St, 22. V Maribora, sobota 24. februarja V. tečaj. lo72. SLOVENSKI NAROD. lakaja trikrat na teden, vtorek. četrtek in soboto, ter velja po pošti preieman. a,i r Mariboru s pošiljanjem na dom. za celo leto 10 arold., za pni leta 5 pold., za četrt leta 2 ffold, 60 kr. — Za oznanila se plačuje, od navadni; četirisTMpno vrste 6 kr. 8e se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. ču so dvakrat in 4 kr. 8fl se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plaća štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvoie fraukirari. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški nltol hišn. štev. 220 O p r a v n i š t v o, na ktero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskarnii i: F. S k a z a m dr., v koroški ulici hišn. št. 229 Iflali Kolleri — cn Slovenec. Nemško niinisterstvo na Dunaji se je domislilo tudi ua Slovence. Kakor so Čehi enega ve-licega Kollerja dobili, ki jih ima v zveličalno uemško-av; trijsko „ ustavo" spokoriti, če ne z ovsom pa z biri.Mii. tako bodo uam Slovencem dali nekaj malih Kollerjev, ki imajo nalog nam Slovenstvo temeljito z grbe zbiti. Štajerski in kranjski Slovenci bodemo naenkrat obdarovani s „hudimi" in „cnergičnimi" c. kr. okrajnimi glavarji prave nemške barve. Uraden list namreč poroča, da pride na-mestu c. kr. pase Aleksandra Auersperga, ki ne more več v kranjskem litijskem okraji nemškuta-riti iu nemško-liberalno z občinami in kmeti gospodariti odkar je po milosti svojega soimenjaka ministra postal deželni glavar kranjski — da pride namesto njega v Litijo ljubi in slavni naš celjski Sehonwetter. Ali ker se tako izprazni kraj, kjer na slovenskem Štajerskem najbolj „ra-biatni" narodnjaki žive in trpe, poiskali so Schon-\vettru ravno tako vrednega naslednika, kakor ga Auersperg dobi, — v Celje pride glasoviti okrajui glavar iz Dalmacije Emil Franz iz Spljeta. Kdo je ScbiinvvetterV to vedo tisti kranjski Slovenci litijskega političnega okraja, ki Kitajo „Slov. Narod", že dalje časa. Kajti kako je ta mož po savinjski dolini za nemškutarstvo rogobo-ril se, kako je z vsemi sredstvi narodnjakom polena pod noge metal, glede narodnega jezika vse dotičue postave gazil, celo ob času Ilohemvarto-vem na vse kiiplje iu pretege za nemskutarskega kandidata Vrečka, ki je imel v programu geslo : „nemštvo je v nevarnosti/' delal, agitiral in teroriziral : to smo morali v tem listu tolikokrat na javnost staviti, da je bil Scluiinvetter že tipus in stoječa figura nemškutarskih zagriznenih okrajnih glavarjev. Kaj pomeni Sehonvvetterjevo nameščenje v veliki litijski okraj (kjer so .lanjče in Velče ter je torej „ueništvo v nevarnosti"), to ni težko razbrati. Poleg drugega, se volijo v tem okraji (volišče je v Trebnjem) trije poslanci. Vsak dan pa čitamo, da upa nemško miuisterstvo kakor na Češkem tako tudi na Kranjskem dobiti T deželni zbor ustavoverno večino. Zato pošilja Schonvvet terja kot pionirja v ta kraujsui^ Srai, Torej Li tijci, Šmartenčani, Šeutvidci, Zatičanje, Krcanje, itd. varujte se in bodite na brauiku narodne za vesti. Iu kdo je oni Franz, ki ga (lobodo vrli štajersko-sloveuski Savinjci iz daljne Dalmacije': Tudi slaven vitez uemškega reda Giskroveev. To je namreč tisti mož ki je s svojo birokratiško brezraktuostjo pred dvema leti Bokelje razdražil, da so za puške prijeli, državi ."» milijonov stroška prizadeli in z mirom pri Knezlacu znanega „iiick-zugs"-goneralu Auersperga oslavili. V savinjski dolini pač ne bode mogel ljudi tako razdražiti, ker Slovenei se drže in se hočejo držati po stavnega pota, da svoje praviee dosežejo. To pa vemo, da bodo Slovenci celjskega okraja vsem mogočim nasilstvom tega novega glavarja tako odločno nasproti stopili, kakor so dozdaj svoje pravice branili. Vzlasti pa jim priporočamo trdno iu neupogljivi* dižati se slovenskega uradovanja Če novi glavar slovenščine ne zna —■ naj se je uči. Čujemo, da so po slovenskih krajih tudi še drugič pričakovati spremembe. Nemško niinisterstvo išče nove metle — ali če nas stare niso izmele iz našega doma, ne bodo nas niti nove, kterc bomo gotovo preživeli. Pomnožen pritisk bode tudi naš narodni odpor podvojil in zavesten narod je dan denes vedno še kos starim obrabljenim umeteljnostim birokratizma. Založnice in posojilnice. in. *) Večina ljudstva čuti večjo potrebo do materijalnoga blagostanja nego do duševnega. To more biti neveselo a je resnično. Vsled tega je tudi delavnost tem bolj intensivna od posameznega človeka, kder ima on po svoji delavnosti materijalni dobiček pričakovati. Sicer tudi ni nikakor opravičeno, da bi nekteri na korist celega okraja ali na korist posameznih delati morali, drugi pa dobiček imeli ue glede na to, da večji del kolikor toliko vsak za se iu svojo rodbino skrbi; torej ovi trud in čas, kterega na korist kakega pod-vzetja obrača, njemu pri njegovem lastnem gospodarstvu pomanjkuje in tedaj ou primerna menje dohodkov vsled zmenjkaue delavnosti dobi. Ne go vorim tukaj, da bi človek zmirom za, vsako delavnost, ki jo obrača na občno korist in za Člove-čanstvo, takoj odškodovan biti moral, ker po svoji moči za splošni blagor brez egoističnoga dobička delati je vsakega dolžnost. 3 Poudarjati Ločem tukaj samo, da sta delavnost iu vspeh vsakega podvzetja bolj ali menj odvisna, ako, in ko likorje človek pri tem bodisi duševno ali materijalno interesiram S človekom se mora račnuiti števši njegove slabosti: kakor je, in ne kakor si mi njega po svojih idealih popolnega domišljujemo. Posameznim boljim pač zadostuje, ako vidijo, kako sc njih ideja oživlja in uresničuje, iu z veseljem sodelujejo. Ali ljudstvena večina je pripravna le toliko storiti in delati, kolikor za svojo delo plače ali drugačne odškodovine dobi. GlcdeČ na to bi svetoval naj se v vsaki fari založnica in posojilnica napravi in sicer na tak način, da so vsi vložitelji primerno s svojimi vlogami iuteresiraui. Vendar ne kakor je dozdaj večji del navadno, daje denarni zavod lastnina kake srenje, okraja itd., tedaj jurističue osebe, ker je pri enakih zavodih uspeh odvisen le od žrtvoljubnosti enega ali drugega pozamezuega, in celo podrzetje takoj hirati začne, kakor hitro stvaritelj društva njemu svojo delavno moč odtegne. Da bi se dri zopet žrtvoval je večji del dvomljivo, ker je materijalno premalo iuteresiran in ker se mnogokrat borba političnih strank v srenjah in okrajih vname iu pri ti priliki tudi njen denarni zavod škodo trpi Poudarjati je še treba, da denarnih zavodov od dneva do dneva več zraste, da je tedaj tudi tukaj s konkurencijo raČnniti in da mora glede ua okolščine vsak zavod, kteri hoče plodno delovati, kolikor mogoče gibčen biti in njega pravila nikakor ne smejo odvisno biti od postav za srenjo itd Vsem tem piunislikom sc izogne, ako se na pravi založnica in posojilnica po sledečih vodvilih: §. 1. Namen društva je štedljivost (varčnost) buditi, iu udom posojevati. §• 2. Ud je vsak, kteri pristopnino kakega ma lega izneska, n. pr. 20 kr., in na dalje na vsak mosec nek odločen iznesek n. pr. 1 fr. plača. Odbor odloči o spremembi. 3. 3. Od vlog se 4. 5, 6 % plačuje itd. 4. Gotovina se v prvi vrsti udom na osebni kredit proti garanciji posojuje, v drugi vrst za nakupovanje državnih itd. obligacij porabi. §. 6. Glede pogojev visokosti, časa in obresti posojil, odloči od leta do leta po predlogu odbora občui zbor. §. 7. Odračnnaje vloge, obresti in stroške, ostali iznesek sc med ude glede na njih vloge primerno koncem vsakega leta razdeljuje. §. 8. Vsak ud sme iz društva kadarkoli izstopiti, ali v tem slučaji za leto svojega izstopa nima deleža na dobičku. To so glavna načela založnice in posolil-nice za majhen okraj, na primer eno ali vee žu-panij, kterim se še navadni dostavki o razidn, zastopu proti tretjim osebam, odboru, občnem zboru pravdi, itd. dodenejo. Priporočevanja vredno je v tih pravilih, da je glede ua dohodke udov, vsakdo obvezan v>>ak mesec ali teden neko majheno svoto na primer 1 gld. vložiti, in tedaj moralično prisiljen, si vsako leto nek znesek prigospodariti. To pa vendar ne ubrani, da posamezen enkrat večjo svoto vloži ali da eden ali drug ud za vselej vlogo primerno izneskom celega leta vplača. Od vlog, ktere se v prvi vrsti udom posojujejo, ali za ktere se državne obligacije i. t. d. kupujejo, plačujejo se navadne hranilnične obresti in samo dobiček se primerno vlogam med ude kot snper-d i vi d en da ali višje obresti razdeljuje. Visokost, obresti posojil, kakor časa i. t. d., odločuje zmirom občni zbor, ker niso za reven kraj dostikrat že posojila s 8 °/'o, za trgovinski kraj pa mnogokrat celo z 12 % nikakor predraga. Ker je vsak vložitelj primerno svoji vlogi pri posojilnici enako iuteresiran, se sme vsak zanesti, da se bode previdno postopalo in da bode vsak z vso marljivostjo sodeloval, ker ie dobička primerno svojemu kapitalu in delu deležen. Ob enem z ustanovljenjem založnic in posojilnic, bi bilo svetovati, da sc ustanovi vsaj ena glavna banka v Ljubljani kot v središči Slovenije, iu ako potrebno in koristno tudi v Mariboru za štajersko in Koroško, in v Trstu ali Gorici za Primorsko; ali vwaj filiale glavne banke bi -*cr *> C.iej »t. 101 morale po teh zadnje imenovanih mestih nI sicer na akcije, ustanoviti. Ne bi kazalo vendar takoj z glavnico z enim ali več milijoni to glavno banko ustanovljati, ker bi sc bilo bati, da se brez velikega truda in agitacije, deloma brez forsiranja, vse akcije v ekslus ivno narodnih krogih ne oddajo, in bi tedaj delovanje težko začelo se, ali celo se ne bi niti začeti moglo. Mislim, da bi na narodni podlagi ustanovljena denarna banka s prva gotovo z akcijami 100,000 tlo 200,000gld. izhajala. Te akcije se samo takrat pomnože, ako se čuti potreba za podvzetje in ako sc od strani narodnih krogov povprašuje po njih. Najbolj praktičen in soliden modus se je pokazal pri podpisovanji akcij za „Narodno tiskarno in „Slov. Narod". Akcije so se podpisavale v narodnih krogih na poskus: ali je mogočo potrebno višino delniškega kapitala doseči. Pri podpisu sc ni nič vplačevalo, ker bi bilo neugodu. • deuar vračati ako sc uc bi bilo delniško društvo konstituirati moglo: iu ker po mojih mislih nikakor ue gro. da občinstvo iu fr. svoje prve vplače izgubi s tem, da mora posamezni akeijouar dostikrat lekkouiiseluo stroške ustanovljenja naplačevati. V plač cvati se še le u a j začne, kadar je potrebu a svota a k C i j o u a r u e g l a v u i c e za d e 1 o v a n j a ž e po d j) is a u a. Ustauovljenie ua ta uačiu nc dela več stroškov nego (oko se mnogO računi) nekoliko stotiu goldinarjev, ue pa kakih 5 do 1<» tisoč, ki pri nas reprezentirajo že kapitaL Za vrejeuie banke se malo glavnice potrati in uar.»dui krogi mi ta način v podvzetje večje zaupanje dpbodo. Na tako stališče se staviti, kakor dunajske banke in judovska akeijouarua društva s svojim ,.schwindl"-em, ni nikakor priporočati, posebno ne. da se akcije po nizkem kurzn emitirajo in s tem že '/-. del glavnice izgubi, da se za ustanovljenje že tisoče iu tisoče kot neplodni kapital potrati in da sc več tisoč za priporočeuje plača in da se kakor pri dunajskih bankah takoj plače Da neke tisoče ua leto odbornikom odločijo. Tako ravnanje uc zbudi zaupanja do pod-vzetja, ker ako eno tako podvzetje spodleti, je drugo dosti težje ustanoviti. Stroški morajo primerni biti dohodkom iu se da splendidna plača še le odločiti, kadar zavod svoje deiovaujc začue inje dobiček že siguren-« S prva je treba gospodariti, po potrati polovice ali več glavnega kapitala je prepozno vse gospodarjenje. Za zdaj smo spregovorili samo vodilne misli glede ustanovljenja posojilnic in založnic, ki so potrebne za vsak okraj, iu glede glavne denarne bauke, ki je potrebna za celo Slovenijo. Ze'eti bi bilo, da bi se povsod takoj delovauje začelo in da bi rodoljubi, kteri imajo že več izkušenj o enakih podvzetjih, stvar temeljito preudarili iu potrebna razjasnila na občni korist razglašali. čak o vat i mnogo za tudi izrode k, ki marju ,.pri črnem Keruu. To Človek topuiearjih, se je v ture, katero sedaj Dopisi. prerodila. Na čelu jej stoji kot predsednik gosp. Mahar, župan v Loki, vrl narodnjak. ki samo slovensko uraduje, kakor tudi njegov vrstnik, župan v Stari Loki gospod Bernik. S tema možema smemo se pouašati Ločaui, in od njih sinemo pri-uaroduo stvar. Ali imamo pa je posebno zastopan po krč-orlu" J. Mačeku, po domače je bil poprej predstrelec pri kasarni napil iu uavzel kul-širiti hoče pri nas. Maček jc prav tak človek, kakor ga jc naš ljubi Dežnian v ,.prokletih grabljah" popisal. Tri črueui orlu srkajo med iz dunajske „Presae" razen krčmar j a samega starokopitueži a la Pogačnik, bar var Pokora, ključar Jesenko in pivovarjeva družbiua. Ti ljudje se namreč boje biti „Slovenci": le Slovenci nc, Kranjci, Kranjci! Sicer se na ..Slovence" pa tudi veliki gospodje po drugod nc morejo prav privaditi. IJ5 Ptllja, 20. febr. [lav. dop.) (Ptujsko daštvo renči na slovenstvo.) V Prcdlitavji se sedaj strastno klanja državnim krmilom kie-tajoča svojta državnim osnovnim zakonom gruden« skini in jeni verui poslužuiki uemškutarski skr-žabci j toda ako hočeš od istih zakonov kaj porabiti na svoj prid. mahoma jim jc uegrozeuski kamen urazuik, obupno piščijo polutauski netopir! j»od uos nam brcajoči: vi ste brez domoljubja, lojalnosti, iu Peruu si ga vedi, kake grožnje ve-sijo nam na pleča. Podprimo to resuitev činom. Dne 13. svečna t. 1. prejelo jc ueko žup- c trn IJuDIJum*. 22. febr. [Izv. dop.] Kakor že naznanjeno, sestavil se je v Ljubljani odbor v podporo naših stradajočih bratov ter pričel nabirati novce in žito. V ta uameu bi bil namenjen tudi čisti donesek velike besede v gledališči velikonočni poudeljek iu pa velikanske tombole, ktera bi sc bila osnovala pod milim nebom v „Zvezdi" na belo nedeljo. S tema veselicama bi se bilo nabralo gotovo lepo število goldinarjev, tedaj izdatna pomoč stradaj očim. Ali vse to meuda ostane le — brumua želja, kajti deželna vlada u e č e dati d o t i č u e g a privoljenja!!! Najbolj nasprotni pa s<> neki vsi c. k r. svetovalci, kteri so baje našteli celo rešto paragrafov, po kterih je uabirau je novcev smrtni greh. So pač čudui svetniki ti c. kr. svetovalci in ko jih enkrat vse spoznam, jih bom bolj ua tauko narisal, da bodo vsakdo pozual te blage birokratiško duše. Ne samo, da je že samo po sebi žalostno, da se mora v takej zadevi privoljenja prositi, je v istini v nebo upijoče, da sc privoljenje odrekuje. Tu ni čas, da se premišlja, kaj in kako, ampak, da se kolikor mogoče hitro pomaga. Bjl dat, qtd cito dat. Sicer smo pa preverjeni, da ta ovora ue bode uzrok, da bi milodari bili redkejši, marveč, da bodo tem obilueji, da se skoro izdatno pomore revežem. Nekterniki mislijo, da privoljenja le zbog tega ne bode, ker so sami nar od u j aki n a čelu, v tem grmu bi tedaj tičal zajec V Pa kdo hi kaj tacega verjel, to bi bilo vendar preveč? To pa vsakako trdimo, da če se privoljenje res nc da, so si s tem gospodje svetovalci čudno spričevalo podpisali, kajti v tacih prilikah ne treba sukati in vihati ušes raznim paragrafom, marveč biti nekoliko liberalnim, ktertm izrazom se dan deues toliko širokouste. Iz fckorj«» Lok| is. m nima repa i:i glave, toliko menic, ker na-čeluiki ptujskega daštva vedno v poslu s penezi Iti itak morali mati, ka vsak sedaj veljavni 'naukov ec ali obveznica avstrijska nois tudi v «1 o venskem jeziku, kar kaže, ka jc nemški Dunaj pravičnejši Slovencu, nego li dačna gospoda ptujska na slovenski zemlji. Zapomnita si gOtpoda V. in S. Trdite, ka odbitek vašei.i nemškega zahteva ni niti domoljuben niti lojalen. Zdi se, ka neste vedeli, ali ne razumeli, kar ste pisali, kajti pri nekoliko čisti pameti bi vam moralo znano biti, ka domoljubje in lojalnost sc javlja v tem. ako kdo ravna primerno danim zakonom i-te države. §. 19. državnega zakona skončan državnim /.borom, potrjen in podpisan od njegovega veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa porokuje vsem avstrijskim narodom pravico na rabo iu razvoj svojega jezika, če tedaj ktero Župništvo prn'si za slovensko oznanilo, cenim, ka je vse iskrenejše domoljubno in lojalno, negoli slavni c« k. dačui ured, čegar osobje je najbrže tudi prisego položilo ua državne osnovne zakone, iu sedaj cesarjevo besedo na laž postavlja svojim nemškutarskim postopanjem iu lomi prisego. Znana vam jc menda kazen odločena za krivoprisežuike. Ovoja se, ka niti nc veste, kaj jc prvi pomen besede ..loval-', ker je nc zuate pravilno niti pisati, pomenja namreč najprvlje: zakonit. Daje toliko domoljubja in zakonitosti pri nemškutarstvu, kolikor pri Slovencih in poprek avstrijskih Slovanih, cesarjevimi naša bi dnes stala na drugih nogah, nego stoji. To si je treba za ušesa začrk-uoti. Za vaše nemške dopise mi jc malo mar, slovenskih pa ne znate pisati. Končni opomin, ka se ue bodo izplačevala beriva, ako dače nc bodo dospevale. nima za me nikukšc porabnosti, a) ker jaz odonpd ničesar ne dobivam, h) ker vam jaz nisem nikak birič ali poslužnik, ka bi dače ster-javal. o) tudi ne prestavljaš vašega uemškutar-stva: nikar si nedomucvajte, ka SO župništva skuto-nosei uemčevaluega babe. Vsa krivnja sc zavali na tiste dačue uradnike, kteri razpošiljajo oznanila nenarodnom in nerazumljivem jeziku. Učite sc v nemškutarski uradniki ua slovenskem zemljišči čislati pravičnost, a ne zatirati in zaničevati po-Stenib, prestol I vernih in udanih narodov. Iz GraAca, -i. febr. EIzv. dop.] Deues je bil ua tukajšnjem vseučilišči zopet zbor slav-janskih dijakov, Bklicau po stalnem odboru, kteri je, žaljeu po uekteruikih, ki bo »novarum rerum cupidissimi", naznanja! 8V0i odstop od omenjenega častnega mesta. Potem SC je volil nov odbor. Ko ui hotel uohcu ud prejšnega odbora volitve v ta nov odbor prejeti, sc je volijo 8 novih odbornikov, ki so sc med vsemi pazočimi komaj našli, v zvesti si, da jih čaka namesto hvale le interpelacija. Da je bila proti enemu gospodu Slovencu tolika opozicija, kriv -j je sam, ker seje po predzadnjem zboru tako nespodobno obnašal pred vseučiliščem, ua je očitno vsramotil vse Slovenec. Tak čin — javno ga imenovati nas je sram — iir i juko neprijetne, neizbrisjjive nasledke — razpor med brati. Vsega tega bi ne bili omenjali, ako bi nas k temu ne silil izrek uekterih dijakov, bratov Hrvatov, ki trde, daje to: ..žaljenje Hrvatov od slovenske strani.- Prisiljeni smo tukaj javno izreči, daje napačno, ako so ga nevredno obnašanje enega ^kranjskega" aristokrata, ktero mora vsak poštenjak zavreči, odgovorni delajo vsi slovenski dijaki. Mi smo sicer vneti za zmago .,z jezika ostrim mečem," a ravno tako sovražimo in zametujemo ..pesti kruto silo." Človek, ki ima v prsih kaj čutečega srca, mo-i.tl bi se razjokati nad takim jedinstvom, ako bi ue pripisoval Btorjenega prevreli krvi ncmislečih glav. >t,.. 'fet — norost, pravi narod. Jz ZUfln'eton, 2». febr. [Izvir, dop.] — Predloženo naimeuuvaujc peterice novih velikih županov Nj. veličanstvo kralj ni potrdil. To je prva nezgoda — da ne rečem brca, ki jo je Vakanovičeva vlada dobila. Sedaj Vakamviču ne I preostaja drugo, aege i starini velikimi župani akcijo pričeti. Te dni je bilo veliko pos eto vanje v banskera dvoru. VakanoviČ je namreč pozval vse velike župane na dogovor«. Kaj so med seboj doki ...'ali, to jc, sc ve da, skrivnost, ki se pa da lahko uganiti. Kako so se pri tem posveto* vanj! oni veliki župani, ktere je Vakaunvič kroni j za penzijo predložil in K j preuzvišenost z očmi tovili, to bi Nj. preuzvišenost naj bolje sama pri< povedati mogla. Sicer sc pa čuje, da je Varaždinski veliki župan Petrica Horvat svojemu dostojanstvu odpovedal se, ker neče biti orožje in pod« pora sedanje naše vlade. Vakanovič, če bi bil Julij Caesar, bi mogel vzklikniti: .,et tu mi tili!" kajti Petrica Horvat je magjarom naj skajnejše frakcije. Iste tako se čuje, da jc veliki župan belovarske županije Trnski ođ svoje službe suspendiran. Trnsk: jc izmed osem hrvatsko-slavon-skili velikih župauov edini narodnjak. V obsegu celc habsburžke monarhije začele so se celo nove politične prikazni na površje po-moljavati. Kriza ŽUga vseobča postati. Ustavo* verci v Cislajtaniji raztvarajo se, Deakova stranka na Ogerskem razvaljiva se, Poljakom začenja se med očmi svitati, iu celo slovenska narodna stranka levi se ('? Ur.) iz svoje stare mešinc. Vse to deluje, dejal bi telurično, tudi na naše zadeve. Zmernejši narodnjaki zaceli so se z zmernejšo magjaronsko frakcijo v eno politično tvorino vpo-dabljati. Kakšen bo končen izid iz tega kolobo-cenja? kdo to ve! Razumnejši politici slutijo vseobčo reakcijo, za ktero so zlasti pruske zmage predlanskega leta cesto ugladile. V cislajtauskem LrajhsratU" je že pokazal Glaser njeno konjsko kopito, in — „exempla trahunt." V neprestanoj borbi za našo državno pravo mi Hrvati do sedaj niti časa niti gradiva nismo imeli za stvarjanje svobodnostnih naprav. Politična reakcija bi tedaj pri nas slabo žetev imela. Dasiravno saborske volitve še zmerom niso razpisane, sc vendar že vidljive priprave za nje delale, in gotovo so vse Vakanovičeve misli samo v nje zamišljene. Magjaronsko glasilo naš zagrebški ..Narod" kakor besno okolo sebe tepe in lomasti. V vsakem listu napada zdaj tega zdaj onega narodnjaka, neka, neka! Iz »umiju. 22.febr, (Izv. dop.] (Črne i n D a 1 m a t i u c i.) Nemci imajo zopet nekaj veselili ur. Volilna postava za silo je sprejeta. Sicer nam baš škodovati ne more — kakor ste že prav opomenili — vendar je sprejetje te postave ino-mentna zmaga nemškega ostavoverstva, iu miui-sterstvo, ki bi bilo precej morda palo, ako bi bilo tu prvo parlamentarno pobitje doživelo, podaljšalo je zopet svoje dni za nekoliko. Škandal je torej, da so rešili niinisterstvo Crne i u Dalmatinci. Kar sc Črne-ta tiče, sc ne čudim, da je šel po Kljuuovem in Dežmanovcm potu. Goriški Slovenci, s kterimi sem občeval in ki poznajo osobe iu okolnosti, so mi žc zdavnaj tožili, da Crne ui pravi Slovenec. Sosebno V zadnjem času jc povsod kazal tak napuh, da jc bil neznosen. Ker že dolgo po zborih sedeva, navadil sc je kakor Nemec pravi ..na vise,ki nogi- živeti : in to tako, da ga ob času, ko so bili parlamentarni prazniki, ni že več domačija veselila, temne* je hodil raje v Trst prebivat. V zadnjem času mu je pa prišla ena posebna muha, hoče namreč postati ..plemeuitaš." Auerspergovci so mu najbrž vitežtvo obljubili in glasoval jc za-njc, odločil sc je od drugih (kranjskih) Slovencev. In ti naši južnoslovauski bratje Dalmatinci! — Iščem v stari šari svojih knjig- in starih Časopisov, pa najdem ^Slovenski Narod" od 6. de-eembra 1870. Tam je na čelu lista „Naš program", V tem programu se bere: „Da se zagotovi narodni (d)stoj zedinjavajo (južni Slovani) vse svojo materijalne in moralne moči ter jih hočejo upo-trebovatJ za svoje jedinstvo na književnem, gospodarskem in političnem polji1'. Daljo sc bere tam: .,Za obvarovanje skupne koristi bodo vsi južni Slovani monarhije habsburgske de- lali sporazumno v v - a k o m vprašanji, ktCTO se dotiče njihovih zadev.u Tako program govori, ki rega jc nadao SO. septembra v Ljubljani *| isal in shoda jiiLoslovanskih rodoljubov predložil — Dalmatince Danilo* Kako „sporoiamno14 je zii.ij glasoval, kaže figura. Kako sc bpdc na take zaveznike zanašati? Pravijo, da so Dalmatinci do zadnjega večera omahovali. Slovanska vest jih je vendar pekla, bali so se sramote, bali SO >o izneveriti se svojim načelom, ktere so v svojem organu zadarskom .Narodnem Listu" vedno razglašivali. -V 1 i poslodnji hin jc niinisterstvo p .slalo c. kr. namestnika Dalmacije Kodiča nad nje, in ta jih je omehčal. RodiČu jc morda samemu ta posel bil ae Igoden, ker pravijo da je kot graničar vendar 8a nckoj Slovan. Ali on je general, in generali i: * smejo politikovati, oni morajo pokorni biti. A"1*.© poHtikujejo — v nevarnosti so, iti potem poštenjaka hrvatskega generala Orivičičn. Kar ni Rodič storil, pomogla je obljuba mi-nlsterstva, da hode vlada zidala dalmatinsko železnice. Torej s tem kar je VSnka država dolžna Storiti za gospodarski napredek svoje lastno dežele, dela se v naši Avstriji barautija ! Železnico bi bili Dalmatinci od vsake vlade dobili. — ne da bi jim trebalo biti uskoki slovanskih fede-ralistov. Odprto pismo Njegovei prevzvi&enotti y. dr. K. plemenitemu Stre-mayeT-ju, c. kr. nauket in bogočattja ministru itd. itd.*) Prevzvišeni gospođine! Za čas mojega službovanja na Gračkej gimnaziji med 1864 in 1870 letom imel sem čast iu priliko se z Vami. prevzv, g., osebno seznaniti ter Vam zajedno priobčiti, da sem bil po posebnoj nesreči leta 1V'G4 od tadanjih Hrvačkih oblasti] odpuščen ter da sem vsled te velike nezgode dve leti pozneje kronično bolezen dobil. Zakaj iu kako sem bil odpuščen, o tem sem vsak čas kos pa se tudi nikakor ne stidim celemu svetu uaten-čen račun dati, osvedočen, da sc more vsak poštenjak in pravičen človek, samo čc si le trud vzeme s celoj Btvarjoj od početka do konca do dobrega seznaniti, čisto lahko prepričati, koliko neizmerno krivico jaz žc deveto leto trpeti moram. Ker so mi tedanje Hrvačke oblasti) devši mo iz službe, nc samo živež odtegnole ampak tudi mojo čast oskrunole bile, prisilile so me, ker drugega sodnika bilo ui, na istega Prcsvitlega vladarja se obrnoti ter se Mu zavoljo tolike, nečlo-večke krivice bridko pritožiti. Njegovo Veličanstvo, naš Presvitli cesar, blagovolil je, opravičenost moje pritožbe prizuavši, premilostiVo dotično mojo prošnjo vslišavši že lsC'.< leta llrvačkej dvorskej kancelariji naložiti, naj disciplinarno iztrago proti m e u i obnoviva* i vse dotične spise sč svojim utrjenim predlogom na najvišjo konečno razsodbo podnese. Iz lahko razumljivih razlogov, katere na skoro svetu Obširno priobčiti nameravam, Hrvatska dvorska kancelarija tega storila ni, ampak se te svoje dolžnosti s tem izbavi, da obrnovši se na tedašnje 0. kr. državno ministarstvo C. V. isto skloni, naj se v njenem imenu in oni nasproti obvezo me v Bvojem področji naimenovati ter mi s tem krivično odteguoto službo zopet povruoti. Ko sem julija meseca 1866 to odloko dobil, bil sem, že na smrt bolem Čisto oslabel in v tolikej materijalnoj zadregi, ka tni res ni bilo nikakor mOgoče se tej naredbi vpirati ali kaj novega započeti, misleč ka bode visoka oblast vendar mož beseda teni bolj, ker me v tolikej bedi in nesreči ve. *) Iz tega nam za ojbjavjjenje poslanega »Odprt-ga pisma" naj svet vidi. kako m> ginm. učitelju krivica godi — ako je Slovenec. — In koiik<» je so naših učenih domačinov, ki so v negotovi tujini, ki morajo čakati in čakati na rodno nameščen jo. uieil tem. ko so Neslovenci na naših gimnazijah lepo in stalim v službah I Uredu. Ali varal sem se. Kljubu vsem poznejim prošnjam se mi obetana služba ni povruola noter do oktobra ISTO, ko sem bil — iu sicer proti svosvetivši po nesreči [svoje zdravje in skoro tudi tivljenje zgubil, še zmirom vreden ni, da bi ga |is. ministarstvo v službi potrdilo ? S posebnim velepočetovanjem imam čast ime iovati s c Vašej prezvišeuosti ff Mariboru dne 15. febr. 1872. naj ponižniji sluga M. Valenčak, c. kr. gimnazijalni učitelj Politični razgled. O g. dr. Pokiukarju in njegovem govoru piše ,.Politik" takvle : ..Gospod Pokiukar meni. da so ruesročui uezastopani volilci" še bolje zastopani uego Slovenci, kteri imajo „žalibog osudo, da morajo v drž.vvncm zboru biti". Zakaj torej hoče gospod Poklnkar biti še nesreenejši nogo nesrečneži? Zakaj mora v rajhsratu biti, ali jc z drugimi statisti vred tam pribit?" Tako ..Politik". Ccskc uovine ostro obsojajo glas«.vanje Dahnatincev iu ..našega" Čructa. ..Pokrok pravi, da so sc pregrešili proti avtonomiji deželnih zborov, ter da so izdajalci slovauske solidarnosti. ..Žalostna resnica" — pravi ..P." — ..da so sc zastopniki nadejejoduc mladike srbskega naroda dali zavesti v zanjke politike, ki je tako sovražna slovanskemu imenu, — mora vsacemu privržencu ideje slovanske vzajemnosti rudeSica srama iu jeze ua obraz spravljati. ..Narodui listi" pravijo, da so Dalmatine! „EsaU redivivUB." ..Posel z Prahv" meui. da taki federalisti niso samo lanu sejali iu trli za vrv ua svoj vrat, tem'o so si to vrv precej sami spicii." V ustavnem odboru državnoga zbora so zopet na dolgo in Široko govorili proti poljski resoluciji, — nazadnje pa vendar skleuili z vsemi glasovi proti dvema (eu Rusin in on Uukovinec). da se bodo o posameznih točkah elaborata pod-odborOVOga posvetovali. Oglasil se jc bil tU kranjski vitez grof Thurn, govoreč nek od Dež-mana poslani in ,.napiflaui" govor proti Poljakom. Če se Poljakom kaj da, pravi naivni grof. bodo hoteli to tudi Slovenci, Čehi in celo Nemci (!) imeti. — Proti dovolitvi koncesij so govorili tudi Kurauda, Gross in Wcbor. Potem pa je med Ilu-siuoin Janovskim in med Poljakom Zvblikievvičem nastal prepir o tem, ali so Poljaki Rusinom glede Šol krivični ali ne. V tolažbo naši vladi katera ustavno Slovanom idočih pravic no spoštuje, naj služi novost, da tudi neka druga vlada postavnih dolo&eb, katere so Slovanom ugodne, ue izpolnuje. Ta vlada je Turska. Sultanov fernian od I. l^ii'.> namreč daje slovanskim Bul ga m m neodvisnost od Grkov v cerkvenih zadevah. Ko so letos ua dan sv. zarota podobna onim Napoleonovim, ktere je sam proti sebi oskrbeti dal da jo imel uzrok proti nasprotnim strankam ostro postopati. Takega Utroka menda Hismark proti Poljakom iu katolikom potrebuje. V francoski n a r o d ni skupščini je minister uotraujega predložil osnovo postave, po kteri sc ima,0 zatirati in preganjati napadi na narodno skupŠfiino in vlado. Kor je ta naredba obrnena proti Bonapartistom m radikalcem, spr-jeta je bila njena nujnost skoro enoglasno. Ppre-cej drug dan (22. febr.) sta hala dva Napoleonova časopisa suspendirana. Razno stvari, * (Postava kranjskega deželnega zbora) 80. septembra leta 1871, da bi se ženito-vanje ne dovolilo tacim ljudem, ki nemnjo s Čim družine preživeti, kakor „ Novice" poročajo, ui dobila cesarjevega potrjenja. :i' (,,M 1 ado si o v e n cc" ) bi rado „Novice" skovalo, da li ravno nam jih prav nič treba ui, nego treba nam je samo delavnih Slovencev, starih in mladih skupaj. Ker sc včasi rado z „Mladosloveuci" nam nasproti prihaja, in „Noviceu kandidate, ktero so za matični odbor ono nasve-tovale, naravnost ..kandidate Staroslovcucev" imenujejo , moramo pač opomeniti. da mi v svojem listu nismo nobenih kandidatov postavljali. Ko bi jih bili, pač bi bili ti imeli več nego 173 glasov, — v tem so nikar ne motite, gospodje. Naši bralci spadajo k slovenski inteligenciji iu jih jo, hvala bogu, že precej dobršno število dan dcues, iu naraščajo v tej razmeri, v kteri naša inteligencija narašča, kljubu vsem javnim iu s kritnim protivnikom našega dola. — Torej mi 'ako bi ,.m 1 a do s lo ve n s t v o" na nas letelo) nismo razglašali svojih kandidatov, pač pa imamo od gospoda duhovnika iz Gorenjskega pismo v rokah, ki pravi: „bral som lastnoročno pismo gospoda * * * iz Ljubljano, da hočete duhovnike iz odbora matičnega iztrebiti." To jc bilo zahrbtno natolcevanje . ker nobenemu narodnjaku ui na um palo 'duhovnikov uo voliti (dokaz temu daje duhov- treh kraljev (po pravoslavnem koledarji i trije bul->nHt g. Šolar vse glase dobil). Vendar smo mol-garski skoti brez dovoljenja grškega patrijarha j božjo službo opravljali, jo turska vlada jim vsled gori omenjenega fermana sicer dala policijsko varstvo, pa ko je grški patrijarh one tri bulgar-ske Škofe izobčil iz cerkvene zveze, jc turska vlada patrijarhu dala pomoč in izobčcue škofe pregnala malo Azijo. — Lahko se naša ustavoverna vlada ponaša, da ravno tako spoštuje postave nasproti Slovanom (§. 10. itd.) kakor turska. Par nobile fratrum! K a t o 1 i š k o - k o n s c r v a t i v u o društvo v Gradcu je poslala cesarju prošnjo, naj Nj. Vel. z reskriptom od 12. septembra 1871 pričeto dr-žavopravuo politiko zopet nastopi iu po načelih ^uudanientaluih člankov za vkupno mouarbijo bla- gotvorno do konca izvode Ustanovitve ,,s t a r o k a t o 1 i š k cu cerkvene občine vlada ni dovolila, ker sc ustanovitev nc slaga §. 15. osnovnih državnih postav od 21. dec. 1867. V o gorskem zboru se je končalo posvetovanje o samostalni ogerski banki s tom. da je nasvet Ievičnjakov takoj je ustauoviti zavržen; — začele so debate o preuarodbi volilne postavo. Hismark. uekdaj od samih nemških liberalcev hudo napadau kot fevdalec in reakcijonar, je zdaj v veliko milost pri nemških liberalcih prišel, tako da se celo hojo za njegovo življenje, ktero bi bilo pred ultramontauci in Poljaki v nevarnosti. Telegraf poroča iz Berlina, da so 21. t. meseca tam zaprli uekega poljskega apotekarja, ki je fanatičen katolik, ter je za to bil iz Poznanj-skega v Berlin prišel, da bi Bismarka ustrelil. Ker sc je bil v Berlinu pri nekem mežnarji ustanovil in je imel tercerol pri sebi, pravijo Nemci, da je vsa hudobija že dokazana. Najbrž je ta čali iz domorodne miroljubnosti. * (Časnikarska lojalnost in poštenost) zahteva, da sc vsaj ,,kadkada" in posebno med domačimi sobojevniki za isto stvar, citira .. vir, posebno originalnih reči. Mi na primer, ako kaj iz „Novic1' vzamemo, skoro vselej pristavimo vir. ..Novico" pa so našemu listu tako zagi izneuo neumuo sovražne, da na pr. v zadnjem listu, poleg drugega predelanega, prinašajo notico: „Rusija je Sitnica Bvr>piw, ki jo vsa vzeta iz našega izvirnega, z našim trudom po ruskih datih pisanega članka „Bogatstvo Rusijo", št. 17 „Slov. Naroda", a citirajo — uo „Slov. Narod" uego „Pučkoga prijatelja"! — kakor da bi bili mi pobrali od po-dednjega no on od nas iu naših Študij ova lata. No, nam je za stvar, veseli smo če se stvar čem bolj med svet razširi, ne porajtamo ali sc imenuje naš list ali nc — to pa, da se še lo drug vir za našo stvari citiraj kaže vendar 80-vražuost do našega dela, ki jo smešna. Tako nc bodemo mi nikoli polemizirali. i: (Iz Ljubljane) se nam piše: Denes zvečer (22. feb.) smo izročili zemlji gospodicmo Amalijo Ue i c li m a u o v o , ktera je 21 let stara zapustila svet. Rajna .jo bila domoljubna in tako obče spoštovana iu priljubljena, da so lo malokdaj tako lep, tako muogobrojon pogreb vidi, ka-koršeu jc bil njeui. Čitalnični pevci so poli zbore pred hišo iu ua grobu. Bodi jej zemljica lahka! * (C. k. okrajni komi s a r g. A r o o n) v Ljubljani bode kot okrajni glavar prestavljen v Dalmacijo. — G. Arcou je bil kot uradnik v Ljubljani še precej priljubljen. Zato ga jo menda Lasser iz Ljubljane proč potisnil. * (Učiteljska služba) jc izprazucna v Brežicah. Ona nese 500 gld. letue plače iu prosto stanovanje; prošnje naj se pošljejo 10. marca t. 1. krajncrau šolskemu svetu v Brežicah. * (Služba^ direktorja pri c. kr. deželni glavni blagajnici v Ljubljani z letno plačo 1600 gl. v. VIL dietnem razredu je prazna. Prosilci, kateri sc morejo obvezati za kavcijo v zuesku 3000 gl., naj oddajo prošnje do začetka marca c. kr. doželni finančni direkciji v Ljubljani. ^ (Nove pošte) so ustanovljene na Štajerskem v Ribnici, pri sv. Tomaži blizu Ptuja, v Slivnici blizu Maribora, na Kranjskem v Radni v krškem okraji. Začele bodo uradovati 25. marca is 72. * (Poljedelska s k u p š č ina.) Minister poljedelstva misli meseca novembra t. 1. napraviti ■hod poljedelcev in je to vsem poljedelskim družbam z začasnim programom za shod vred. na znanje dal. Ako bodo poljedelske družbe posebne želje izrekle, hode program prenarejen. Število deležnikov skupščine je določeno na 27 in jih bodo poljedelske ali kmetijske družbe volile. Minister pa si jc pridržal pravico, poklicati k shodu odlične učenjake in praktike v poljedelstvu. * (Poštne hranilnice) po izgledih v Angliji in Belgiji jc, kakor zuauo, mislil uvesti tudi pri nas bivši miuistcr trgovstva dr. Schttffle iu jc zato poslal enega Strokovnjaka v Anglijo in Belgijo, naj se na viru poduči obširno o hranilnicah na poštah. Sedaj je prišel oni strokovnjak nazaj iu poročal ministru trgovstva (sedaj dr. Banhans) o svo• jih iz vedenjih. Dr. Banhans jc neki ugodno sc izreke! o naredbi in ustavovemi listi bodo sedaj, tako se vsaj po ujih doslednosti soditi sme, poštne hranilnice visoko hvaliti začeli, dasiravno so jih občasu Hohenwarta iu Schttffleja obsojevali. !t! (Dalmatinske železni c c.) Minister trgovstva jc zarad potrehuib pripravljajoči!* del za železnice po Dalmaciji nekoliko inženirjev tj e poslal in bode z ogersko vlado sc pogodil zarad združenja dalmatinskih železnic s hrvatskimi. To jc nagrada od vlade za glasove dalmatinskih poslancev v obraveavi postave za silo! Gos p. gld. kr. dr. Ploj.........4 — Jurca..........2 — drd. Gregorič...... dr. Vošnjak, prost HržiČ .... Mih. Planiušck Doliušakov Jože, župn. v pokoju 1 — 4 — 1 — 1 — 1 — Vegšajder Hugo...... 1 — P. Karel Čučko......2 — P. Pavel Kancler..... P. Leopold Petanjok .... P. FidelAleksič..... P. Edmuud Kornfeld . . . Noben p o m oče k za lase barvati. to* k. privilegirana (12—H Andrej Vuk. župnik..... 1 — Božidar Fcrk....... 1 — Andrej Kraner, vikar .... L — Caf.......... 1 — Neimenovan........ — 50 Listnica uredništva. <;. V. v l\ Douetiil: *re.vilk ui več dobiti. M. V. v R. Dobili In se porabit več* pismeno. Za stradajoče slovenske brate naKranjskem, v okrajih Postojna, Krško. Litija. Logatec, Novo-mesto in Črnomelj, kjer vsled slabo letine iu toče žuga ubožnejim prebivalcem lakota, prišli so nam vsled našega poziva v „Slovenskom Narodu" dalje sledeči darovi od sloveuskib narodnjakov: gld. kr. Prenesel; iz „S1. Xar.u .št. 20 ... . 105 _ V Ptuju je nabral g. drd. A. Gregorič 27 gld. 70 kr., iu sicer so darovali: Ptujska čitalnica........2 20 V Mariboru so darovali: Nina Lorda i s ...... Martin Berdajs...... dr. Karel Koeeli..... dr. Fric Babuik . V Slovenjem Gradcu: Antou Abram, c. k. komisar Viljem Ogriuec, c. k. pristav Aloiz Kos, kaplan . , Mat. FidiŠck..... Anton Jazbec..... dr. J. Suc...... 1 — 1 — 1 — za l ti Skupaj . 143 70 Ako se prišteje v Ljubljani po osrednjem odboru v zadnjem listu izkazanih 110 — Nabrano je doslej vkup 25:5 70 Debra za (Vnc rujnve Iti ■•iiih«*h«* lnw. namestuje vsak lasooarven potnoček, naredi da osi« veli lasje iu osivela brada ktnalu zoper dobo i.» prejšnjo barvo j precej v prvih dneh rao'joid;! vidi že VBpehj za brani prerano ali daljne oslvenje, kakor Izpad laa In zaplodi gosto rast las, kakor so vidi navadno pri krepki nJadosd, To pomado dela lase tine in svetle, a ne omasti pokrivala, kar je zavoro ekonombe in p'* letu posebne vrednosti. — Za gotov vspeh garantira! D^c Veliki lonec •_• gld.j ' , dacent gld. 4.s'>; 1 ., dmend g!d. 1 dueend gld. 16.80 a. v. Mali lončeki I glu. 1 iduo. gld.2:70) 1 ,duc, 6.10« I duo. 9 n'id. a, v,, proti gotovi plači ali poštno povzetje. Zap 'kanj.1 ceno. Centralni in razpr.šiijavni depo je pri iznajditeljl: VVicn. Mnriahilf, < •uinpcndorterstrasse Nr. 43, 1. Stock, 7-. . "I Z- — sic » m c š - =- ~ e * . - £ 8 i .. i — - L ~ — -r" - — Pri JViii! - H S'sjs s i .-s &a p p «? s ž ■liJtfil ialiftfli 1 Dunajska borsa 11. februarja. Enotni drž. dolg v bankovcih . 02 gld. 80 k. 1800 drž, posojilo . . . Akcij ■ narodne banke London ....... Enotni drž dolg v srebru Kreditne akcije . . . Napo!........ Srebru ....... C. k. cekini..... 104 . — 8 „ 4 73 „ — 038 „ — 9 „ 03 11 a . — 43 .. Voditeljstvo avMi'ijskcgpa Greškama, društvo za zavarovanje življenja in prihodkov, daje obče ua zuauje. da je, ker se je obstoječa kupčijska zveza med gospodoma Vertllllr wSc VlCiftem nehala, &LAV1TI ZASTOP gospodu AlllOZIIl ViČiČ-U sam,umi podelilo. a>u16. februarja 1872. •Podpisani si šteje v čast čestitemu občinstvu gorenje na zuauje dati. kakor tudi, da je pisama glavnega zastopa na velikem trgu v gosp. Mikuževi hiši, št. 235. A' I JJiil>\iiiiii, 17. februarja 1872. ^Vuloii Vići£9 Glavni zastopnik avstrijshega Gresbama na Dunaji. 1" Fsjittffjani pravo samo pri gos i" /ittt ■*'.• Ant. Deperis. -Medic. & cMrurg. magister porodoslovja, praktičen zdravnik v li j ii U l J a ll i. na sv. Jakobskem trgu v V i ran to vi hiši I. nadstropji. ozilravija vse zunanje in notranje bolezni. Za bolnike iz dežele jo gotovo doma vsak dan od 11—12 dopoldne in od o—4 podoldno. Ozdravila tudi pismeno. (20—7) Vso. kar e. t. prfjemalkom ni všeč, ee vzame nazaj ali se ia irnco ldn-o zamenja, dokaz najstrože solidnosti. lii&p po nizki coni za gospe in gospode. Naj novejše reči za lišp. najmoderniii fnson, iz novega zlata narejene. k'> tt .-.lato barvo zmerom obdrZc in so zato pravim prekanUlvo podobne, s ponarejenimi kameni a'i i . t:,-\ i 1< >i 11. kakor l":ison tlrja. broic, lini". 1 k. kr. 40, 60, *0, ffld. 1. nijriiiejie. 1 k. gld. 1.60, 1,80, .'. B.E i, i pur gumb ia predaraJSnike nI.i. ».60, B.801 do 1 igla za gospođe gld. t.SO, 1'.m>. i, -i. 1 I lili .-. 1 l i ,,.];.i i3 zliiM K| uhani, rini, 1 par k". gld. i. , M . r •«^** - nujtinojil, gld. 1.50, 2. ".50. 1Z prave Indiske r.stlinc. kter« naravno vonjavo -rfr> eelc garniture, broie In abanl ki. lo gld. W99P* »Mrli in ki Je v najnovejši obliki. Elegant-i.co. iironno izdelane gld. s. 8.60 :; neJiegn u.) ta lUp mj m zavoljo vonjave Je aelo 8.ISO, 4 5. , priljubljen: '•• Boi] • - turo tega 1 ip noti in ' hruselctr, rine. 1 k kr. 50, PO, gld. 1 'v ka,{ Sll,"n pri«Ot ga v malih minutah parfumirn. preflno lapeUane al* IM, t, :i. 'MT- 1 »«>•* *° k--;'» fM. 1, Najlepii DTratDikl 1 k. kr. 00 kr. gM. 1.80, 1 !'■"' »banov »f; ■'■» »W. , I 60. »iS. i.-,. i m i braaeleta kr. :■<•. so, BO >\» gld, i. 1.60. medaljoni, iini. kr. »0, -t.. ..... I "Manu verM ia kr. • o, BO .iu -bi. j, i.r,o, prerini, kr. mi. gld. i. i,"o. -i glavniki, z nalikom iz novega zlata. kr. 1 (li**-'<--a urna verižica sa goipode gld. 1.40. ^■^%Wi»driflmiintjm Eleganten, moderen in sijajen l8jJ5fc . Jenlml kameni i k. kr. 80, i •. SO, lo, .... je novi rokoko*113p. kt< ega io viređnjem veki ■*■ " glu. i. le kiv i.'.' osebe nosili-, tu k liip pa, moderni In -tfnajlepie nrne verllice za gospode kratki- prenarei Je zarr* umeten in lep. _■«•>*• ti-. 60, bo, gld. 1.1 ■. -•. i garnitura, bri le In a h..ni glu, 8\60, ■. Plučne bolezni in kroničen kašelj popolnem i2-2) ozdravljene. uosjioda (hromega založnika Janeza Hoff-a centralna lakga na Oiinnji. I^iii iKiui i itiu ti Aba. 16, novembra 1*71. Sem tako prost tu pišem zop r po izvrstno slado-izecno zdravilno pivo. meni je, hvala bogu pomagalo, i'ravi! snu to dobrotno prijatelju, ki ra.no tako trpi Itd., In prosta) torej, da tni pod udroso JoiefKaaa, m kaj, 19 steklenic sladoizlečnega zdravilnega piva in 1 funt Bludove zdravilne čokolade poiljete. r, ,» , ^ .l«aio» i.orinn. Dunai (vvieden, Favoritenatrasse, Xr.>.•• (Okrajšano. N-van.o »en i.il na plnčab bo .m. kar s, Je po kroničnem kailjn kasalo in sem /. • obupal, k< t nič nI pomagalo, l'.i \->* »u> V.i-i sladovi fabrikati: >!adoiziečno /.draviino pivo io s!ai'.o.zi..Oiiil.ojt ")oi:i Vasema neprimerljivemu sladočokoladnemn prahu seje imelo moje slabotno dete že pr.-j za ohranitev življenja zahvaliti in sedaj seiu »um po" Vaših sadovih fabrlkatih zdravje ZOpet dobil; ne morem več životi bivz njih, Kuri Fcllinrlieiv civilen inajenlenr, atsocičinr presentant cementne umetne Hvalnice itd. itd. SVRriln **reil ■*»»*«,,»«J«*»" ponarejnnjeui. Sladov Izleček je v t k " lenicah z moralnim zatič-ni. na kterem kakor na vsih shrambicah mojih pravih sladovih tabrikarov so firma Jane/. ii o (T najde. toda Martinu Gotobu. najlepie veriilee aa okolo vrata, tin ii< ne "anslii 1'isou ^1.1. l.lo, l.so, 2. is\o za pospo.le kr. u», lf», t;o, t-o. predsraiune gumbe, kr. io, is, so, nr>. , manietne gumbe i par kr. bo, bo, i", bo, bo. X "ko r.i ovratniki' po 5 in M kr i sarnitura, brole In uhani gh 1 . najtii:' '•'•.i >o.t.i tfU\. i.r,.., r,, ii. i medaljon gld. 1.50, 9. 8.60, 1 . pir.v lili ald. 3, 4, 6, B, t par i>;cl za na (lavo gla. i. 6, 0. 1 krilec za okoli vrata (fld. \JB0, 8.50, B 1 zapestnik, sijajen eld. 5, a.50. 7.50. i!.".<>. cele _ garniture, prederaJCne In manletneji ovratnik gld. 3.50, 4.50, .*..so. Černi, črtverovogeini lišp. gumbe, najlepia utpeUava kr. 60, *«o, jfid. "10^ ■ ■ .••.!* ■ .-i.iii pri voskov, telo lepo sestav*. _ " ljen |jr> go, 80, km. 1. Ta modami lui> Je na atirl voale brusen, se znt TfC* prstani iz pravegaslata 1 kamini vid. 1.60, P«*ebpo snaia ln Je vendar čudno dober k-.:p. g ., -,, 0 1 garnitura. bro»a in uhani. BO, BO, BO ki. •"kfP* šr.'i'ni'o verižice, lBlorne, nunelrane ognji I1 veJr,fiC4S okoM ***** 1% ::v,8tn,l» 8 h' poslacene, kratke, gld. B. *•>. t. , -■ , -mb> iS lotne, pnnclrane dolge vcrlltoe za okolo \ ','s.i,'.,!rt'v :l v • -"• ■"' k- M*m vratu nđ! 17. 1 ♦nadt-m kr. 8», BO fld. I ""đC" ' io i..ni v ognji pozlai iti ."ixi.iilir.ini gld. 8.60, B. Frefino izpeljan briljanten lišp. Moderni črni iišp, Tudi strokovnjak so pri tom lahko zmoti. Ta Hip jo v pravo srebro fkovnn. z zlatimi podlagami in Iglami, ponarejeni biiljanti so iz pr«>tlnr< brulbaego gorskega kristala, kteri .'.ivga ..gnii. nikoli no izgubi. Tudi so ilr.igi kamnu no/nat-ljivo ponarejeni. TfS> i brois v!.t. I. ".. i par uhanov gid- i, •;. M3—") Prclstoječc blago se dobi po tej einl v taki vrednosti lo v podpisani zalogi. JSaPlsnlke r .lajamo zastonj o.l vseh v zalogi li-Zoiih rivl. Posestvo enega exeinplara je za vsakega sanimlvo Der Pracht-Bazar -V. FVledJiticuixi9 VVien, Praterstrasse 26. fino izpeljan, nai lepil ia«on in zelo trpoB i; tekla, j. ta. lavo, bivolovi ira rogu in kaVOUBa — i broia kr. 80, 30, 60, so, gld. 1. 1 brusolcta kr. M), 60, 80, S", gld. 1. 1 par uhanov kr. ... ",n. mi. j. 1 veii/iiia okoli vratu kr. 60, ko, gld. 1. 1 kratka verižica za uro kr. i.">, BO, uo. 1 gumba za pred srn ji-nik kr. 1. 1 par ganili za inali.ete kr. 15, 80, oU. 40. JbJ^' i glavnik kr. 80, 40, 60, bo. Pri razstavi v Gradcu 1870. I. s. zlato svetinjo nadarjena. Prva itajarska C. kr. priv, tovarna (fabrika) Ognja ta vloma varnih Maaajiiic M za flenar in pisma, miz za pisanje ViiK'onnj-a Kanduth-a vGradci, priporoča svojo \/. najboljiega Itajarskega blaga, ■ ključavnicami po posebnih patentih, in najsolldneje dovršeno izdelke, za ktere je porok po jako znižani ceni. Proti primernemu vplačilu na olajšanje p. n. občinstva tudi plačila na BV6te Izkljnoljiva prodaja pri -AJN rx < >r\ K( > 11 < >?s j. 14,- lelezninar, Griogasse Ni. 10. v Gradci. '•a ~ m ~ m il|iifM{ I S3 a J» 11 u i n c r = -' -t ^ 3 O) 8 9 - 9 B H M — > o Pi 'o? i . a a? 3 > > P - t C -Z o — S o — r 2 " ~~-= to rt .m r* H « » paas| 5 S a Ig X lovei X > j» a s> "i B - — as * — ra. v a —• - 5 = .1-3 =■ ~.s n "rr s 0 g ta. £, •S ^ 1 3, s 8 ta — aL ^ ;i "z H ^ .T- &I ♦! S S k 3 "i f.=š::-. ► • ■ _« .S 5 z m z "w ia v a •£» ^_ ti 5"^ u -5 r g " s 'i a S >« '.,4:? lila|s g 7 S bb — "a p' e> o pd S g "•a Jtf .a > £ S — •/. T — i ~ Z ■ — ^ JŽJgif? foliji 9 B-. -fi-i se c © E>S ^"=> a - J > 9 ... ." v. -< P I i ji|5 ^: li il Vi, ^ .. r _ t ■ ■ ^ — - - - ■. -.' _ — - <- z - = ^ , s - - ; - - -i 4 S —. >a' .ai ?5 - .Z • -i e © © © o 6Q Y7 71 7J 4E O*.4 Prva občna zavarovalna banka „S L o v i: \ 1.1 A." rs čedalje bolj se neogibnost v obce spoznava, da mora slovenski narod tudi v inate rij al ne m obziru se na lastne noge postaviti, ter se od tujega kapitala, kolikor je mogoče, osvoboditi. Morebiti niso na nobenem drugem polji te razmere tako ostro vidne, kakor prizavarovanji. Sto in sto tisučev se vsako leto zavarovalnih premij iz dežele iztirava, pomagaje delničarjem tujih društev visoke dividende izplačevati. Meiodajni faktorji: deželni zbori, občinska zastopstva, društva in žurnalistika, so večkrat pripoznavali, daje treba lastno zavarovalno društvo za slovenske dežele osnovati. To je dalo nekterim rodoljubom povod, popolni operat takega zavarovalnegadruštva na podlagi najbolj zanesljivih statističnih dat in dozdajniri skušenj izdelati dati, ter c. k. ministerstvu predložiti. Z razpisom dne 2.r>. prosinca 1. 1872 je e. k. niinisterstvo napravo „prve ob ene zavarovalne banke Slovenije" s sedežem v Ljubljani dovolilo. Banka Slovenija "je društvo na deluiee, in bo v vsih razdelkih zavarovanja zavarovalo proti odločeni zavarovalnini, to je: proti škodi po ognju, nad revažev.mji, po toči in zrealnem steklu, ko bi se strlo, kakor tudi na človeško življenje. Delnice se bodo brez bankirskega posredovanja neposredno občinstvu oddavale, in na ta način po bolj Ugodnem kursu dobivale. Iz druge strani se bo pa tako tudi glavni namen banke pospeševal, ki obstoji v tem, da se bodo [delnice v slovenskem narodu umestile, iu bode narod tudi v prihodnje banko v rokah obdržal. Delnice „Slovenije" ho pripravne prav ugodno kapital nalagati: 1. Na vsako delnico, kterih se bo zdaj razdalo 3000 z imensko vrednostjo od 2<)i> h1.; se bo plačevalo po 40%, in to po kursu od85°/0, toraj za eno delnico (is fl. n. v. 2. Z ozirom na oddajevalni kurs nese delnica stalni dohodek blizo do C7n, in 3. vrh tega nad dividendo iz čistega upravnega dobička, od kterega je 40% pravilno delničarjem odločeno. Po dozdajnili skušnjah druzih zavarovalnih društev ni dvomiti, da bodo delnice banke ..Slovenije" v kratkem gotovo 12—15% nosile. 4. Vsak lastnik tudi le ene same delnice ima pravico v občnem zboru glasovatiosebno ali po oblaščcncu, z edino oniejitevjo, da nobeden ne sme več kakor 40 glasov zastopati. 5. Vsak delničar pomaga steni n A rod u itn podvzetjem slovenskemu narodu lastno zavarovalno društvo osnovati ter posrediti, da trdo pridobljeni novci v domači deželi ostanejo. 6. Ker je 15% čistega dob ička dobrodelnim namenom odločenih, odpirase tu se drugi vir bankini dobrodelnosti. 7. Skrajno je še povdarjati, da so pripravljeni fondi banke pravilno odločeni, menjice eskomptovati, posojevati na državne in obrtnijske papirje, na posestva proti bipotekarnemu uknjiženji, posestnikom, obrtnikom, skupščinam in občinam, da bo na ta način mogoče v posameznih krajih pamanjkanje denarjev zatreti. Tarife za raznovrstne oddelke zavarovanja so po najbolj zanesljivih statističnih datih sestavljene in se bo gospodarstvo v vsakem oziru na reeluo podlago postavilo. V ta namen se bodo v vsih veeih mestih in v posameznih okrožjih nadgleda i svetovalci (šesta vljeni iz delničarjev in zavarovancev) postavili. Gospodarsko svetovalstvo je iz sledečih oseb sestavljeno: Svetli knez instari grof Lavoslav $allll Kcifei'SCllCid. grajščak v Novem Celji itd. (predsednik); dr. F,Umi Henrik Co.sta. odvetnik in deželni odbornik v Ljubljani, (podpredsednik): Aiulicj l'il'lial, posestnik v Ljubljani; Vokoslilf Pesarlč. c. k. sodnije svetovalec v Celji; tliliat'l ll c. k. okrajni zdravnik v Celji; dr. Vekoslav Talenta, c. k. zdravstveni svetovalec in profesor v Ljubljani: Ivan Stlllicc c. k. sodnije svetovalec v Celji; 1> ■'<*■$ O t ili Iliri II. trgovec v Ljubljaui; Floriail Koiiseli., c. k'okrajni predstojnik v pokoji v Ljubljani; dr. Vranjo ItartcJ. c. k. bilježnik v Mariboru (gospodarski svetovalci). — (Namestniki): Jakob KureŠ, c. k. okrajni pristav v Kozjem; Frailjo feciltak. posestnik na Vranskem; P l'«111J O lta|>OC. posestnik v Mariboru; A. Zvailllt. veliki trgovec na Občini. Pregledom!ni odbor je s sledečih oseb sestavljen; Dr. JatlCZ Zlatoust Pofcilčar. stolni prost v Ljubljani; €»llSt a v ^OHKIOS. lastnik tovarne v Ljubljani; JOŽO DebeveC, trgovec v Ljubljani. Delnice se bodo na ta-le način podpisovale: 1. Za vsako delnico z imensko vrednostjo od 2<>0 gold. se bo vplačevalo 40% 1)0 kursu od 85°/0 v gotovini; potem se bodo dobivali med časni listi. 2. Za 1 delnico je toraj treba 88 gold. v gotovini, od ktere se bo vplačevalo po 20 gold. precej pri vpisovanji, 48 gold. pa v prihodnjih 30 dneh. 3. Vsak podpisani znesek daje od dne vplačila 5%, oziroma na izdajavni kurs od 85%, blizo 6%. 4. Vsacemu podpisovaleu je na izvoljo dano, tudi vsih 40%, za delnico precej vplačati. 5. Podpisovalo se bode ali pri banki v Ljubljani, ali pri agentih, kteriin se bo dalo pooblastilo za to od gospodarskega svctovalstva. 6. Vplačevalo se bo ali pri banki v Ljubljani, ali se ji naj novci po pošti pošiljajo. Agentom naj se plačuje le proti od gospodarskega svctovalstva podpisanim pobotnicam. Bankina pravila se dobivajo pri banki „Sloveniji" v Ljubljani, in tudi pojasnila se ustmeno ali pismeno pri njej povoljno dajejo. Prof. Dr, Lappierre-a Vbrizgovalno zdravilo ozdravi* v :i «!■■«'!■ vsak tok \z scavnika, kakor tudi liell lok pri ženskah, C' je rudi zastarel. Cena u itekUmioo s podukom o rabljeni i 1 tolar 30 treb. gr, z i potim đen«r m strogo ikrimo dobi A. Wltt-U. L i n d t'u - 81 r a s s o 18. Berlin. *1 Na stotino ozdravi jenih. (59—21) Delavci. Za vsakdanje plačilo in na pogodbo se na-jcmljejo za dobro plačilo pri deželski sadiluici in vinogradski šoli blizo Maribora (34—2) Kovane rrradno pretaka vane tf■-■-■-.,il:i moči 20 Gena, irld.: 30 35 40 16 ob, BO ceni Nositeljna mov: i To 80 90 100 110. io •20 80 fnr. CVna. gld.: 5 6 Nositeljna moč: 10 .".n Cena, gld. i 20 22~ 7 50 60 13 70 15 is. •SO fnt. Nositeljna moć: Cona. gid. i •J5 27.50 30. z železnim obročjsm in utogi (gevihti: 16 20 -.'o S0 40 50 cent. 170 2aiwila ry^\ gospode, gojsrpe in oli-olies Blago iz dnnajskega usnja, znanu k<; dvanajstorka z:>. dessert gld. 2, 2.50. 8, 8*60, 4. 6. ipode in otroke, s pozlačenimi zaporni Oftni ali gumi-trakom po kraje. 35, 50,, 85; fini gld. 1. 1.30, 1,70; prav rini gld. 1, 2.50, 8, 3.50. Praktični toki za snindke po kr;\jc. 40, C0,i 80; fini gld. 1,1.20. 1.50; najfineji gld. 2.i 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50. *Najbolji glavniki česalni glavnik kraje. l"t. 20, i;.'«. 30.35; 1 gost glavnik kr. 20,25. 30; 1 glavnik*/, ročajem kr. 25, .'K),35; 1 vt"kljivi glavnik kr. 80, 40. 50; 1 lopni glavnik kr. 10,16, 20; 1 obvodni glavnik za otroke 'cr. 10, 20, 25. 30; 1 žepni glavnik s zi\. oia in krtačo kr. 25. 30, JO. 50. 1 ionske 3.20, 4. Ziiiiiiint' knjižice (noti/J kraje. 10, 15, 20, J5, 30; naj line) e v usnji, vezano kraje. 40, 60, 60, BO gld. 1. Potne torbe iz najmočnejega usnja, s zaporno svile gld. 1.90, 2.20; s svilnopodlogo gld I>alekoghlili iPerspeetivel z nnjboljčini ste-2.80.3; iz navadnega blaga kr. <10, HO'i kloni, ki daleč dobro kažejo po kr. «50, velik Hiibičnik iz tkanine kr. 80, gld. 1,; 80, gld. 1. 1.20; iz težke svile gld. 2,2.40, 2.S0; s Angležkc škarje najbolje baze: škarje za svilno podlogo gld. 3.20, 3.80, 4, 4.50;i izrezl.jav.mje kr. 15, 20, 25, 30; 1 škarje senčniki gld. 1.80, 2.50, 3. za vrezavanje kr. 25. 80, 35. 40. največe Tovarniška zaloga najboljših preranim'?.' k r. 50, 00, 70; krojaške škarje kr. 45, ' an-| 65. so, gul. 1, 1.20| 1 škarje za luč za itih! svetilnico s smrdljivemu kr. 86) 1 verižica za škarje kr. 20. 1; najfineje gl, 1.50; 1 krtača za obleko j Imenitni peresniki in noži iz besseuier- Žepne svctilnice s tako priij ubij enimi slc-kr. 50. 80, 80, gl. 1, 1.20; najfineje gld.! jekla, znani kot najboljši na svetu, po pilniiui šipami po kr. 60, 70, 80) s 4 krat-1.50. 1.80, 2; 1 prav fina krtača za zobej 'kr. 20, 30, 40, 60. 80, gld. 1. 1.20, 1.50. nim slepilom gld. 1,1.20: v podobi knjige kr. 16, 20, 26,30, 35. 40; 1 krtač za nohte ImeiiitUf žlice iz bess-. :ner-jek!a. dobro| za vkup zložiti gld. 2.50; svetilniea za kr. 25, 30, 35, 40, 50, 00, Hi). počinjene, kakor srebrne nikdar barve bešrokavonl lep kr. 80. ........Okviri za fotografiji1 po kr. 4, 6, 10. 15; fini kr. 20, 80, 40; najfineji kr. 60. W»; v kabinetni obliki kr. 60, 60. 80, gld. 1, ■jo. Izvrstne angležke britve (za vsako Pisma- in de ar osepraktičnim prede;li;Xajbo,Up< pfl n(,vem „afin|| na,M,iV|jeilP; Zil ktere se daje poroštvo. Dvoje iz an \so i hol<£& ,11 on°Jl: ' j so1 kmć' kakoršne se le tu dobe. 1 krtača! gleških kuncev kf. 45, 80, 80; sviinatil 1.60, 1.80; najfineje gld. 2, 2.40, 2,80, z:i lavo kr J0 40 w toe kl. 66,86,«!. kr. 86, 96 g!d. 1.10,180. Potne sklenice s kupico in usnjeni prevlečene po gld. 1.20, 1.50, 180, 2.10, 2.40.' podobi I raznovrstnega sadja kr. 86, Sioervae druge bazo. t 1 pisna garnitura obsozajooa lOO.najfinejibl l4I*tlMlll taltlllllll listov papirja s povoijnimi črkami in iine- naizbiranjoin v čudovit _ mnogovrstnosti,! "!jlw ./-ivukov in 10«. pečat-i eden za 25 podob kr. 35, 00, 80. gld. 1 »»V*1 "i*- ^ S • P ^ S" najfineje okinčan gld. 1.20. 1.60* 1.80* '^1'^ ■ ; ".'Onnep z barvannni zavit-2.50; za 50 podob kr. f,5, JKJ. gld. 1.20. ,AJfAg - V • i ir *• i -u 1.50; iuijfincje okinčan s pobamll1000 ****** i^BI*1 ]'os,n™ H*™*] itd. rfi 1J0, 3, 2.50. 8, 3.50,4; album' Ea loO podob gl. 3, 3.50, 4, 6 do gl. 12;. ea 200 podob gl. 4, 4.60. 5,6.50, 8, 7 do gl. 18, iiednji v najnovejl kraaotni 0; š«> fineji g!. 11. naiiiKJi gld. 14, H>. V oliiiki ', , osmorke, ravo tako upravljeni gld. 11, 12, 14, 16, 18, krnsotvori v obliki četvorke gld. 14.' 16), is. 20. 24. PilM mape. vsaka a zaporom, jako praktične gld. 1. 1.20, 1.50, 2; s popolnim |u m orodjem g!d ;t.:.o, 4, 4.5o, Nuea^ijinajoknsneje [sdelanl z vsemi iivab na nov patentiran način gumiranib, -*ji.>-voljno firmo, grbom itd., veja ie gl. 1.60.: 500. gld. 1.25. \*U iM»lrl»ii«-j*l na poto- 5 II IG i I j » ilulu';- Let'.vuclieux-rovolver,| s kterim se v »1 sekuudab zanesjivoOkra predmeti iz kmežkega srebra j čeji> z močno srebrno ploščo, seprodajajdl le v podpisan.'in bazarji. Poroštvo za; kineiko s srebro arebrnlmi ploioami ael daje na 10 let. 12 fiio lo gld. 16.50.| /litice za kava gld. P .20; dvanajstorka i nožev in vilic gid. 26.60, 28; žlica za: sočivje gld. 8.90, 4.60; 12 nožev zal desert gid. '*.8o, 12; 1 solnica najele-gnntn-.ja oblika gid. 2.40, 2.85, 3;štn-1 pniea (za poper) gid. 1.45, %,9Q\ razab navee za Biatikor gld. t.OO, 2.10; 1 velika žlica za mleko gld. 2.7."i. 3.4o; l velika! žlica 72a juho gld, 5.40. 6.40, 7; SlonjakiL., za note v novi jako elegantni obliki gld. l*1**0**** ' ' ' 3.25; 1 par mi/.niii svečnikov gid. 4. 4.HO. 5.S5, 6.80, 7.25. vstreii, brez da bi se jictidin napel ; razen Ivina-Alpaka-žlice, tbog lepote in vztraj- teh|troatitO orožje tudi daleč nese.na < milimetrov gld. 13.50; 100 patron gld. 3.50; na 0 milimetrov gld. I", patrone gld. 4. na 12 milimetrov gld. 10, patrone gi. 4.5'), Pextni revolverji dolgi po gid. 8.60, patrone gld. 8. 50. 2.20.1 2S0 8 Keana beseda kadilcem! Neredko se pripeti kapo alabem papirji za cigarete ostane v ustih Blab okus. škodljiv zdravju. Temu okom, ker se zamore kaditi iiosti imenitne. 12 navadnih žlic gld.| 2.35, 2.75, 3.50, 4.50. 5.20: 12 Sličic za kava gld. 1.30, l.oo, 2.35; l velika žiicai zajulio kr. 90, gid. 1.20i za mleko kr.I 45, 60. Prave jiipiee za smodke iz morske lične lepo zrezljane po kr. 60, gld. l; kra-sotvori po gldi 1.50, 1.80, 2. 3.60i 1 • ravno taki o -ni so tudi gladke pipicfi z I ustnikom iz jantara v zalogi. (za lajo poroštvo na dva leta) 1 Gladstone linzor kr. 80] 1 Prince of Waies Kazor g!d. 1.20; 1 prav fina General Napier Kazor gl.l. 1.6o; i najfineja Admiral Kazor gid. 2; 1 Model Itazor, najboljša britev na svetu gld. 3, 3.50. Vso britve v nožnicah. Nožnice z dvema britvama najboljšo baze gld. 1.80; Milo za briti kr. 15,20; 1 jermen na vijak kr. 45, brez vijaka kr. 85; patta za jermen mazati ki-. 25. VNllC't'liail ft'O^lKMlll llr-4»l»llOl l'4'llIIO. in toaleto, fin, s ključnico, z velikim zrcalom in naslednjimi potrebnimi nemi: 1 fina angležka brl-lev, 1 milo za briti, 1 skatlja iz kovine, 1 kamen ea brusiti in poostriti, l glavnik, 1 krtačita za zobe, L fina pasta za sobe, 1 kos vosperio pomade, l kos mila za roke, 1 aklonioa fino pomade, 1 flaojOn franooikega o\Ja za lase. Vse to vkup le gld. 2.80, Ickicna |>eresa: škatijiea a 144 najboljših peres kr. 80; Kulin-o\a peresa 1 karton kr. 60, 80, gld. 1: angležka kr. 80, gld. i, l.-O; dvanajstorka peresnib ročajev kr. ik. N. Glattau-a prvi pariški bazar fj nimi potrebščinami po kraje. 45, 60, 80, »oje pnslo v okom. ker se zamore kaditi u«i 'kofu w. jin-ini v. 5 ln ir 20, 30. 40.- gld. 1; veliki gld. I.-.O. l .so, 2 Itd.; prav turški tabak brez papirja ura, prvjetnd.Najfineji stajarsk n ai.gbvk noz n F olegffino polirani kovfieki, veliki,najfineji gld. 2.50, 3, 3.50. 4, '|.5o. 1 ^"klena cev. v kr ,-o «ale kr. 25 jem gbl. 4.50, 6, „,,0. 6: na,nne,i g.d| gg, j^oatnega' voska le 35 kr. Čestiti prebivalci po deželi, ki bi iz Dunaja kar Roli rndi tineli, laliko vse urez izjemlca dcibe Iz {■Ićlttail-U lifirisKc^'a bazara. Tudi najmanjše naročilo se strogo, solidno in vestno izvrši. Zil Avstrijo na Dimaji Stadt, verlangerte Karntnerstrasae Nr. 51, Eck der Wallnseligassc v TodeCO-Tl palači. NB. Prodajalcem poseben rabat. ........■» (fitiir9)i izdat