Čedad, četrtek, 29. aprila 1993 abbonamento poslale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1.200 lir bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA • 25. april v Spetru stran 2 • Dalla Valle del GaiI a Cividale stran 3 • Riconoscimento europeo a San Pietro stran 4 • Karst an obhailo v Spietru stran 5 %Minimatajur stran 6 • Il Reai passa stran 7 All’assemblea della Comunità montana tramonta la zona franca Zona di libero scambio come nuovo obiettivo Dežela 19 na Startu Bliža se 6. juniji, ko bomo tudi pri nas imeli delne upravne volitve, ki bodo povezane z obnovo deželnega sveta. Tega dne bo na volišča šlo kakih 11 milijonov italijanskih volilcev, kar bo vsekakor predstavljalo verodostojno sliko zdajšnjega političnega vzdušja. Množijo se javnomnenjske raziskave, ki se medse-boj razlikujejo, a vendar ne bistveno. Po teh podatkih bosta največji neuspeh utrpeli KD in PSI, napredovale pa naj bi predvsem Severna liga, Panellova lista, stranka komunikstične prenove in sama DSL. V naši deželi bomo 6. junija obnavljali tudi 30 občinskih svetov (tudi Dreka in Tavorjana) in pokrajinska sveta v Gorici in Trsta. V vseh strankah so se začele mrzlične priprave na to pomembno volilno preizkušnjo. Jasno je, da se na deželne volitve stranke pripravljajo z različnim razpoloženjem in tudi z različnimi skrbmi. Poglejmo kako. Rudi Pavšič več na strani 4 Pretura di Cividale Condanna ai missini Protesta al Dan emigranta Sono stati condannati a cinque giorni di arresto e 150 mila lire di ammenda ciascuno, con la pena detentiva commutata in 125 mila lire di ammenda, gli esponenti del Movimento sociale italiano Giancarlo Casula, Giovanni Collino e Daniele Franz chiamati martedì a rispondere davanti al pretore di Cividale Vicini della manifestazione missina non autorizzata in occasione del Dan emigranta ’92. In quell’occasione, era il 5 gennaio, davanti al teatro Ristori una cinquantina di missini si erano radunati per dimostrare, in concomitanza con la manifestazione culturale slovena, l’italianità delle Valli. Erano stati richiamati, in particolare, dall’annuncio dell’arrivo del presidente della repubblica slovena Milan Kučan e dall’allora presidente della giunta regionale Adriano Biasutti. I due rappresentanti politici avevano però declinato all’ultimo momento l’invito. segue a pagina 4 “Per certi versi monsignor Luigi Faidutti, originario di Scrutto, può essere accomunato a monsignor I-van Trinko. Entrambi sono tanto apprezzati fuori quanto sconosciuti ed ignorati nelle valli del Natisone. Ed è vergognoso che non una via, non una scuola sia ad essi intitolata”. Con queste parole don Natalino Zuanella ha introdotto nella sala consiliare di San Leonardo venerdì scorso la presentazione del libro “Lettere dalla Lituania”, dedicato all’attività di Addio zona franca, prende piede invece la proposta di una zona di libero scambio che riguardi tutta la fascia confinaria italo-slove-na. Questo é quanto emerso dall’assemblea straordinaria della Comunità montana, voluta dai sindaci del territorio, che ha dibattuto lunedì sera, davanti al presidente della giunta regionale Vinicio Turello, le possibili forme di cooperazione con la Slovenia nell’ambito della rinegoziazione degli accordi di Osimo, sintetizzate alla fine in un documento. Ad indicare la strada, l’unica ormai possibile, e per la quale bisognerà comunque muoversi in fretta, é stato Tito Favaretto, consulente della delegazione italiana chiamata a trattare O-simo. Ha messo subito le mani avanti, Favaretto: “Alcune illusioni potrebbero Da sinistra Marinig, il presidente Turello, Chiabudini ed il prof. Un doveroso atto di riparazione Presentato a Scrutto il libro su msgr. Faidutti msgr. Faidutti, dal 1924 al 1931 diplomatico vaticano nella repubblica baltica, curato da Gian Francesco Cromaz, nipote del nostro illustre concittadino ed edito dalla cooperativa Dom con il sostegno della Confederazione delle organizzazioni slovene (SSO). Dagli interventi di msgr. Marino Qualizza, del presidente dellTstituto di storia religiosa e sociale di Gorizia prof. Tavano e poi dall'autore del libro dott. Cromaz, è emerso un profilo a tutto tondo di Faidutti. Sono stati ricordati il suo impegno sociale ed il ruolo di rinnovatore in agricoltura, la sua attività politica come Capitano provinciale della Contea di Gorizia e Gradisca e soprattutto come deputato per due legislature al parlamento di Vienna accanto ad Alcide De Gasperi. E stata poi sottolineata la sua terribile condizione di perseguitato politico dopo il 1918, quando Faidutti fu accusato di austriacantismo e quindi di essere un traditore dell’Italia, segue a pagina 4 Nella foto: (da sinistra) Qualizza, Si ma/., Zuanella ed il prof. Tavano comune, darebbe gli stessi effetti della zona franca nello stesso periodo di tempo”. Ecco quindi l’ipotesi alternativa: la richiesta alla Cee di anticipare l’accordo di associazione. Una sfida da cogliere, é il suggerimento di Favaretto. E stata poi la volta di Enzo Bevilacqua, presidente della Camera di Commercio di Gorizia, secondo cui il problema esiste perché la Slovenia sta crescendo e la zona di frontiera rischia di diventare un territorio cuscinetto nei rapporti commerciali tra lo Stato sloveno e la Cee. Bevilacqua ha anche spiegato le difficoltà incontrate nel cercare un consenso nel Ministero degli e-steri italiano sulla proposta di zona franca a Gorizia. Significativa la battuta finale: “E molto più facile arrivare al ministro degli esteri sloveno Peterlé che a Colombo”. Michele Obit segue a pagina 2 Katoličani v družbi in politiki Kakih 900 delegatov bo sodelovalo v petek, 30. aprila in v soboto, 1. maja na posvetu “Politično prizadevanje kristijana v družbi”, ki ga prireja videmska škofija. Gre za pomembno srečanje, na katerem bo tekla beseda o aktualnih vprašanjih, ki zanimajo vernika kot elana današnje družbe in kot političnega akterja. Spričo naraščanja korupcije in škandalov, je bilo mnenje prirediteljev, Cerkev ne sme stati pasivno ob strani. Posvet se bo začel ob 17-uri na sejmišču v Martignac-cu s pozdravnim nagovorom videmskega nadškofa Alfreda Battistija. Sledili bosta predavanji msgr. Marina Qualizze, ki bo spregovoril o motivacijah kristijanov za politično dejavnost, ter dr. Bruna Forteja, ki bo svojo pozornost posvetil družbenim in kulturnim razlogom, ki so privedli do sedanjega političnega položaja. Del posveta bo potekal v delovnih skupinah. Teh bo kar trideset, zanje pa bo skrbelo šestdeset koordinato-rejv. beri na strani 4 Tito Favaretto 100 liet none Nadiških cadere”. Ed é caduta subito l’illusione della zona franca. “Perché - ha spiegato Favaretto - per realizzarla bisognerebbe predisporre l’area e le infrastrutture, investire centinaia di miliardi attualmente non disponibili. Il tempo di operatività - ha continuato - sarebbe di 3, 4 anni. Un accordo di associazione tra la Slovenia e la Cee, anticamera dell’adesione slovena al mercato V petak 23. obrila smo šli v Gorenj Tarbi, gor h Cebajam, za narest naše voščila noni naših dolin, pru takuo. Virginia Petrussa je tisti dan priet, v četartak 22. obrila, dopunla 100 liet! Potukli smo na vrata Ce-bajove družine okuole pu-dneva. V luštni hišci so nas pru lepuo sparjele hCera nune Virzine, Angelina, ki živi ta par mami, an Marija, ki je za telo lepo parložnost paršla gor z Belgije, kjer živi z nje družino v Tamines. Nona Verzina Cebajova iz Gorenjega Tarbija je nona vsieh nediških dolin Nona Verzina je sediela ta na divane, v rokah je imi-ela bukvaca, kjer so napisana naše molitve, tiste, ki an-krat so ble po vsieh naših hišah, platnica, kopertina čarna an strani biele-arme-ne, s tisto rijo ardeCo, takuo, de kar jih zapreš videš vse ardečo. Smo jo bušinli an se use-dinli blizu nje. Tu hiš an ta pred hišo je bluo puno rož, šenkal so jih ji družina an parjatelji. (dl) beri na 5. strani Aktualno Špeter: p s posl. Lizz Pred cerkvijo Svetega Kvirina v Spetru so v soboto Se posebej slovesno praznovali 25. april, obletnico osvoboditve in 50-letnico začetka odporniškega gibanja v Italiji. Prisotni so bili tudi uCenci Spetrske srednje Sole. Slavnostni govornik je bil bivSi poslanec Mario Lizzerò, pred njim so spregovorili pa špetrski župan Firmino Marinig, predsednik Anpi-ja Nadiskih dolin Paolo Manzini in Francesco Pittana v zastopstvu borčevskega združenja. Prof. Marinig je poudaril vrednote odporništva, se dotaknu moralne in politične krize, ki smo ji priCa in obenem poudaril, da se je treba Se naprej boriti za mir, strpnost, spoštovanje drugih, obrambo lastne kulture in jezika. Mario Lizzerò je v zelo lepem govoru podčrtal svojo navezanost na Nadiske doline, na Slovence s katerimi se je boril proti skupnemu sovražniku, za priznanje pravic katerih se je kasneje prizadeval v parlamentu. Nastopil je med drugim zelo ostro glede protislovenske kampanije Liste za Italijo, ki je dejal, jo je treba izolirati in napovedal konkretne korake, zato, da se ponovno sproži v parlamentu in se resi vprašanje zaSCite. Dotaknil se je tudi moralne in politične krize, ki jo preživlja Italija. San Pietro al Natisone: un momento della celebrazione del 25 aprile presso la chiesetta di S. Quirino dove ha tenuto il discorso ufficiale l’on. Mario Lizzerò Contro la Lista per l’Italia “Ma l’Anpi si muovera” All’un. Mario Lizzerò, comandante partigiano con il nome di “Andrea”, abbiamo chiesto cosa pensa della Lista per l’Italia. “É da considerare un vero e proprio partito antisloveno se si giudicano gli orientamenti e gli atti politici dei suoi dirigenti contro la minoranza slovena, in pieno contrasto con la Costituzione nata dalla Resistenza”. L’Anpi prenderà delle iniziative? “Vogliamo denunciare l’azione di questa Lista e assumere iniziative presso tutte le forze democratiche friulane affinché venga isolata come merita. Ci rivolgiamo poi a tutti i parlamentari democratici della Regione, perché al più presto si chiuda questa fase di silenzio in Parlamento sui diritti della minoranza slovena e possa riprendere una valida iniziativa per la discussione e approvazione della legge di tutela”. Se bo Duriavig Predkratkim je bil v Buttriu deželni kongres sindikata FAT-CISL, torej tistega oddelka, ki sledi živilski industriji. Glavno poročilo je imel dosedanji tajnik Paolo Duriavig, ki je bil ponovno potrjen v njegovi funkciji. Poudaril je med drugim, kako je ta industrijski sektor zaenkrat uspeSen, saj ne beleži nazadovanja ne glede proizvodnje, ne glede Števila zaposlenih. Potreba pa je, je dejal, nova industrijska politika Dežele v tem sektorju, ki naj med drugim prispeva k združevanju in ustanavljanju konzorcijev. Libero sc cpacfs Za poznat našo lepo Benečijo Nase doline skrivajo tarkaj li-epih kraju, prestoru, de Se mi na vemo zanje, čepru je ries de je vsa tala lepota dost krat pokrita an zakrita od arbide an hosti. Ce so nasi noni an očetje poznali vsako drevuo, vsak kaman, sano-žet an njivo, za mladino ni ta-kuo. Zatuo je zaries modro an pametno, de je BeneSka planinska družina dieta v suoj program an spoznavanje domačih krajev. V nediejo 25. aprila je orga-nizala te parvi izlet telega lieta tle doma. V Podutani se je takuo ob deveti zjutra zbralo kakih 40 ljudi, ki so se veselo ložli na pot. Parvo so Sli gledat slap (cascato), ki se kliče Kot an je zaries liep takuo, de se ga splača iti pogledat. Biu je za vodiča Roberto Dor- gnach, ki je taz Utane a n lepuo pozna tiste kraje. Trieba ga je tudi pohvalit, saj je kupe z parjatelji, poskarbeu zatuo, de je postrojii staže, deu je kaman, kjer je bluo trieba za prestopit patok, posieku arbido an takuo napri. Po poti se je skupina ogledala tudi Garbidnjaku malin, kjer se Sele videjo ziduovi an ta velik kaman. Potle so Se Sli napriej do prestora “Za ronk”, kjer je nar-buj star kostanj naSih dolin: ima njih 800 liet. Od telega prestora so Sli Se napriej do Mali tiskali, čez Jajnich, Utano a n potle so se spustli nazaj v Podutano. Vsi tisti, ki so Sli na izlet, so ja/ de so se imiel lepuo an upajo de tudi te drugi izlet, ki bo konca maja na BreSki Jalovec v Tipani bo imeu tak uspeh. Cornelio) hanno spianato la strada alla squadra, che nella ripresa ha amministrato il vantaggio pervenendo alla quarta segnatura con Claudio Bledig. Domenica impegnativa trasferta a Prema-riacco con l’Azzurra. Grossa delusione per i Giovanissimi della Valnatisone, che a causa di un arbitraggio scandaloso sono stati sconfitti dalla capolista Savorgnanese sul campo di Marsure. I padroni di casa sono passati in vantaggio con una rete siglata in netta posizione di fuorigioco. La reazione dei nostri ragazzi é stata immediata: una conclusione di Marco Banchig é stata parata con difficoltà Nottata i per gli spe Continua l’attività del Gruppo speleo-ecologico Valli del Natisone, composto da una trentina di appassionati. Due domenica fa alcuni di loro si sono cimentati nella scalata del campanile di S. Pietro al Natisone. Si trattava di una prova - come ci ha riferito il presidente del gruppo Bruno Mellai - di preparazione per la scalata del campanile che verrà effettuata in occasione della festa del patrono. Sabato scorso invece gli speleologi sono stati impegnati di giorno a Stupizza e quindi hanno trascorso la nottata nella grotta Dovica di Tar-cento. Il programma del gruppo prevede numerose iniziative, “Non ci fermiamo mai” ci ha detto Mellai, vero trascinatore. 1. maggio sportivo a Resia e Taipana Campo di Bonis a Taipana farà sabato 1. maggio da cornice alla 6. edizione di “Taipana gioca”. Organizzata dalla locale Polisportiva, la manifestazione è rivolta a bambini e ragazzi del comune (dai 3 ai 13 anni). A misurarsi in numerosi giochi all'aperto con loro saranno i bambini della scuola elementare di Breginj ed i loro fratellini più piccoli. La manifestazione avrà inizio alle 10. Primo maggio all’insegna dello sport anche in Va! Resia. Organizzata dalla società amatori calcio si svolgerà infatti la 13. edizione della “Camminata Val Resia". La partenza da Prato verrà data alle 10 e la camminata si snoderà su 2 tracciati, uno di 12 km e uno di 6, toccando tutte le località più suggestivi del comune. dal portiere. La meritata rete del pareggio é stata opera di Valentino Rubin. Concluso il primo tempo in parità, nella seconda frazione di gioco l’arbitro ha concesso un rigore inesistente alla capolista. Il palo ha respinto il pallone, che é stato quindi rinviato da un difensore. A dieci minuti dal termine la Valnatisone ha subito la seconda rete su azione conseguente a calcio d’angolo. La terza rete, pure questa siglata in fuorigioco, ha scatenato i nostri ragazzi che hanno accorciato le distanze ancora con Rubin. Nonostante le assenze di Bastiancig e Domeniš dovute ad acciacchi e quella di Del Gallo, i sostituti non hanno fatto rimpiangere gli assenti,dispu-tando un’ottima gara. Vittoria degli Esordienti nel derby di Cividale. Al 4’ Massera, al 9’ Rubin, al 20’ Peddis hanno concretizzato la superiorità della squadra sanpietrina, ribadita dopo 30” della ripresa ancora con Peddis e all’8’ con la rete conclusiva di Rubin. La giornata negativa della Cividalese é continuata anche nella categoria Pulcini a Scrutto. L’Audace/A con una rete siglata da Suber ha fatto suo l’incontro. Non é stata di meno la squadra B che si é imposta di misura con tre reti messe alle spalle del portiere cividalese, opera di Dorgnach, Predan e un’autorete. Sabato mattina trasferta a Percoto. Gorazd Vesel zmagal Pričakovanega velikega slavja v Standrežu ni bilo. Odbojkarji Valprapora so namreč nerodno klonili proti solidni San Giustini in s tem zapravili možnost, da bi že v soboto slavili “zgodovinsko” napredovanje v B ligo. Do konca prvenstva manjkata se dve koli, kar daje slovenskim tekmovalcem možnost, da popravijo sobotono napako in da se končno povzpnejo v višjo ligo. Nogometni derbi med Primorjem in Valnatisone-jem se je sklenil z delitvijo toCk, kar nobeni od obeh enajsteric ne zagotavlja se obstanka v ligi. Vse se bo odločilo v naslednjih dveh kolih, v katerih bi morali obe ekipi iztržiti vsaj 3 od 4 možnih toCk. Naloga ne bo lahka. Čeravno se že bližamo maju, preselimo se za trenutek na smučarske proge. Na Nevejskem sedlu so novinarji iz nase dežele pripravili smučarsko prvenstvo, na katerem se je proslavil Gorazd Vesel, upokojeni novinar Primorskega dnevnika, ki je dosegel absolutno najboljši čas. Tretje mesto je pripadlo Lojzetu Abramu, bivšemu novinarju slovenske radijske postaje RAI. (R.P.) 8 novi mata]ur Četrtek, 29. aprila 1993 SPETER Se je rodila Tina V petak 2. obrila mlada družina iz naše vasi je zrasla, rodila se je ’na CiCica, dal soji ime Tina. Srečan tata je Lorenzo lussa (tisti, ki vickrat je uduobu z Hoverkraft), mama je pa Niemka Annette Trost, ki potlè ki se je oženila, je parsla živet tle h nam. Mali Tini želmo, de bi rasla srečna an zdrava an de bi bla pravo veseje ža mamo an tata. Petjag Žalostna novica tan z Avstralije Lan, miesca luja, se je po stierdesetih lietih spet zbrala okuole adne mize velika družina Serafini: usafal so se vsi kupe bratje an setre, vsieh kupe jih je bluo deset. Kar so se pustil, so se poz-dravli z željo, s trostan, da se spet ušafajo vsi kupe za tri lieta. Na žalost, tuole na bo vic mogoče. Adan od te-lih desetih bratu, Ennio, nas je za nimar zapustu. U-maru je deleč tle od nas, tam v Avstraliji, v kraju Menymup. Imeu je 61 liet. V tisti deželi živta Se dva njega brata, Franco an Valentino (Tin). V žalost je pustu nje, potlè se Piera (v Belgiji), Elide (v Lipi), Carla an Anno v Pejtaze, Marto v Puoju, Tarcisia v Zvi-ceri an Concetto v Klenji, kunjade, navuode an vso dr-guo žlahto. Naj v mieru počiva. ČEDAD Se je rodiu Leonardo Nomalo dni od tega je parsu na tel sviet an pobe-rin, dal so mu ime Leonardo. Njega mama je Giovan- na Gasparutti, tata pa Renato Duriavig. Renato je puno poznan tle po naših dolinah, sa’ uci nase otroke gost na klavir na Spietarski glasbeni Suoli, pru takuo je diretor z-bora svetega Lienarta. Malemu Leonardu želmo vse dobre na telim svietu. GRMEK H ločje Nov komandant Go par Hloc imajo novega komandanta karabi-nierju. Parsu je taz Devina -Nabrežine (Duino Aurisi-na), klice se Paolo Scano, je mladi brigadier, ki prevzame prestor, ki ga je dvie lieta kru Giuseppe Salvatori. Salvatori puode seda du Manzan. Bivši karabinieri iz Spietra so mu dal no targo za ga zavhalit za dielo, ki ga je opravu tle par nas. Seucè - Kažarsa Zbuogam Angelo V sriedo 7. obrila nas je za nimar zapustiu Angelo Sdraulig, an nas dragi Benečan, ki je Ziveu že puno liet v Kažarsi pod Pordenonam. Ni biu Se dopunu 76 liet, ker se je rodiu na dva otu-berja 1917 v Predankni družin v Seuci pod garmiskim kamunam. Biu je sudat glih v cajtu te druge svetovne vojske, ki ga je pejala v Rusijo an saldu je pravu, de ’na majhana medajca od Marije na Stari-gori mu je pomagala prenest neverjetne tarpi ienja an ga parpejala zdravega nazaj damu. Po vojski je udobiu kon-korS magistral an je zaceu uCit na osnovni Suoi v Drek, kamar je hodu iz Seuca vsaki dan par nogah, naj biu daž al naj biu snieh. Lieta 1951 se j’oženu an Su v Ka-žarso. Njega Zena Enrica je bila zlo pridna an poštena, sta se imiela takuo rada, de potlè ki je umarla ni želeu druzega, ku iti jo gledat gor v Nebesa. Rad je hodu v Benečijo an guoriu po slo-viensko. An tudi rad je brau Novi Matajur za viedet novice od tistih kraju, kjer se je rodiu, al za me pokregat kar “Guidac jih prave...” jih je pravu previe debele. Vsi smo zvestuo Čakal, de pride “zio Angelo”, takuo smo ga vsi klical, kar je parsu gledat navuode Marto an Gineto, zatuo, ki je par-nesu nimar ’no dobro besie-do za vsakega, ker je biu an mož zlo modrijan an zlo pobožan. Njega pogreb je biu v Kažarsi tu petak 9. obrila an puno judi mu je parslo dajat zadnji pozdrav: iz Benečije, kjer se je rodiu, iz Monte-belluna, kjer njega hči diela miedih. Iz Kažarse an bližnjih vasi so parsli tudi njega “Suolarji”, ki so ga imiel saldu radi an potlè, ki so zrasli. V žalost je pustiu hei Flavio, nje stier otročiče, zeta, sestro, brate, navuode an vso drugo žlahto. Zbuogam “zio Angelo” an v mieru počivajte. Guidac Mercoledì 7 aprile ci ha la-sciati per sempre Angelo Sdraulig, un nostro caro valligiano che da molti anni abita- va a Casarsa. Non aveva ancora compiuto 76 anni essendo nato il 2 ottobre 1917 nella famiglia “Predankni” a Seuza (Grimacco). Era militare di leva proprio durante la seconda guerra mondiale che l’ha portato in Russia e spesso raccontava che una piccola medaglietta della Madonna di Castelmon-te lo ha aiutato a sopportare le incredibili sofferenze ed a riportarlo sano e salvo a casa. Dopo la guerra ha vinto il concorso magistrale ed ha i-niziato l'insegnamento nella scuola elementare di Dren-chia, che raggiungeva ogni giorno a piedi da Seuza. Nel 1951 si è sposato ed ha ottenuto l’insegnamento a Casarsa della Delizia. Sua moglie Enrica era una donna molto buona, dopo la sua morte non desiderava altro che raggiungerla. Veniva volentieri nelle Valli del Na-tisone e gli piaceva parlare in sloveno, leggere il Novi Matajur per conoscere le novità del paese natio, o per sgridarmi quando le raccontavo troppo grosse nella rubrica “Guidac jih prave...”. Tutti a-spettavamo con ansia l’arrivo di “zio Angelo”, quando veniva a trovare le nipoti Marta e Ginetta poiché portava sempre un po’ di serenità ed una buona parola. I funerali hanno avuto luogo a Casarsa della Delizia il 9 aprile. Molta gente è venuta per dargli l’ultimo saluto dalle Valli del Natisone, da Montebelluna dove sua figlia è medico, e da Casarsa e paesi vicini. Sono venuti pure molti suoi ex alunni, che gli volevano bene anche da adulti. Nel dolore ha lasciato la figlia Flavia coi suoi quattro figlioletti, il genero, la sorella, i fratelli, i nipoti ed i parenti tutti. “Zbuogam” zio Angelo e riposa in pace. Guidac PISE PETAR MATAJUR AC Tučem na roke sodnikom ki so popraskali vesokò Na referendumih so se Italijani izrekli z 80 par stuo za ja, kar hi pomenilo novi matajur Odgovorni urednik: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Folostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst /Trieste m Včlanjen v USPI / Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 35.(X)0 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Žiro raCun 50101 - 601 - 85845 — «ADIT» 61 (XX) Ljubljana — Vodnikova, 133 — Tel. 554045 - 557185 —Fax: 061/555343 Letna naročnina 700.— SLT Posamezni izvod 20,—SLT OGLASI: I modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% prenova a! pa nova republika. Predsednik Amato je s svojo vlado odstopu, za posledico glasovanja na referendumih, pa to ni Se rečeno, da bomo Sli v novo republiko. imamo ustavo - koStituci-on, ki je narvenči leč Italije in ki je narbuojS v Evropi, če ne na svetu. Tale koStitu-cion je sad Rezistence. Da smo parSli do njega, je bluo prelite puno karve, puno tarpljenja antifašistov po paražonih in na “konfi-nah”. V Trstu so bli že leta 1930.lieta obsojeni na smart slovienski antifašisti in od faSistov ustreljeni: Bidovec, MiloS, MaruSič in Valenčič. Lieta 1941 so bli obsojeni na smart Pinko Tomažič in tovariši, prav takuo od faSistu ustreljeni. Kri za svobodo, za fraj-nost se je prelivala od Matajurja do sicilijanskega in sardinjskega muorja. Padlo je na tavžente in tavžente partizanu, ko munistu in viernih kristjanov. Postreljeni so bli nedolžni ljudje, žene, stari in otroci, kot v Mar-zabottu in v Fosse Ardeati-ne. Na zemji, s karvijo namočeni zemji, s karvjo prelito za naSe odrešenje, je nastala koStitucjon naSe demokratične republike in republika sama! Prav gotovo, sigurno, da z referendumi nieso hoteli Italijani spremeniti koStitu-cjona, ne Republike. Zelieli so samu tuo, da se spremeni vodstvo, da se stari in korumpirani politikanti, ki so nam bili gospodarji nad Stierdeset liet, poSljajo, zaženejo damu, če ne že v paražon! NaSa republika mora živeti. Od nje pa muorajo umakniti roke tisti, ki so jo umazali in oskrunili, pred Italijani in pred svetom. Ne smie biti več odpuščanja ne usmiljenja za tiste, ki na debelo kradejo, za tan-gentopoliste. Al sta sliSali, Culi, kakuo so prepotentni? Ce bi buogi dielovac al pa kimet jau sodnikom, da so nepošteni, da ne opravja-jo pravično svoje dužnuosti, bi ga hitro spravili za rešetke, v paražon. Veliki politiki pa lahko žalijo sodnike z najbolj nizkotnimi besieda-mi, saj za nje bi muoru bit sodnik samuo za sojenje in preganjanje tatičev kokos. Tistih, ki kradejo milijarde, sodnik se jih ne sme dotaknit! Zatuo izražam solidarnost napadanim sodnikom v imenu vseh demokratičnih ljudi, predvsem mojih dragih bralcev. Tučem na ruoke tistim sodnikom, ki so popraskali visoko in zaorali globoko. Sodni ne sme gledati v obraz, če je obtoženec revež, al bogat. Če je kriv, naj ga obsodi! Kronaka Informacije za vse POLIAMBULATORIO V SPIETRE Chirurgia doh Sandrini, v Cetartak od , 1L do 12. ure, brez apuntamenta, pa se muore imiet “impenjativo". GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje miediha po-noc je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvi-cer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediske doline se lahko telefona v Spieter na Številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na Številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. UFFICIALE SANITARIO dott. Claudi» Bai! Sv. Lenari v sredo od 13.00 do 13.30, v petek od 8.30 do 9.30 Speter v pandiejak in sredo od 8.30 do 9.30, v torek od 10.00 dol 1.15, v četrtek (samua po dogovoru), v petek od 10.00 do 11.15, v saboto od 8.30 do 10.00. Podboncsec v cetartak od 8.30 do 9.30 CONSULTORIO FAMILIARE SPETER Ass. Sociale: dr. LIZZERÒ v pandiejak, Cetartak an petak od 8.00 do 10.00 Pediatria: dr. TRINCALI v pandiejak od 8.30 do 10.30 v petak od 8.30 do 10.30 Psicologo: dr. BOLZON v pandiejak od 9.00 do 14.00 Ginecologo: dr. SGAVAZZA v lorak ob 9.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Za apuntamente an informacije telefona! na 727282 (urnih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). KADA VOZI LITORINA Iz Čedada v Videm: ob 5.55,6.45,7.25,8.10, 8.55,10.00, 10.55, 11.50, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.50, 16.45. 17.35, 18.15, 19.10,20.10. Iz Vidma v Čedad: ob 6.20, 7.05,7.45,8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.10, 12.50, 13.30, 14.10, 14.50, 16.25, 17.15, 17.55, 18.40, 19.40, 22.40. NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Bolnica - Ospedale Cedad.... ...7081 Bolnica - Ospedale Videm... ....5521 Policija - Prva pomoč 11.7 Komisariat Cedad ....731142-731429 112 Uffficio del lavoro .731451 1NPS Cedad .700961 URES - INAC .730153 ENEL Cedad 700961-700995 ACI 116 ACI Cedad .731987 Avtobusna postaja .731046 Aeroporto Ronke Letališče 0481 -773224/773225 Muzej Cedad .7007IX) Cedajska knjižnica .732444 DvojezCni center Speter .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev 732231 OBČINE - COMUNI Dreka .721021 Grmek..........................725006 Srednje........................724094 Sv. Lenart.....................723028 Speter.........................727272 Sovodnje.......................714007 Podbonesec.....................726017 Tavorjana......................712028 Prapolno.......................713003 Tipana..........................788020 Bardo..........................787032 Rezija...................0433-53001/2 Gorska skupnost-Speter 727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno ODI. DO 7. MAJA Cedad (Fontana) tel. 731163 OD 3. DO 9. MAJA Spietar tel. 727023 - S. Giovanni al Natisone tel. 756035 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo, ce riceta ima napisano »urgente«. BCIKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA CEDAD FILIALE DI CIVIDALE CAMBI - Martedì MENJALNICA -Torek Ul. Carlo Alberto, 17 Telef. (0432) 730314 -730388 Via Carlo Alberto, 17 Fax(0432)730352 28.04.1993 valuta kodeks nakupi prodaja media Slovenski Tolar SLT 13,30 14,25 Ameriški dolar USD 1455,00 1505,00 1464,16 Nemška marka DEM 920,00 942,00 929,63 Francoski frank FRF 270,00 281,00 275,24 Holanski florint NLG 815,00 840,50 827,40 Belgijski frank BEK 44,50 46,20 45,19 Funt Sterling GBP 2290,00 2370,00 2330,21 Kanadski dolar CAD 2235,00 1180,00 1156,52 Japonski jen JPY 12,80 13,60 13,38 Švicarski frank CHF 1020,00 1042,00 1032,92 Avstrijski Šiling ATS 130,50 134,50 132,12 Španska peseta ESP 12,20 13,20 12,58 Avstralski dolar AUD 1040,00 1070,00 1061,52 Jugoslovanski dinar YUD — — — Hrvaški dinar HRD 0,50 0,80 — Europ. Curr. Unity ECU — — 1815,56 CERTIFICATI DI DEPOSITO A 3 mesi al tasso nominale del 11,50% - taglio minimo 100 milioni A 6 mesi al tasso nominale del 10,50% - taglio minimo 5 milioni A 12 mesi al tasso nominale del 10,25% - taglio minimo 5 milioni