Leto LXXn, Št. 60 Pbjtntna platem t gotevfal - Dte PorigeMte ku besaML Prtb • cena C f OrednlStv* . oprava, Ljubljana, Kopitarjev« t. leiefon 4001-4004 M-MAn« oarofinln« U) Ur, u tn» cemitvo 51.60 Ur. - Cek raft Ljub IJna« 10.650 m naročnico Is 10 394 t« Inierate. — Izključno »«tt<.p*lvo -'aae U "allje in innzematvai DPI 8 A MIlana Rokoplaov ir SLOVENEC Hartnackiger Widers!and gegen sowjeti$che Grossangriffe Abvvehrerfolge bei Kriwoi Rog, Uman und Tarnopol - Stoss-trupptatigkeit an der Italien-Front - Deutscher Dampfer in spanischen Hoheitsgewassern angegriffen Fiihrerhauptquartier, 13. Marž. Das Oberkomim,udo der Wohrmacht gibi be-kannt: Der Schwerpunkt der sowje(ischen Grossangriffe liegt unveriindert im S ii d-nbschnitt der Ostlront. Unsere Truppen leistelen dort dem mit iiberlegenen Kriilten angreifenden Feind hartniickigen Widerstand und wiesen auch gestern zahlreiche Angriffe in schwercn Kiimpfen ab. In den Binhruchsriiumen slid-westlich Kriwoi Rog, siidwestlirh Uman und im Raum iistlich Tarnopol vvurden Angriffsspilzen der Bolschewi-sten nach Abschuss einer griisseren An-zahl feindlicher Panzer aufgefangen. Bei diesen Kiimpfen hat eine abgeschnitlene Kampfgruppe unter Fiihrung der Oherst Bregenzer das Vordringen viclfach iiberlegenen Feindes mehrere Tngc aufgehal-ten, sich dann ziiriickgckampft und aueh dabei nocli 25 feindliche Panzer im Nah-kampf vernichtet. In den schwer«n Ahwehrkiimpfcn der letzten Tagc hahen sich im Raum ostlirh Tarnopol die 1. SS-Pauzer-Division »Leib-standarte SS Adolf Hillerc unter der stellvertretenden Fiihrung der Ober-sturmbaiinfiihrers Lehniann und die thii-ringisrhe 7. Panzer-Division unter Oherst Dr. Mauss bervorragend bewahrt. Eine Schlarhtfliegerstaffel unter Fiihrung von llanplmaiin Ruffer zeichncto sich eben-falls besonders aus. Im mittleren Frontabschnitt kam es nur zu Gefechten von ortlicher Bedeu-tung. In den erbitterten Abvvehrkiimp-fen nn der Smolensker Autobahn hat die wiirtembcrgisch-badischc "S. Sturmd i vision unter Generalleutnnnt Trnut besondere Abvvehrerfolge errun-gen. Der Feind verlor im Absehnitt dieser Division in der Zeit vom 5. bis 8. Miirz iiber 4000 Tote, 43 Panzer, 45 Geschiitze und zahlreiche andere \Vuf-fen. Bei der Fortsetzung ihrer vergebli-clien Angriffe nordvvestlich N e w c 1, im Rnnni von Ostrovv und nn der Narvva-Front hatten die Sovvjets vvieder hohe Verluste. Eigene Gegen-angriffe siidvvestlich Narvva verliefen erfolgreich. Im Finnischen Meerbusen beschossen deutsche Zerstorer auf der llalbinsel M a g e r b u r g sovvjetische Stellungen und Nachschubverbindun-gen mit guter Wirkung. In 11 a 1 i e n kam es bei bcidersei-tiger lebhafter Spiih- und Stosstrupp-tiitigkeit zu keinen Kampfhnndlungen von Bedeutung- % Das Feuer unserer Fernkampfar-tillerie verursachte starke Explosionen und ausgedehnte Briinde in den feindlichen Landestellen im Raume A n z i o-Nettuno. Britisehe Bomben- und Torpedoflugzeuge griffen nm 12. Miirz in spanischen Hoheitsgevviissern von der Ebro-Miin-dung den deutschen Dampfer »Kilissi« an. Das Scliiff geriet in Brand und ging verloren. Einige britisehe Slorfhigzeugc war-fen in der vergnngenen Nacht Bomben auf Orte in W e s t d e u t s c li 1 a n d. Deutsche Kampffbigzeuge griffen j Ziele an der Siidkiistc Englnnds an. Spominski dan junakov Veliki admiral Donitz počastil junake, padle v boju za domovino Berlin, 12. marca. Ob spominskem Dnevu junakov nemškega naroda je govoril v nemškem radiju vrhovni poveljnik vojne mornarice Veliki admiral Donitz. »Petič«, je izjavil Veliki admiral, »se v tičj vojni spominjamo naših mrtvih, padlih junakov na vseh bojiščih, na kopnem, na vseh morjih in v zraku. Spominjamo se v naši domovini pomorjenili mož, žena in otrok, ki nam jih je vzel letalski teror. V spoštovanju se klanjamo pred njih žrtvami in s ponosno žalostjo prenašamo njih izgubo.« Veliki admiral Diinitz jc poudaril, da danes vc sleherni Nemec, da je Nemčija v neusmiljenem boju, ki je najtrši in najresnejši- Dogodki te vojne in brutalni cilji nemških nasprotnikov so pokazali nemškemu narodu, zakaj v tej vojni gre. »To vojno«, je ugotovil Donitz, »so nam naši nasprotniki vsilili. Pod pretvezo zaščite koristi poljskega naroda so v svojem brezobzirnem samoljitbju hoteli svetohlinski prepovedati, da bi 6e Nemci združili z nemškimi brati. Zatorej gre v tej vojni brezusmiljeno za obstoj nli iztrebljenje nemškega naroda. Nemški narod pa ve, da bo prestal ta usodni boj, in to zaradi svojega edinstvenega vodstva, ki mu ga je Previdnost poslala za to ogromno borbo v žgodovini. Z velikimi silami ljudi in gradiva je nasprotnik v zadnjem letu skušal nasko- čiti življenjski prostor nemškega naroda in nemških zaveznikov. Knj bi bilo danes iz naše nemške domovine, kako bi živel danes naš nemški narod, če nam ne bi bil Fiihrer pred desetim' leti u«tvnril voj«ke, ki je edina zmožna odbiti naskok evropskih sovražnikov. Boljševiška poplava, ki jc v tej vojni imela prvič na razpolago poleg ogromnih množic ljudi tudi v veliki izmeri vojno gradivo, bi bila iztrebila naš narod in izbrisala evropsko kulturo. Nemški narod bo prestal to usodno vojno, je poudaril Donitz, in to zaradi odločnosti nemške domovine. V enotnosti med vodstvom, borečo se fronto in domovino je vsa ogromna moč nemškega naroda. V tej enotnosti je Nemčija nepremagljiva. S tem svojim junaškim zadržanjem in najsi ta vojna zahteva od nemškega naroda šc takšne žrtve in preizkušnje, bo Nemčija dosegla nemški mir, mir ponosnega in v stiski zedinjenega naroda z novo veliko bodočnostjo v pravi narodni in socialistični skupnosti. »Zato«, tako je končul Veliki admiral Donitz svoj govor nemškemu narodu, »se ne moremo danes bolje zahvaliti in bolje počastiti naših padlih junakov, kot da se izjavimo pripravljene dati tudi našo lastno največjo žrtev za zmago v stalni zvestobi narodu iu Fiihrerju.« Portugalski glas k napadom na nevtralce Lizbona, 12. marca. Lizbonski list cEsfera» obsoja zavezniške napade na nevtralne države. Ti napadi so usmerjeni, tako piše list, proti psihologiji narodov, kot če se napada v boju stoječe vojske s taktiko, načrtno in strateško. Enkrat je diplomacija, drugič gospodarski pritisk in če vse to še ne pomaga, potlej pač preidejo k napadu z orožjem. Niti Vatikanu ni bilo prizanešeno pred besom tistih, ki nočejo razumeti, da še obstajajo nevtralci. Zadnji napadi na poslopja, ki so v službi Vatikana, so izliv tiste miselnosti, ki jo dnevno razširjajo po jrsem svetu in po kateri menijo, da se naj vojna konča šele tedaj, ko bo vse, kar predstavlja kako duhovno nli moralno dobrino, uničeno. Zaradi lega pojmovanja je vojna postala uničevalec mest, morilec otrok. Kako bodo vzpostavili red v državah, kjer smatrajo umor, sabotažo in požig kot delo, ki zasluži največjo nagrado in slavo, se sprašuje list. Kakšna zmaga naj bo zmaga, ki temelji na mržnjo, krvi, zločinu in strahovanju? Kdo bo utegnil pozneje krotiti tolpe, ki so se združile v vojske za sejanje nereda? Napad proti nevtralnim, tako končuje «Esfera», je le sredstvo za tistega, ki se ne zua boriti z redom. — II — Pariški zdravnik pomoril nad 25 žensk Par>z, 13. marca. Pariški listi poročajo v ponedeljek izčrpno o grozovitih najdbah v ulici Lesueur, kjer je bilo v vili nekega zdravnika umorjenih nad 25 žena, njih trupla pa sežgana v centralni kurjavi. V nedeljo so bile objavljene še nekatere značilne podrobnosti. Policijski komisar, določen za poizvedovanja, je ugotovil, da mnogo oseb, ki so konsultirale zdravnika dr. Petiota, ki je bil znan kot prenapetež, hiše ni več zapustilo. Zdravnik jo zbežal in ga še niso našli. Hiša, kjer so se dogajali ti strahotni zločini, je last kneza Coloredo-Mansfelda, ki jo je pred približno enim letom dal v najem zdravniku. Pariz, 13. marca. Francoska policija je prišla na sled ogromnemu zločinu, ki je po dosedanjih ugotovitvah zahteval 25 žrtev. Prebivalcem ulice Lesueur v Parizu je pred nekaj dnevi vzbudil pozornost smrad, ki si ga niso zamegli razložiti. Ko je na prošnjo nekaterih prebivalcev mestna plinarna naredila s svojimi uradniki preiskavo plinske napeljave, ki bi utegnila biti na kakem mestu pokvarjena, je odkrila v centralni kurjavi neke vile odrezane glave, roke, noge žena, ki so dali sklepati na grozovite zločine. Takoj jo bila obveščena policija, ki je pričela z poizvedovanji. To vilo je pred dvenui loti najel nek zdravnik, ki jo očividno vabil k sebi žene, jih v hiši umoril in njih trupla zažgal. Doslej najdene obleke žrtev dajo sklepati, da je morilec, ki predstavlja drugega Landruja, umoril 25 žena. Na dvorišču poslopja so našli okoli 3 m globoko apnenieo, v kater} so Se našli 13 človeških trupel. Trdovraten odpor pred sovjetskimi velenapadi Obrambni uspehi pri Krivem Rogu, Umanju in Tarnopolu Delovanje udarnih čet na italijanskem bojišču - Nemški parnik napaden v španskih suverenih vodah Fiihrerjev glavni stan 13. marca. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Težišče sovjetskih velenapadov je neizpremenjeno na južnem odseku vzhodnega bojišča. Naše čete so tam nu- j (lile sovražniku, napailujočrmii z nad-močnimi silami, trdovraten odpor in ludi včeraj odbile v težkih bojih številno napade. Na vdornem področju jugozapadno od Krivega Roga, jugozapadno od U m a n j a in na prostoru vzhodno od T a r n o p o I a so bila po uničenju večjega števila sovražnih oklepnikov prestrciena napadalna čela, boljševikov. Pri leh bojih jo neka odrezana bojna skupina pod poveljstvom polkovnika Bregenzera zadrževala več dni napredovanje innngokrntno nnd-močnega sovražnika, »i nato priborila pot nazaj in pri »cm še v boju iz bližine uničila 25 sovražnikovih oklepnikov. V težkih obrambnih bojih zadnjih dni sta se na prostoru vzhodno od Tar-nopola odlično izkazali L SS oklepna divizija »Leihstandarte SS Adolf Hitler« pod namestoim poveljstvom Obersturm-bunnfUhrerja Lehmanna in turinška 7. oklepna divizija pod poveljstvom polkovnika dr. Maussa. Takisto so je posebno odlikovala jata bojnih letal pod poveljstvom stotnika Auffera. Na srednjem odseku bojišča je prišlo lc do spopadov krajevnega po- mena. V ogorčenih obrambnih bojih na Smolenski avtomobilski cesti je priborila vrUrleuberŠko-badenska 78. napadalna divizija pod poveljstvom generalnega poročnika Trauta posebne obrambne uspehe. Na odseku te divizije jo izgubil sovražnik od 5. do 8. marca nad 4000 mrtvih, 43 oklepnikov, 45 lopov in številno drugo orožje. Pri nadaljevanju svojih brezuspešnih napadov severnozapadno od Nevlja. na prostoru O s I r o v a in na n a r v i-š k e m bojišču so imeli Sovjeti ponovno velike izgube. Naši protinapadi jugozapadno od Narve so potekali uspešno. V Finskem zalivu so nemški rufilci z dobrim učinkom obstreljevali na polotoku M a g c r b u r g sovjetske postojanke in oskrbovalne zveze. V Italiji ni prišlo pri obojestranskem živahnem izvidniškem iu udarnem delovanju do kakih pomembnejših bojev. Ogenj našega daljnostrelnega topništva je povzročil v sovražnikovih izkrre-vališčih nn prostoru Anzio-Nettnno močne eksplozijo in prostrane požare. AngleSka hnmhniška in torpedna letala so dne 12. mnrca napadla v španskem suverenem vodovju pred izlivom E h r a nemški parnik »Kilissi«. Ladja je pričela goreli in je izgubljena. Nekaj angleških molilnih letal je v pretekli noči vrglo bombe na kraje v z a p a d n i Nemčiji. Nemška bojna letala so napadla cilje na južui obali Anglije. Razkritja o boljševiški strahovladi v Španiji Madrid. 11. marca. V Španiji je izšla 270 strani debela knjiga o boljševiški strahovladi v Španiji, v kateri so po predgovoru pravosodnega ministra zbrani uradni podatki o eločinih, ki so jih povzročili boljševiška vlada in njeni organizatorji v letih 1913—1039. V knjigi med drugim dokazujejo na podlagi prilog in potrdil, da si jo bivši sovjetski španski minister Prieto dal nakazati na mehiško banko 129 milijonov frankov iu na newyorško banko 145 milijonov frankov. Bivši ministrski predsednik Ncgrin si jo dal nakazati na Eurobanko v Mehiki 370 milijonov, bivši minister Otero na Chase banko, Cre-dit Lyonais, Bauque Commercial Drey- fuss a. Co. in Eurobanko 851 milijonov frankov, sovjetsko-španski politik Otona na Eurobanko, Paribae in I)reyfuss 475 milijonov frankov, bivši minister Albor-noz na Chase banko 125 milijonov frankov, bivši ministri Oordon, Ordax in H. Menaez na Midland banko v Londonu in Etiro banko v Mehiki 952 milijonov frankov, pri čemur gre izključno za nn-rop.ano špansko narodno premoženje. Na podlagi številnih dokumentov so opisani množestveni umori, izvršeni po komuni, slepilni procesi Čeke, množično ropanje zasebne jn državno lastnino ler verska preganjanja. Obenem so navedena imena vseh kolovodij in organizacij, ki so sc udeleževali teli zločinov. Židovski mrharji pojdejo na Finsko Helsinki, 13. marca. >Uusi Suomi« in »Ilelsingin Sonomat'- poročata, da pride te dni iz Stockholma v Helsinki večja skupina ameriških časnikarjev, med njimi Edvvin Slianke (AP), Jack Fleischer (UP), Georg Axelson (»Nevv York Times«) in Na t Barrovvs (-Chicago Dailv Nevvst), »da na licu mesta proučijo sedanji finski položaje. Nov Stalinov udarec kralju Petru Stnckholni, 13. marca. Medtem ko se je Peter z največjo naglico podal v London, da se še enkrat skuša uveljaviti pri Churchillu, ki ga je že zdavnaj izdal, je izvedla Moskva nov udarec proti beograjski begunski kliki v Egiptu. Kakor poroča Reuter, sta jugoslovanski poslanik v Sovjetski zvezi Stanov Simič in podpolkovnik Miodrag Lozič prekinila vso odnošaje s Puričevo vlado in so stavila na razpolago Titu, se pravi, Stalinovemu zastopniku na Balkanu. »Pravdi« je celo uspelo priobčiti pisma Siiniča in I.o-zi ča, v katerih izrekata oba svojo lojalnost Titovemu režimu, torej boljševizmu, ter preklinjata Ptiričeve pristaše kot profašistične in v službi umazanega izdajalskega režima. Gre torej za Moskvi-ne plačance, kl jih je Stalin ravno sedaj pustil stopiti pred javnost, da da kraljevemu obistftu pri njegovem dosedanjem pokrovitelju Churchillu spremljevalno glasbo. Seja italijanskega ministrskega sveta Milan, 13. marca. V Dueejevem glavnem stanu se je pod njegovim vodstvom sestal ministrski svet na sejo, na kateri je bilo sprejeto večje število zakonskih uredb. 0 Na seji je najprej poročal vojni minister maršal Graziani o obnovi nove re-publikansko-fašistične vojske. Ministrski svet je potlej sprejel več zakonskih uredb, med njimi na predlog notranjega ministra uredbo o osnovanju »gospodarske policije«. Na predlog prosvetnega ministra je ministrski svet sklenil nova pravila »Italijanske akademije«, ki bo tudi v naprej ostala reprezentativen organ italijanskega življenja. Skupno število članov akademije je določeno na 40. Stockholm. Anglija je kot pritisk in maščevanje napram Irski zaprla potniški promet med Veliko Britanijo in Severno Irsko. Zedinjene ameriške države pa hočejo na odgovor de Valero reagirati z gospodarskim pritiskom, iu to posebno .s prekinitvijo dobav žila. Nove izgube tolovajev Berlin. Komunistične tolpo so izgubile dne 8. marca nn enem bojnem odseku na Balkanu 203 mrtvili, 00 ujetnikov ter številne ranjence in prebežnike. Zaplenjenih je bito 9 strojnic, 1 protiletalski lop, 2 minometalca 24 konjev in večje število pušk ročnih bomb iu streliva. Domačin-ski oddelki so prav lako zadajali tolpam velike izgube ter naredili velik plen v vojnem gradivu vseh vrst. Berlin, 11. marca. Nemška strmoglava letala, ki so v zadnjih dneh napadala boljševiške tolpe v severni Bosni, so razdejala z bombami skrivališča in skladišča gradiva tolovajev. Številne eksplozije in požari so dokazali odličen uspeh strmoglavili napadov. Tolpe so utrpele velike izgube. Tudi poljski begunci naj gredo v Egipt Carigrad, 11. marca. Kakor javlja list »Tasviri Efkiar«, je angleška vlada sporočila egiptski vladi, da namerava preseliti poljsko begunsko vlado v Egipt. — Egiptska vlada se je izjavila sporazumno s tem angleškim načrtom. V egiptskih poljskih krogih so že del.j časa govorili o preselitvi Mikolajčikove vlade v Kairo. Madrid. »Infonnaciones« javlja iz Buenos Airesa, da jo bilo v soboto v argentinski prestolnici več manifestacij, na katerih je prebivalstvo izražalo svojo zvestobo generalu Farellu. Manifestanti so nosili v sprevodih skozi mesto zastave Argentine, Čileja, Paragvaja in Španije. Berlin. Na težišču sedanjih Iiojev med področjem Umanja in Tarnopola je sovražnik ponovno napadel na številnih mestih z novo dovedenimi silami. Posebno južno od Pogrebišča. južno od Be-ričeva in južno od Šepetovke je prišlo do ogorčenih bojev, ki so trajali vso soboto. Na večini mest so bili sovražnikovi napadi v hudih, sprememb polnih bojih odiiiti in le na nekaterih odsekih je bolj-ševikom uspelo napredovati. Ponovni poskusi za prekoračitev Buga so se izjalovili in napadajočim sovražnikovim napadalnim četam so bilo zadane težke izgube, Berlin. Severnoameričani so v opoldanskih urah 11. marca vrgli svoje bombe predvsem na Padovo iu Firence, kjer je nastala škoda v stanovanjskih okrajih in na dragocenih kulturnih spomenikih. Stockholm, Kakor poroča londonski dopisnik lista »Dagens Nyheter«, razpravljajo v londonskih političnih krogih o »sankcijah,, ki se naj eveiiluelno pod-vzainejo proli Irski«. Kaj poroča > News Chronicle« o ameriških letalcih Ženeva, 13. marca. O razpoloženju med severnoameriškimi letalci v Angliji poroča »Ne\vs Chronicle«, da živijo li letalci, med katerimi so tudi Amerikanci, ki so udeležujejo dnevnih napadov na Berlin, popolnoma ločeno. Domačo radijske oddaje jih ne zanimajo, kniti kar tu slišijo, jim je nerazumljivo. Neugodno so se izrazili o svojih rojnkih v Ameriki, ki so jih po njih mnenju pustili nn cedilu. Kar čilajo v severnoameriških obzornikih, se jim gnusi. So mišljenja, da bi ameriški tisk storil večjo uslugo, če bi javnosti vsaj enkrut pojasnil, kaj morajo prestajati Američani v boju. — Kakšni so vojni cilji teh letalcev? Čo jih vprašamo, potlej nam odgovorijo, da ho-čejo domov in tam popolnoma mimo in tiho sedeli za zapečkom. Belorusi so zagrabili za orožje Berlin, 11. marca. Stalinova slepilna politika je doživela nov finsko. Na njegovo poigravanje z demokratizacijo sovjetskih republik mu jo dal beloruski narod odgovor, ki ne pušča nikakega dvoma o njegovem stališču do si renskih glasov iz K remija. Beloruski narod je prepričan, da je povratek Sovjetov istoveten z nadaljevanjem onega krvavega režim, pod katerim je toliko trpel za časa 23 letne boljševiške strahovlade. Sovjetski stotnik Kapor, ki je prebegnil, je objavil, da je Moskva že vse pripravila za popolno iztrebljenje beloruskega naroda, ter jo to|>oglodiio ž- izdano odgovarjajoče tajno povelje. Beloruski narod je sledil vzgledu Estonske in La-tvijo ter zagrabil za orožje, da najprej očisti svojo domovino tolp, ki kot moskovski plačanci plenijo mirne kmetsko vasi, jih požigajo, njih prebivalstvo pa morijo ali odvlačijo. Vsi moški letnikov 190R—1917 ln 1921-1924 so bili pozvani, da so prijavijo k beloruskemu domobranstvu. Lepi japonski uspehi Tol «io. V strnjenem poročilu o bojih na Novi Gvineji in Admiralskih otokih je cesarski glavni stan objavil v soboto: .Ia|x>nske edinice so se ob pričetku meseca marca osredotočile na ozemlju Madauge. Ilazbile so nadmočne sovražne prednje straže in ti boji, polni izgub za sovražnika, se nadaljujejo. Od pri-četka letošnjegn lela so bili doseženi nn lom področju naslednji vojaški uspehi: Sovražnik je imel okoli lUiO mrtvili. Sestreljenih ali težko poškodovanih j« bilo 881 letal, potopljenih ali težko- poškodovanih pa 12 »orpfcdovk. Japonci so izgubili 950 mrtvih in 88 letal. .Močne sovražne edinice so so dne 29. februarja izkrcalo na otoku Los Ne-gros v Admiralski skupini. Japonska vojska in letalstvo sta v trajnih težkih obrambnih boiih s sovražnimi silami, ki prejemajo nadaljnja ojačenju. Kratka poročila Berlin, 12. marca. Ob proslavi letošnjega dneva junakov je položil vrhovni poveljnik vojne mornarico veliki admiral Doenitz na spomenik v nemški prestolnici Fiihrerjev venec. Svečanosti so prisostvovali zastopniki vrhovnega poveljstva vojske, državne vlade, državnega vodstva stranke in raznih redov vojske. Atene. V pirejsko pristanišče jo pri-plula švedska ladja »Virginia., ki je v službi mednarodnega Rdečega križa. S seboj je pripeljala kot darilo švedsko vlade 1150 ton posušenih .ribjih konzerv in 100 ton suhega mleka za grško prebivalstvo. Stockholm. Vojni minister Skočit jo včeraj zahteval v parlamentu sredstva zu zgraditev 7. lovske letalske edinice. Madrid. Španski znanstvenih jezuit Pni d, ki se je pred kratkim vrnil iz Argentine v Španijo, je izjavil pred zastopniki tiska, da namerava poleteti z Argentincem Oliveirom s stratosfero. Madrid. Po uradni vesli iz Buenos Airesa jo general Edelmiro Farell nastopil predsednišlvo argentinske vlade. Amsterdam. Angleška poročevalska služIla pravi, da jo zagovornik bivšega francoskega notranjega ministra Pucheu-ja vložil^ priziv proti smrtni obsodbi, ki jo je alžirsko vojaško sodišče izreklo v soboto proti Pucheu-ju Amsterdam. Po Reulerjevem poročilu iz \Vasliingtona je zunanje ministrstvo prioličilo neko Roosevellovo noto irski vladi, ki zagotavlja do Valeri, da predstavljajo ameriške čete na angleških otokih »zaščito za Irsko c. Ta nota, tako meni Reuter, je bila sedaj objavljena, da : razčisti stanje irsko-ameriškik odnosov*. Rim. šef italijanskega generalnega slaba general Gambara je odstopil Za njegovega naslednika je bil imenovan ar. nnjski general Archimede Bischi. Ankara. Na mesto odstopivšega turškega veleposlanika v London u Orbayn bo imenovan turški veleposlanik v Italiji Unaydin, ki že delj časa biva v Carigradu. O vzrokih ostavke Orbava niso znane nobene bližnje podrobnosti." Viclij-. V okolici Pauja so tolovaji na-padli v prezbilerijii cerkve nekega duhovnika in ga ustrelili. Oslo. »Aflenposten< ostro napada knjigo zida Jakobsena, ki proslavlja morilca duhovnikov in Bkrunllcn cerkva Stalina kot smesijo in novega Jezusa Kristusa«, V vsako hišo »Slovenca« l j i i Stron 2 »SLOVENEC«, torek, 14. marca 1044. gtev. 60. V mrtvašnico se skrila pred zločinci Trebnje, v marcu 1944. Ko smo včasih brali strašne zgodbe o boljševiški tajni policiji, tako imenovani t'eki, so se nam od groze jezili lasje. Skoro nismo mogli verjeti, da je kje na svetu dežela, kjer nisi nikdai vureu življenja, kjer pazijo na vsako besedo, ia vsako kretnjo. Sedaj pa take grozote doživljamo sami. Tudi pri nas Je organizirana komunistična teka, tako imenovana Varnostna in obveščevalna služba (VOS). S svojimi nobuni ln pred vsem vohunkanti pazi v krajih, kjer gospodarijo komunisti, na vsako besedo, na vsako kretnjo. Zadosti je sum, zadosti je lažna ovadba iz maščevalnosti in žo se sproži rdeči krvniški aparat. Neka 50 letna žena, mali osmih otrok, je doživela tole zgodbo iu jo pripovedovala: Dne 14. januarja 1944 ob desetih zvečer sta vdrla v našo hišo dva komunista in me odpeljala seboj, češ, da držim z okupatorjem Odpeljali so mo v Stično, kjer sem bila zaprta 10 dni, Potem pa eem iz zapora pobegnila domov, kjer sem bila en teden. Po enem tednu so pa komunisti zopet prišli in mo ponovno odpeljali. Pri tej priliki so t meljito oropali dom. Sedaj so mo odpeljali na komando mesta v Blišijo vas. Tam je bilo približno 50 komunistov Od tu sem šla v Žužemberk na komando področja Zapor in komunistično sodišče je bilo v Smoletovi goslilni. Tu sem bila zaprla 24 dni v družbi 10 do 25 drugih »obtožencev«. V Islem sodnem »procesu« kakor jaz sta bila na smrt obsojena tudi Struna .Toie Iz Velikega Globokega ter Frančiška Šimenc rojena Gregorlč, iz občine Sela-Sumberk. Ta dva so takoj po razglasitvi sodbe ustrelili, mene pa so obsodili na 14 dnevno prisilno delo po 14 dnevih pa bi bila tudi ustreljena Dne 5. marca so prišli trije komunisti in ena komunistka Iz ribniškega področja in so nas pet po številu odgnali proli Strugam, kamor sino prišli v ponedeljek 6. marca ob petih popoldne. V Strugah pa sem nekaj čez polnoč ušla iz zastražene hiše skozi straniščno okno. Skrila sem se v mrtvašnico pod deske, kjer sem ostala do desetih dopoldne, nato pa sem šla v neko hišo, kjer sem se malo pogrela. Pozneje sem se skrivala še po svinjskih hlevih in šupah iu 7. marca ušla iz Strug na varno. Letošnji nasadi sončnic na Barju Ljubljana, tO- marca. Lani, še bolj pa predlanskem ie bila v naši javnosti, v glavnem po časopisju, zelo živahna propaganda, da bi kinelje na Barju in seveda tudi drugod po deželi nasadili čim več sončnic, katerih seme daje izvrstno olje. Strokovnjaki so izračunali, da bi tnoglo satno Barje, ako bi bilo v ta namen temeljito Izrabljeno, pre skrbeti vso Ljubljansko pokra|ino s potrebno "količino olja. bodisi iz sončničnih bodisi iz bučnih pešk. V tem primeru bi se seveda moralo vse Barje spremeniti v en sam velik vrt sončnic ter bi bil pogled nanjo tedaj ko sončnice cveto in ko zore, res lep. Ta propaganda pa je imela le delen uspeh in je Barje v resnici v obeh letih malenkostno prispevalo k preskrbi pokrajine z oljem, direktno v konzum pa ni prišlo skoraj nič barjanskega olja. Zdi se, da tudi ljubljanska tovarna olja, ki je sprva razvila zelo živahno propagando za le nasade, nekako resignlrala in nič več ne beremo in ne slišimo o kaki propagandi, ki bi bila umestna. Samo največji optimist je mogel verjeti, da bo propaganda uspela že v prvem letu, zakaj za- Žrtvi komunizma Krimnnc Frimre. Ko se je 11. oktobra l'»42 vračal posestnik Kržmanc France, doma iz Dragomerja, rojen 12. februarja 190", poročen, oče šestih otrok, so ga doma čakali poleg 4 letne Ivanke in 2 letne Francke trije oboroženi komunisti. Odvedli so go v gozd. od koder se ni več vrnil. Niti posloviti sc ni mogel od žene in ostalih otrok. Pozneje se je izvedelo, da so ga še tisto popoldne ustrelili v Brezjiškem hribu. lam ga jc našla vaška straža 5. maja naslednjega leta. Naslednji dan so ga pokopali na pokopališču v Dra-gomcru. Pokojnik je zapustil ženo in šest nepreskrbljenih otrok. Jože Jerman. Ko se je 6. januarja vračal od jutranje maše v škocjanu, je bil od komunistov ustreljen iz zasede Jože Jerman. doma iz Gr-movelj pri Skocja-nu. Zjutraj je šel še ves vesel k maši, toda ko se je vračal no kolesu nič hudega sluteč, ga je podrla komunistična krogla ter ga iztrgala iz objema njegove drage matere in sestre. Ob njegovem mrtvaškem odru se je zbrala množica ljudi, ki je izpričala, kako je pokojnik slovel po svoji poštenosti in priljubljenosti med sovaščani. Žrtvoval jc svoje življenje v borbi za resnico in zato smo trdno prepričani, da ga je Resnica bogato nagradila za njegovo žrtev. to Je v drugih pokrajinah po desetletja preden se uvede nova poljedelska kultu ra. Iu sončnico bi predstavljalo za naše kraje novo kulturo, saj bi bile resnično industrijske rastline, ki ne bi bile toliko odvisne od menjavajočega se in nestalne ga živilskega trga. Kmet, ki sadi indu strijske rastline, še vedno bolje uspeva kakor oni kmet, ki goji le živino in pa lake pridelke, ki neposredno služijo pre hrani. Pridelovalec industrijskih rastlin Ima stalnega in dobrega kupca ter more s pomočjo industrije tudi stalno regulirali obširno nasade- Res je, da more sedaj vsak kmet spraviti vse svoje pridelki v denar, toda to ne bo vedno trajalo, za kaj prav gotovo pridejo leta, kakor so že bila pri nas, na primer od lela 1930 do 1935, ko so bili običajni poljedelski pridelki skoraj brez cene, ko si dobil 24 jajc za deset dinarjev, kilogram žive teži goveje živine pa je bil celo po en dinar Tedaj je mnogo boljše izhajal kmet. ki je sadil na primer sladkorno peso. ogrščico repico (tudi za olje), cikorijo, hmelj, ko nopljo in lan, kar jo vse potrebovala in duslrija. V Ljubljanski pokrajini z malimi izjemami teh industrijskih rastlin nismo poznali in zalo je zašel naš dolenjski kmet v največjo revščino, barjanski kmet pa je imel edine dohodke od prodaje mleka in sočivja v Ljubljano. Sončnice bi predstavljale za našega barjanskega in dolenjskega kmeta stalni vir dohodkov. Sicer bl tedaj res pritisnila konkurenca drugega olja kakor olivnega, bučnega, ogrščičnega in repičnega in konkurenca drugih maščob, vendar bi industrija mogla uporabiti seme sončnic tudi za druge namene. Tako hi na primer izdelovala levulozni sladkor, ki Je zelo tečen in naravnost zdravilen. Tak sladkor bt mogli v neomejeni količini r.a-uživati tudi diabetiki, torej sladkorno bolni, ki jim Je običalni glikozni sladkor smrtno nevaren. Možnosti Industrijske predelave sončničnega semena pa so neomejene- Zaenkrat pa seveda računamo v prvi vrsti na najbolj potrebno, to je na olje. Več vzrokov |e, da dosedai ni uspela propaganda za sončnične nasade. — V prvi vrsti je barjanski kmet računal, da more sedaj prav vse prodati in da se mu ni treba oprijeli nove kulture, ki zahteva pač več dela. Saj je kmet mogel prodati celo seno in otavo po nezaslišano visoki ceni. Poleg dela pa zahleva gojenje sončnic tudi mnogo gnoja in celo gnoj more dandanes kmet kaj lahko prodati. Drugič pa Je bila vzrok tudi prirojena nezaupljivost kmeta do novotarij in tretjič ludi lo. da zahtevajo sončnice pri sušenju primerne prostore več kot koruza, lakih pa je na Barju le malo. Sončnica zahteva neizmerno dosti vode, no, te pa je na Barju dovolj. Za naše kraje bi prišla v poštev besa-rabska sončnica, to je visoka, z enim samim cvetom in belim semenjem- Ta ima ludi največji odstotek maščobe. Prednosti gojenja sončnic je več. Poleg olja ostanejo pridelovalcu pogače, ki so izvrstno krmilo za prašiče in drugo živino, dalje stebla, ki so dobro kurivo, listje samo je dobro krmilo za krave, pepel iz stebel pa vsebuje mnogo rudnin, ki se vrnejo kot gnoj zopet zemlji, sai obstoji olie le iz vodika, kisika in ogljika, torej prvin, Pozor — strup (»Knjižice« 243-46) Kaj sodobna knjižica! Duhovno razgiban Slovenec bo z velikim zanimanjem, pa tudi z velikim haskom pre bral drobne strani, ki pa odkrivajo ze lo žalostno poglavje naše zgodovine. Strup, pred katerim knjižica svari, je slabo etivo. Nekaj citatov iz nje, ki naj povedo vsebino: »Ena sama slnba knjiga, včasih eno samo mesto v slabi knjigi zadostuje, da se človek duševno zastrupi in pokvari za vse življenje.« — »En sam stavek lahko poruši družabni red, kakor mina največjo zgradilo.«— »Od kod pojav, da toliko omikanih ljudi zabrede v nevero? Od kod da se toliko mladine vda razuzdanosti ter dušno in telesno propade? Od kod pride, da v mnogih krajih propada versko življenje? Slabe knjige in listi so krivi.« — »Pred Bogom in pred narodom največji zločinci so: brezverni uredniki, svobodomiselni pisatelji, brezbožni učitelji, dobička željni knjigarnarji, brezvestni knjižničarji.« — »Ali imamo slab tisk tudi pri nas? O, kaj vse se je smelo pri nas pisati, brati, razširjati, prodajati! Knjige, bro-šu re, časopisi, časniki, ilustracije in umetnost, vse se je rogalo nravnosti. Katere strani našega zasebnega in javnega življenja se ni dotaknilo umazano pero?« — >Slab tisk je v polni meri opravil svoje. Danes le žanjemo, kar je on sejal In ta žetev je strašna.« — »Opravičena je na5a molitev: Vsemogočni Bog, reši nas prosvetl jenosti, ki 'duši in zastruplja nravnost, odvzemi od nas napredek, ki v ognju sovraštva ktije incče za moritev bratov in sestra svoje krvi, vrni nam nedolžnost, poštenje, da bomo vredni življenja!« — »Starši vzgojitelji, pisatelji, uredniki, knjigotržci, poglejte smrtne rane našega naroda, ne zastrupljajte ga več s -labim berilom!« Knjižica taktno pa določno kaže na enega glavnih vzrokov današnjega gorja. Poljitdno pisane strani so polne živih zgledov ki jih ho razgledni ljubitelj mladine znal kar najbolj konkretno razložiti v krožkih, razredih in drugod Tako vsaj mislim, da bi bila ta sijajna knjižica re« temeljito izrabljena pri skupnem čtivu in razgovoru. Opozoril bi na podlagi te knjižice na dve nevarnosti, ki sta iz polpretekle dobe med nami še živi Prva: nekatere naše javne knjižnice imajo žal v zalogi še vedno mnogo strupa, po katerem gotovi del mladine pridno sega in v polnih požirkih použiva Naj bi vendar knjižničarji ta strup iz svojih predalov odstranili in nehali z njim kvariti mladino. I oliko vesti jim po vsem tem smemo prisojati. Dmza: Naše knjigarne imajo v razprodaji mnogo za katoličane prepovedanih knjig. Knjižica objavlja seznam slovenskih knjig, ki so na indeksu. Prav te knjige vidim v mnogih izložbah- Kreutzerjeva sonata, Deca-meron, Teta Liza, Svetnik, Notre Dam-«ka cerkev v Parizu, Parmska opatija, Popolni zakon, SpoL in značaj — mimogrede se spominjam teh naslovov iz izložb. Ako katoličani ne bomo teli knjig kupovali in brali, jih nam tudi ne bodo vsiljevali v nakup. Imamo sami dosti boljših in temeljitejših. Knjižico je napisal p. Otmar Vost-ner, OFM. Cena ena lira. — Naslovno stran je narisal Trpin. Na odprti knjigi leži zvitek strupene kače, ki sika v bralca. Slika presenetljivo dobro zadene vsebino notranjih strani. — a- n. Ves čas alarma fe dovoljeno svobodno kretanje osebju protiletalske zaščite, vendar le v ta namen, da čimpreje dosežejo svoje službeno mesto v protiletalski zaščiti ali pa za izvrševanie dejanske službe v protiletalski zaščiti (prva pomoč, sli, nadzorni organi i. t. d.) ki jih rastlina Črpa iz vode in iz zraka. Za Barje je še posebno važno, da je sončnica sovražnica vsakega plevela, tudi pre-denice in preslice, ki slabita barjanske travnike. Po sončnicah ostane zemlja čista, brez plevela. V resnici so Barjani in tudi nekateri ljubljanski posestniki lani in predlanskem le nasadili nekoliko sončnic — toda le zašel Dandanes ima skoraj vsak Novo mesto Naročnike HI. letnika »Slovenčcve knjižnice« in znanstvene knjižnice »Svet«, ki še niso dvignili izišlih knjig, prosimo, naj čimprej dvignejo knjige v podružnici »Slovenca«. Tudi v bodoče prosimo, da sproti dvigujete omenjene knjižne zbirke, kakor hitro izidejo. Kdor še ni nuročnik gornjih knjižnih zbirk, se' še vedno lahko naroči. Podružnica »Slovenca« sprejema naročila za »Slovenca«, »Slov. dom« in »Domoljuba«. Obenem prosimo zamudnike, naj poravnajo zaostalo naročnino. da borlo časopise v redu prejemali. Podružnicn »Slovenca« ima na zalogi tudi še večino knjig »Slovenčevc knjižnice« I., II. in lil. letnika ter »Svetove« knjige. Segajte pridno po vsebinsko lepih knjigah za razvedrilo in pouk. Ziiua in vojska ne prizaneseta. lo je sicer star pregovor, ki pa še vedno drži. Mislili smo, da nam bo letos zima prizanesla, pa smo se zmotili. Pred dnevi je začelo snežiti in če ne bi bil sneg južen, ki se sproti poleže, bi gu bilo gotovo nnd poj metru. »SVETU {< jc bogato pisana beseda Is Gorice V počastitev padlih. V nedeljo, dne 12. marca ob desetih dopoldne je bila na Telovadnem trgu v Gorici svečana po častitev padlih vojakov. 'Tej spominski proslavi jc sledila vojaška povorka mi mo vojaškega poveljstva na Verdijevem tekališču. Pozneje je bil koncert voja Ske godbe v Ljudskem vrtu. »Sadjarstvo«. V Ljubljani je izšla v samozaložbi tudi za primorske sadjarje potrebna knjiga »Sadjarstvo«, kratek pouk za mladino in praktične sadjarje Knjiga prinaša 81 slik in preglednico najvažnejših sadnih vrst Spisal jo je naš čepovanski rojak g. Franjo Kafol. sadjarski nadzornik v Ljubljani. Dobi se v Kat. knjigarni v Gorici in v knjigarni Fortunat v Trstu. Stane 35 lir. Komunisti so zažgali mirenski grad Po poročilih očividcev, ki so dospeli v Ljubljano, je zadnje dni prejšnjega tedna gorel sloviti mirenski grad. Mirenski grad ni nikaka graščina, temveč velika Marijina božja pot s samostanom. Stoji na nizkem griču ob robu goriške planja ve na levem bregu Vipave, prav v vznož ju Krasa. Nudi krasen razgled preko go riške in furlanske nižine tja do Julijskih in Karnijskih alp. Oskrbovali so ga laza risti-misijonarji, katerih pa ni bilo več tam. Komunisti so ga zažgali iz slepega besa proti katoliški Cerkvi in vsem nje nim ustanovam in iz satanskega sovraštva do vsega, kar je slovenskemu ljudstvu dragega Kakor Je razvidno iz pripovedovanja očividcev, je bil ogenj za nclcn v obširnem samostanskem poslopju, iz katerega s; jo še minuli petek valil dim. Če je po.-ar zajel in uničil tudi mogočno cerkev, nuše priče niso mogle povedati. It Trsta Izpred sodi > Lansko leto 18. maja so pastirji v vasi Drop našli naplavlje-no truplo, nakar so o tem ohvestill ka-rabinerje. Ugotovili so. da jo to truplo 40 letnega Antona Panlča, doma Iz Pu-1 ja, ki je navadno stanoval pri Antonu Panniju. Patini je priznal, da ga jo ubil in ga s pomočjo svoje žene Roze zavil v vrečo in vrgel v vodo. Te dni se jo zagovarjala pred sodiščem Roza Panni sama, ker je bil njen mož medtem ustreljen, ko jo hotel pobegniti iz ječe. Državni pravnik je zahteval 6 let in 8 mesecev zapora, branilec obtoženke pa je zahteval oprostitev in do potankosti razložil okoliščine, ki so njo privedle k sodelovanju pri umoru, saj ona sama lega ni mogla preprečiti. Porotno sodišče je obtoženko zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. Nesreča. V tržaško bolnišnico so pripeljali 21 letnega kmeta Ivana Ivančiča, ki je z motiko, ko je obdeloval njivo, zadel ob naboj, ki je eksplodiral in ga ranil po obrazu. Umetniška razstava. V petek je bila odprta »Razstava cvetja« v Umetnostni galeriji. Otvoritvi so prisostvovali mnogi zastopniki javnih oblasti in pa nešteti umetniki, ki so prispevali s svojimi deli k toj razstavi. So to umetniki iz Vidma, Gorice, Reko. največ pa iz Trsta. Razdeljeno so bile tudi nagrade za najboljša dela. tako sta prejela prvi nagradi v znesku po 2000 lir Marij Kapuc in Josip Moro, drugo v znesku 1500 lir Kari Ostrogovič, treljo v znesku 500 lir Ri-hard Bastianutto, za kompozicijo cvetja jo prejel Roman Rossini nagrado 1500 lir, poleg tega pa so prejele po 500 lir nagrade slika rice Nerina Kančan, do Gaussova in Magdalena Šprlnger. V Trstu so umrli: Berbuč Ana roj. Valenčič. Wolmann Marija, Violin Emilija, Perissutl Bruno. Barloli Terezija, Vižentin Antonija, Mikaiič Ana, Barani Josipina, Fasella Anton, Alfierl Franc, Bianchi Friderik in Albert Depretis. Z Reke Izpred sodišča. Induslrijec Jernej Sgavezzi je 4. septembra lanskega leta dal prepleskati med drugim pohištvom tudi 12 otroških posteljic pleskarju Juliju Benčini v ulici Giusti 3. Ko je prišel pogledat, kako delo napreduje, je videl poleg 12 posteljic še trinajsto, čemur 60 Je zelo začudil. Benčina mu je povedal, da je trinajsto prinese' v pleskanje Mihael Savlik, ki je uslužben kot delovodja žage pri tvrdki Sgavezzi Ugotov 'i so. da jc Savlik kos za kosom odnašal iz mizarske delavnice in dal nato posteljico prepleskati istemu pleskarju kot n.,egov gospodar. Te dni se je moral zagovarjati pred sodiščem, ki mu je naložilo 300 lir denarne kazni in 15 dni' zapora. Na Reki sta nmrla Josip Tomše in Natal Petere. j Razveseljiv razvoj razmer na Primorskem Va Tržaškem in na Goriškem opaža mo v zadnjem času razveseljiv razvoj vsaj srednji ali boljši barjanski kmet svo je lastno olje. Odpeljal je kratkomalo pridoblietio seme v ljubljansko tovarno in tam dobi kar olje in pogače. Tudi na Dobrovi je mlin za tako olje- Toda ne vsi kmetje kajti nekaj časa je bil del Barja pod strahovlado komunističnih to lovajev in to najbolj takrat, ko je bilo seme že primerno za v tovarno, to je sre di septembra, torej bo badoljevski izdaji Tedaj so tolovaji kar ustavljali kmete na Barju in ukazali, naj zapeljejo seme v Višnjo goro, ki je »v svobodni deželi« in ne v Ljubljani Ti kmetje, ki so tolo vaje morali ubogati in so seme zapel tali v Višnjo goro, so ostali brez semena In seveda brez olja. Sedaj je Barie očiščeno tolovajev In zato je upati, da bodo Barjani vsaj letos zasadili mnogo več sonč nic kakor prejšnja leta. tako da bo nekaj barjanskega olja ostalo tudi za ljub Ijanski konzum. Malim vrtninarjem v Llubljani, ki ne morejo gojiti večjih nasadov, pa priporočamo tudi sončnice, ki so zadovoljne z vsako sončno lego. Seme je izvrstno krmilo za kokoši, listje pa za domače zajce. Na vsak način je gojitev sončnic torej donosna in jo ie treba zlasti v seda njih časih prav vsem dobro priporočali- Ljudje spregledujejo. Maska, s katero je OF zakrivala svoj komunistični obraz, se ie začela luščiti. Javnost vedno jasneje vidi spako mednarodnega terorista, ki se reži izza okrvavljene »svobode«. Ljudje se odvračajo od OF, se zavedajo svoje zmote, pa so še zbegani. Iz zmede še ne najdejo praveea izhoda. Zato jo zelo razveseljivo, da se je v Postojni, kjer je močna postojanka slovenskih domobrancev, pričel živahen pritok prostovoljcev. Fantje so razumeli. Domobranci so borci slovenskega naroda. Oni ščitijo slovenske domove in se bore proti komunizmu, ki je naš nalnevarneiši sovražnik. Kdor hoče svojemu narodu dobro, kdor hoče oteti slovensko ljudstvo iz sedanje strašne nevarnosti, mora med njegove borce, med slovenske domobrance. Berite knjige Slov. knjižnice! NOVOST — zbirka „Naša knjiga" L' Ermi»e VELIKA PRIJATfL!ICA ltoman nagriijen od Francoske Akademije Elegantna oprema. — Vezano L 85.— Ljudska knjigarna „NASA KNJIGA" v Ljubljani. Izraelove mreže nad svetom JUUUUU Da je ideja učinkovito orožje, mora delovati proti naravni vsebini življenja. Delati mora proti razumu in proti resnici. Resnica izgleda večkrat na prvi pogled nespametna, telo slaba; iina pa vedno trajno prednost: je resnica, in kar se na njej zida, ne podleže nikdar kaki zmešnjavi. In ravno napačni ter vsiljivi liberalizem je zmešal vse duhove s svojimi napačnimi nauki in idejami. Zmote kot |voslediee napačnih naukov se pojavljajo v tisoč oblikah. Vsak vleče na svoj konec in razkroj je popoln. Slično je z brezsmiselno frazo o svobodi, ki lahko omoti ljudi in vsebuje nemogoče stvari. Fraza, geslo, šlnger, to je eno najbolj zanesljivih orožij židovstva. Frazo so kratke in enostavne, nauči se jih navaden papagaj in ni treba pri tem nič misliti. Ford analizira nato liberalce, ki bi morali biti po pojmu besede široko-potezni ali širokogrudni. To svojo lastnost smatra liberalec kot duhovno premoč in neodvisnost, dejansko pa služi nevidnemu načrtu Žida. Svoje umske sile posvetijo liberalci v svoji širokogrndnosti zunanjemu življenju (interes za industrijo in trgovino). Celo svoje življenje posvetijo zadevam druge ali tretje stopnje, medtem ko gledajo plaho ali oklevajoče na dejanska življenjska vprašanja, ki resnično določajo usodo človeka iu človeštva. »Svoboda bi mogla biti tudi neškodljiva in brez slabih posledic za dobrobit naroda, če bi bila ta svoboda zasnovana na veri v Boga... in če bi se vzdržala ideje o enakosti... Prešinjeu s tako vero bi se narod podvrgel pokorno od Boga zaho-t e n p m u red u. Zato morumo vero zrušiti in vsako misel na Boga in duševni blagor iztrebiti. Ti ljudje bodo potem šli, nezadovoljni, mrtvi in brez srca, samo še na lov za denarjem. Denar bodo potem malikovali zaradi materialnega užitka, ki mu ga omogoča denar« (IV/3). To je ono najvažnejše življenjsko vprašanje, od katerega hoče Jud s svojo pretkanostjo odvrniti človeštvo in ga usmeriti na vprašanja manjše važnosti, kot so n. pr. materialno udobje, luksus, moda itd. 25% Judov v New-Sorku ima: 97% časopis-e 90% radio 100% kino in gledališče 76% svobodni poklici 96% bani-«} in finance 90% izvoz 98% tekstilne tovarne 62 » zemlja 87%-ležka industrija 63%oslale potrebščine Grafikon, ki kaže, kako so se Judje znali polastiti odločilnih mest v Združenih državah Severne Amerike. Vera. V svojem orjaškem načrtu za razkroj nejudovske, predvsem krščanske družbe se je spravil Ahasver predvsem nad vero. Krščanska vera mu je predvsem na poti, ker je ravno ona nasprotje tega, kar hoče Jud ustvariti, numreč mesiiansko kraljestvo na zemlji v materialističnem smislu. Zato ni tu nobenega kompromisa in se ne more govoriti o kaki spravi. Boj med krščansko duhovnostjo in judovskim materializmom traja dva tisoč let, ta boi in vsa njegova zgodovina je nadaljevanje boja velikega tedna! Kristus je dejal pred Pilatom: Moje kraljestvo ni od tega sveta; ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki vojskovali...« — Judje pa so ves čas sanjali ter še danes sanjajo samo o posvetnem kraljestvu in svetovni moči, o denarju in o politični nadvladi nad svetom. Jezus je dejal pred Pilatom: »Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da spričam resnico. Vsak, kdor je iz resnice, posluša moj glas.« — Nasproti temu načelu so postavili Judje drugo geslo: Nasilje inora biti načelo, zvitost in hinavščina pa pravilo... Zaradi tega se ne smemo obotavljati pred podkupovanjem, prevaro in izdajstvom« (Sionski prot. 1-16)). To geslo je vodilo Jude že na veliki petek, da so Kristusa obtoževali uporništva proti rimski nadoblasti, češ dela se kralja Judov. In njih potomci so danes organizatorji vseh uporov, štrajkov, revolucij, Judje so voditelji ter režiserji svetovne revolucije! Vse to delajo z namenom, da pridejo do svojega kraljestva na zemlji in do svojega posvetnega Mesije... Ali niso to čudna naključja? Nasilje, hinavščina, laž, prevara, izdajstvo in podkupovanje, vse to so značilna svojstva za vse one, ki so v judovski službi, oziroma v službi one- ga demona, ki je Judom narekoval njih dejanja za umor Kristusa. Iskanje resnice ter pričevanje resnice pa sta na drugi strani značilna za one, ki se niso pustili premotiti od judovskih agentov in podkupljencev. Prikrivati resnico, zmešati pojmo in ribariti v kalnem, z lažjo in hinav-ščino, nasiljem in podkupovanjem, to pa je življenjska naloga judovstva. Judje so svojo nalogo dosti dobro izvrševali, slaiii igralci na človeškem svetovnem odru so bili le nejudje. Svoje poslanstvo na svetu so izvrševali Judje na prav poseben način tudi po Kristusovem umoru. Takrat so postali šele prav vneti in zagrizeni, ko bi bili morali spregledati in spoznati čas obiskanja. Vedno več je bilo formalizma in dlakocepstva, umivanja čaše od zunaj, medlem ko je bila v notranjosti polna ropa in ne-zmernosti. Vedno več je bilo razlog o forinulnostih, kako se umivajo roke, kako se praznuje in posvečuje sobota, kako se ti zakoni postavno obidejo itd. V II. in IV. stoletju po Kr. r. so sestavili rabini v Babil onu, kamor so se umaknili Judje s svojo centralo po razdejanju Jeruzalema, pismena navodila o izvrševanju postave (mišna in gemara). »Slavenčeva knjižnica« — domača knjižnica! 8ter. 60. >SLOV£NEC<, torek, 14. marca 1944. Strun 3 Začnite novo slovensko življenje V »oboto »vočer j« t radlti raklju-čil ui« (rovorov ta Zimsko pomoč predsednik Slovenske akademijo znanosti In umotnostl ualv. prof. dr. MIlan Vidmar: Ugotovitev ]e itara StM let: v časih, ko orožje govori, molče muze. Rimljani so lilII polni življenjske modrosti In dobro so vedeti, zakaj mine molče, če razsaja vojna. Tudi Slovenska akademija znanosti In umetnosti, zavetišče slovenskih muz, ne moro v viharju svetovne vojne, v viharju, ki pu. stošl slovensko zemljo, razviti vseh svodih moči tn napolniti svojega dela z vso plodnostjo, ki si Jo želi ln ki Je slovenskemu narodu potrebna. Toda naša slovenska zemlja gori ln vsa Je krvava. Slovenski duh, ki naj mu bo Akademija znanosti In umetnosti žarišče, je bolan. Saj duh, kt misli oziroma verjame, da Je vdiranje komunizma v nenaro-dovo telo osvobodilna borba, ne inore Mtl zdrav. Slovenska duSa, ki jI dajejo duška naši pesniki glasbeniki, slikarji, ki napaja del0 našo Akademije, trpi: kako naj bi ne trpela spričo grozot, proti kakršnim je dvignila protest znana božična deklaracija. Slovensko gorje jo tolikšno, da ae mora oglasiti tudi najvišji slovenski kulturni za. vod. Kot njegov predsednik inoram spregovoriti nekaj besed. To mojo besede morajo hiti brez strasti. Trezne morajo biti kot so trezne misli znanstvenika, prizanesljive naj bodo kot ao prizanesljiva čustva umetnika, Vae pa naj bodo vdane slovenskemu narodu, k< naj gleda na avojo Akademijo «nanost| In umetnosti kot na svetilnik v tenint, viharni noči. Slovenci! Streznilo sel Dovolj je gorja, dovolj prelite krvi, dovolj nesreče. Vzdra-mlte sel Začnite nov0 slovensko ln samo slovensko življenje! Poslušajte misli svo- jega duha lo prldedovane tepete a v o j e duše! Vsak narod mora vendar »Ivetl a v o-je življenje, Če hoče liltl zdrav. Ce hoče ostati narod. Ne pozabite pa, da ilvlte žo stoletja • številnimi drugimi narodi v skupnem ozračju velike evropske kulture In da morate zato ostati Evrope!. Za onimi med nami, ki smo že dovolj doživeli, vstaja nov rod. Živel bo — trdno sem prepričan o tem — zdravo, re« slovensko življenje. Poprijel bo za plodno delo, mislil, čutil bo, kar mu narekuje kri. »Ker nepretrgana drži veriga Ii zarje v zarjo In lz dne do dne.« Pospravil bo, kar mu Je razmetal vihar. Slovenci! Mislite, aedaj ko vas kliče Zimska pomoč, na nov) rod, mislite predvsem na otroke) In mislite na to, da Jih Je mnogo, ki ao lačni, brez atrehe, ki Jih zebe. Saj otrok je broz greha, brez sovraštva. brez strasti. Pomagajte otroku In po-mugall boste hkrati materi Iu očetu, ki sta morala zapustit) domačo hišo In bežati. »Zimska pomoč« meče oster žarek avo-tlobe v temo, ki leži nad našo nesrečuo zemljo. Naj posveti predvsem v nežna življenja prihajajočih Slovencev, Naj oživi žrtve naših zablod. Ljubezen, dobrota bo. dlta začetek novega slovenskega življenja. Danea ne ame nihče, ki Je dober, misliti na prihranke, na pridobivanje. Dane« je treba rešiti golo življenje. KeSuJmo ga natprej tam, kjer Je šo nedotaknjeno, svežo In no-zaatrupljeno. Novemu rodu bodo apet govorile slovenske muze. Mislile mu bodo, pele, slikale. Tudi jokale bodo. Jokale nad zablodami preteklih dni. Samo molčati Jim ne bo treba. Saj Jo gotovo: »Vremena Kranjcem bodo sc zjasnila, jim mlljše zvezde kot nekdaj sijale.« Boj za pretiskane poštne znamk; Odkar so izšlo poštno znamko Ljubljansko pokrajino, so skoraj vsa druga vprašanja stopila v ozadja ler se vse peha za znamkami. Po dobroti gospoda prezidenta so se namreč poštne znamke spremenile v izdatno dobrodelno akcijo, ki jo želi biti vsakdo deležen, če je potreben aH no. Kakor je bilo napovedano, so cene znamk naglo rasle iu minuli teden jn uslužbenstvo nekega ljubljanskega osrednjega urada prodalo vse svoje serije po 3700 lir. posamezne serije so pa dosegle tudi znatno višje cene. Na drugI strani pa špekulanti z uspehom plase lastnike kompletnih stavkov, da je cena padla pod 3000 lir. Večkrat smo že opominjali lastnike znamk, naj ne nasedajo lažnivim vestem špekulantov, ki bi seveda znamke radi dobili čim ceneje, da bi imeli tem večji dobiček. Toda našim neizkušenim in lahkovernim ljudem ni mogoče dopovedati, da znamke, ki jih je samo 15.000 kompletnih serij, morajo veljati vsaj 4000 lir serijao zrožlrul režiser C. Debevce, naslovno vlogo bo pa igrala M. ftaričeva. »Razbiti vrč«. V tej veseloigri nemSkcgn klasika Heinricho v. Klelsta, ki jo jo prevedel Janko Moder, nastopajo sledečo osebe: Valtor, sodni svetnik — VI. BkrbinSok, Adam, vaški sodnik — Cosar. pisor — Po-ček. Marta — P. Juvanova, Eva, njeno hči — V. Juvanova, Vid, kmet — Korošec, Ruprohl, njegov sin — Nakrst in drugi. Varčuj z elektriko v gospodinjstvu Likanje: 1. Priprovi nojproj vso perilo zo lika. njo, potem Selo prlčnl likati. Likaj po možnosti brez pavze, a čimer mnogo prihraniš nn električnem toku. 2. Izklopi llkarnlk, četudi lo zo kratek čas prenehaš likati (ako pozvoni hiSnl zvo-noe, pokliče telefon, pogledaš za otroci itd.). 3. Troti koncu likanja izklopi likalnlk pravočasno ter s preostalo toploto v llkal-niku zlikaj lahko perilo. 4. No likaj brez pot robe vsega porila, kot n. pr. brišač, rjuh, lahkega trikotažnega perilo itd. Kuhanje: 5. Pr| kuhanju na električno plošče uporabljaj lo lonce s popolnoma ravnim dnom. 6. Uporabljaj lo tuko lonce, ki imajo ennk ali pa večji proraor kot plošča, nikakor pa ne lonca z manjšim premorom. 7. Najprej pripravi jedila, postavi lo-noc no ploščo in šele potem vključi ploščo. 8. Pokrlj takoj lonec s pokrivnlora In po nepotrebnem ne odkrivaj loncov zaradi kontrole. Pri olektrlčncra kuhanju jo taka kontrola lo proti koncu potTebna. 9. Priklopi pravočosuo ploščo na najmanjšo stopnjo in pravočasno tudi izklopi, z ostankom toploto v plošči se jed dokončno skuha. 10. Pri kuhanju krompirja aH zelenjave nalij samo zn dva prsta vode. To za kuhanja popolnoma zadoslujo. Pri ostalih jedilih nallj toliko vodo, kolikor jo to no-obhodno potrebno. U. Po kuhanju poglej, čo je štedilnik v resnici odključcn. Razno. 12. V elektrlčnom loncu aegrej lo toliko vodo in no tako temperaturo, kolikor in kakrSno potrebuješ. 13. Pri etoktrlčnora bojlorju vzemi rajo prho, ki porabi komaj eno pctluko vodo normulno kadilo kopoli. 14. No devaj gorkih jodil v hladilno omaro, tomveč Jih pusti, da eo p»-ej ohlado. 15. Vrat hladilno omaro ne puščaj odprtih, odprl jih po potrebi ln to lo krotek čas. IS. Grelno blazine., kremenč-nsto svetilke Itd. uporabljaj lo v primeru boloznl. Varčuj z elektriko tudi pri radio aparatu 1. Odklopi radio aparat, ako ga nihče no nastavi radio ■•na tiho«, ako go no mnrnš posluša. 2. Pomnt, da radio aparat porabi enako toka, naj igra glasno ali potiho, zato ne Poslu? 11. temvoč. ga izklopi. Vodi, da radio aparat porabi toliko toka kot srednje velika žarnica, zato jo varčovanjo na mestu. Zgodovinski paberki 13. sušca: • I. 1815 so Angleži, Prusi, Rusi in Avstrijci, ki so se dotlej prepirali o ureditvi Evrope na dunajskem kongresu, ob vesti, da je Napoleon pobegnil z Elbe iu se izkrcal v južni Franciji, obnovili staro zvezo in Napoleona, še preden je prišel v Pariz, proglasili za sovražnika in kalilca evropskega miru. 14. sušca: 1. 1924 je umrl v Ljubljani zgodovinar Franc Kos. Rodil se je decembra 1850. leta v Selcih pri Škof ji Loki, obiskoval domačo šolo, pa odšel v Loko, nato pa v Kranj, kjer je dovršil gimnazijo. Po maturi je odšel nu Dunaj, kjer se je posvetil študiju zgodovine. Po stroki so mu bili od Slovencev tovariši Apih, Orožen, Vrhovec in Vrhovnik, ki spadajo z Rutarjem in Kaspretom v prvo generacijo slovenskih zgodovinarjev, pripravljenih za svojo stroko na visokih šolali. Služboval je v Gorici in Kopru, dokler ni bil 1911. leta upokojen. Zatem je živel v Gorici do izbruha vojne, nakar sc je preselil v Selce, pa odšel na Dunaj, po vojni sc je naselil v Ljubljani, kjer je ostal do smrti. Kosovo delo na področju zgodovinske vede se giblje v glavnem v dveh smereh: n) zbiranje, kritična obdelava in objava pisanih zgodovinskih virov, b) na podlagi teh napisane razprave. Poglavitna do- mena Kosovega znanstvenega dela v obeh označenih smereh je srednjeveška zgodovina Slovencev ter njihovega nekdanjega in sedanjega ozemlja. Glavno Kosovo delo: Gradivo za zgodovino Slovencev je izdala Leonova družba; obsega pet zvezkov, časovno pa seže do leta 1246. To je osnovno delo za srednjeveško zgodovino Slovencev in slovenske zemlje. Podrobnejše se je zanimal Kos tudi za Gorico in Goriško, o njeni preteklosti je napisal več člankov in razpruv. Suh grah je pomembno živilo Suh grah, ki ga sedaj Prevod razdeljuje po trgovcih, prej ni bil pri nas dosti poznan in upoštevan. Bil je nam reč precej drag v primeri s fižolom ali z mesom. Moramo ga pa ceniti, ker vsebuje 23% do 28% rastlinskih beljakovin. Teh beljakovin sicer organizem nc prebavi tako izčrpno kot mesno, vendar jim prebavnost znatno povečamo, če ku-hatno grah v naravno mehki vodi — dežnici ali pa v vodi, ki jo umetno »mehčamo z dodatkom jedilno sode (sodo bikarbone). Tudi zelo povečamo prebavnost, če istočasno uživamo kislo zelje ali repo ali čo nakisamo gotovo jed s kisom, s čimer tudi odstranimo morebitni prebitek jedilne sode. Preden ga kuhamo, ga moramo prebrati namočiti čez noč v hladni vodi in vodi v kateri ga bomo kuhali, dodati noževo konico jedilne sode in to pred kuhanjem. Pristavimo ga v hladni vodi. Tako se bo skuhal do mehkega najkas- Dnevne novice Poveljstvo Policijskega varnostnega /bora v Ljubliuni bo sprejelo v službo večje število začasnih policijskih pripruvnikov. — Reflektanti uuj predlože svoje, s potrebnimi prilogami opremljeno in kolk ovane prošnje navedenemu poveljstvu do 31. marcu 1.1. — Poveljstvo P. V. Zr Hequlem za pokojnega Lojzeta Romiha bo v četrtok, 16. t. m., v frančiškanski cerkvi ob 7 pri glavnoui oltarju. Gospode katehgt* ljubljanskih ljudskih In meščanskih tol, kjer j« redon poui, prosi u urni** In sporočilo, kje so pouk vrši — nadzornik za vorouk. Obiski v KploSiil bolnišnici, _ Uprava Splošne bolnišnico v LJubljani ponovno opozarja, du so obiski dovoljeni izključno 1« od 12.31—15. Kitaristi! V tlaku j* sistematično tol.i kitarske solo Igra, ki jo Je napisal g Karel Hladkr Poleg leatvlo. kadeno vsebuj« 38 stud« ln 13 narodnih pesnil, prllagodenib tehničnemu napredku Predprodajna ecuo 45 Ur Naročilo sprejema pisarna glasbeno Sol* Sloge do 18. t. m. Letošnja uprizoritev »Gorenjskega slav-čka«. V sredo bo zn Rod Prvi premiera ttv ga dela, ki ga je komponlrol Foorstor iu mu J* napisala libreto I.uiza Pesjokova. V glavnih partijah bodo nastopili Vidalljeva, Lipušček, Janko, Kržetova, Betetto in lin-novce. Dirigont 8. Hubad, režiser R. Frc. lih, koreogrul inž. P. Golovin. M e i a s i so izšli Za J o 11 c e ln J n ž e t e je ta knjiga uajlepšelu najvrednejše dur41o. Dobilo jo po vseh knjigarnah ali pu pri upravi Svotovo knjižnice, Kopitarjeva 6 Ljubljana. Tvrdka Iv. Beltuml, trgovina * kurivom, obvešča p. n. potrošnike kuriva, da bo pri. Javo za nnkazllo premoga in drv oddajala In Izpolnjeno sprejemala v Frančiškanski ulici 10 v pritličja dvoriščne »tnvbe In v skladiščni pisarni na Dolenjski ecstl oh delavnikih dopoldne In popoldne, v nodeljo samo dopoldno v običajnih poslovnih arah v uradno določenem roku. Istočasno »poroča p. n. »trankam, da bo raradt oddaljenosti sklndlšča dostavljala vsako dodeljeno mno. tlno kuriva nn žoljo »trnnke no dom. INH1KIKCIJE za SOLO!!! NOVI TRG 5. OlsOrakl fantje, en« najlepših del svetovno literature, roman Štirih bratov, pra. vlh faDtov od fare, to krasno delo slsvncgit norveškega pisatelja Olafa Uuuna dobite v vseh knjigarnah <8 lir. Kino Matica. Cenjeno občinstvo vlJinP no obveščamo, da bomo vstopnico, kupljen« za nedeljo, 12. t. m., prežlgosali za predstave v dnevih od IS.—15. L m. — Uprava. Vse predstave Opere In Drame, ki se v nedeljo, 12. t. m., niso vrSile, bodo odlgrnnn prihodnjo nedeljo, 19. L m.. In bodo vstopnice, datirane i 12. marcem veljalo zn l*lo predstavo 19. t. m. Opozarjamo, dn bo ni' deljsko predstavo »Cvotje v jeseni« zadnja v tej sezoni. Ker vlado zn »Maturo« izredno zanimanje in jo nedeljska upnr.orilev popolnoma razprodana, bodo igrali »Maturo, izven abonmnja v petek. 17. t. m. Vstopnico kot običajno v predprodaji. Za srednješolce Ike |n posebej za vlso koSolcc-lke J* važno, do v sedanjih rozine, rah izkoristijo svoj prosti čas In so priučijo strojepisja. Praktično znnnjo, vsakomur vedno koristno. Novi strojepisni tečaji (ono, dvo. in trimesečni) pričenjajo 11,. 15. in IS more«. Pouk jc po žoljl obiskovalcev z oziram na njihov prosti čas. - -Učnina zmorua. Vpisovanje dnevno. Infor-maclje, prospekti: Trgovsko učlllšče »Chrl stofov učni zavod«. Domobranska 15, Učite se strojepisja! — Važno za vsa kogar sedaj In v bodoč« v zasebnem »11 javnem poklicu: Novi euo-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji pričenjajo 14., 15. in IS. marca — Pouk dopoldno, popoldne nli zvečor po želji oblskovoloov. — Moderna strojeplsnloa. — Učnlna zmerna. Vpisovanj" dnevno. Informacije, prospokto daje: Trgo\-sko nčlUSče »Chrlstofov učni tavod«, Domu branska 15. V LJubljani so umrli od 3.—I. marcu: Stnnjko Franc, 81 let, mestni uslužbenec v p., Oosposvctsko 56; Papož Antonija, 77 let, zasebnlca, Pred Škofijo 15; dr. Eržen Peter, 40 let, profesor voroukn na gimna zlji. Kočevje; Antič Magdaleno roj. GrAko, 76 let, zasebnlca, Vič, Cesta dveh cesarjev, baraka; Lavrlč Frane, 86 let. Inšpektor dr/, žol. v p.. Dotelovo 2; Kosom Janjo roj. fiii-stor, 71 let, vdova krojočo. Žltnlkovn 8; Tu-mazln IVan, 84 let, orožnlškl vpokojenec, Bovdkova Ui Dejak Rudolf, 61 let/ livar. Trnovska 7; Vesol Franc, 60 lot, zasobnik ln posostnlk, Potrorkova 8; Soplc Joslplna. 71 let, zasebnlca. Sv. Florljnna 32; Pro.i Franc, M let, mostni delavec, Japljovn Oblak Ivan. 43 let, posestnik, trgovec i it gostilničar, GlinSka 3; Kreč Mihael, 79 let, krojač, Jnpljova 2; dr. Kuščer Ludevit, M let, profMor, KoblorJova 15. — V ljubljiin skl bolnišnici so umrli: Ketto Oto, 6.1 lot. viS.il Inšpektor Pokrajinsko uprave, Cigu-letovn 11 s Žagar Ivan, 91 lot, major v p., Rcsljova Ut Arnšok Anton, 53 lot, mestni mizar, Topniška 8; Nomco Frane, 69 let, trgovec, Medvedovo 7; Zlller Franc, 75 let. čovljnr. Zaloško 15; Struna Marijan, 8 in pol lota, sin ključavničarja, Galjovica 102; dr. Mravljok Milan, 30 let, notarski pripravnik, Trdinova 8; 2užck Anton, 64 let, posestnik. Gornjo Rctjo 1, obč. Vel. Lašče; Kavčič Marija, 68 let, dnlnnrica. llrlb 4 prt Vrhniki; Skvarča Katarino, 62 let, ženn M. delavoa, Kanovičo 13. Grndae pri Metliki; Sašo Lnka, 30 let, blvAl orožnik, lin t<>dršlca 32 pri Logatcu; Zalnr Anton, ."s lot, posestnik, TomlšelJ 2 pri Ljubljani; IlaSaj Terezija, 43 lot, hči hlSarja, Moščnn-cl. Murska 8obota; Nosan Jožefa, 4.1 lil, tovarniška delavka, Strnnsko vas 15 pri Grosupljem. v neje v % do 1 uri. Skuhanega pretlačimo in precedimo skozi sito in ga pripravimo najprimernejše v obliki gostejšo ali redkejše juhe, v katero zakuhamo nekaj riža ali testenin. Šele popolnoma gotovo jed začinimo s kisom u« okusu. Mt krvavi prvit nai stouinski aarod Turški vpadi sedaj niso bili voč tako ptoboki in stara kresišča se niso obnesla. Turški roparji so se sedaj razlili po obrobnih pokrajinah in se tam toliko huje izdivjali. 1. februarja 1528 je deželni upravitelj Turu razglasil za Kranjsko stanje pripravljenosti, a Turkov tedaj ni bilo. Pač pa so prišli 9. marca nenapovedani do Postojne in v Pivko. Od Postojne so jo mahnili mimo ftilentabra. Nedaleč tntn so zajeli florentinske trcovce z 18 tovori svile v vrednosti 18.000 goldinarjev. Ni čudno, da so se trgovska pota preko našega ozemlja tedaj zelo opuščala. Preko Blok iu Ortneka so šli bosanski roparji na Kostel. kjer so 12. marca prekoračili Kolpo. Vendar so pustili 400 mož, ki naj bi varovali Brod. Ko so je domače prebivalstvo vrnilo z živino iz gozdov in taborov domov, so se Turki nenadoma vrnili v kočevsko gospodstvo in si spet nacrrabili znaten plen in številne ujetnike. Bernardin Ričan je v naglici zbral 00 konjenikov in okoli 100 kmetov, ■a v boj se seveda ni mogel spustiti. Po- sebno so trpeli obrobni kraji. V enem letu jo izgubilo gospostvo Kostelj 300 ob-ljudenih kmetij, tako da mu jih je ostalo le šo sedem. Deželni stanovi so spet sklepali o najetju stalne vojske, ki tiai bi štela kakih 400 lahkih konjenikov. Tudi o ureditvi obveščevalno službe se jo spet covorilo. Vendar so Turki II. julija pri-drli na Kočevsko tako iznenada, da so zajezili vso procesijo presv. Rešil joga Telesa, ki je štela 1100 ljudi. 8. julija so Turki z velikimi silami udarili mimo Kočevja in Ortneka proti Igu. Posamezni oddelki so prekoračili ljubljansko polje in preko Save prodrli do Dragomlja in Mengša. To je bil edini napad v 10. stoletju, ki je dosegel Gorenjsko. Glavna turška vojska se je uta-liorila pri Turnu. nedaleč od Iga. Odtod so plenili Turki okrog Litije, Višnje gore. Stične in Trebnjega. Pri iem so naredili ogromno škodo, kakršne že 40 let no poprej. Ko so Turki zvedeli, dn gre nadnje mehovski oskrbnik Ivan Ptlchler z nekaj sto možmi in deželni upravitelj s svojimi provizionarji in vpoklicanci so se vrnili domov. Kmalu nato pa so vpadll v deželo v znatnem številu turški martolozi, ki so verjetno spet presenetili domov se vračajoče ljudi. Tako so požgali tabor v Osilnici na Kočevskem, v katerem jo bilo pokončani!) mnogo ljudi 17. julija so že prešli Kras in divjali nedaleč od Gorice. Strah jc bil tolik, da so so njeni prebivalci zatekli deloma v Gradiško, deloma v goriški grad in felunjel na Krasu. Martolozi so bili neprestana nevarnost. Napadali so tako pogosto, da so morali kmetje pustiti zrelo žito segniti na polju in bežati v utrjene kraje. L vpoklici se ni dalo nič več pomagati. Nadomestiti bi jih bilo treba s stalno vojsko. Deželni stanovi so prosili Ferdinanda, naj začne z ofenzivnimi akcijami proti Turkom in jim odvzame Udbino, odkoder bi bilo mogoče urediti uspešen odpor zoper Turke. Sedaj, da je Ljubljana prevzela vlogo obmejne trdnjave. Na nujne prošnje je dobila Kranjska to leto pomoč. Koroška je poslala 500 pešcev. Štajerska 700 pešcev in 300 konjenikov, zgornja Avstrija HOOO funtov pfenigov za vzdrževanje 100 konj in 200 pešcev za dva meseca. Goriška je obljubila dati petega moža. Vrhovno poveljstvo je prevzel Bernardin Ričan. ki je imel s četami hrvaškega bana Ivana Karloviča vsega 5000 mož pod seboj. 2. oktobra je prišla vest, da so večja turška vojska bliža Otočcu. V Kranjski je bil zapovedan vpoklic petega moža z izjemo Gorenjske, ki naj bi skrbela za dovoz brano. 5. oktobra proti mraku sta se spoprijeli pod gradom Belajem med Korano in Režnico, nedaleč od Novigrada obe vojski.Boj jo trajal v noč in so končal s turškim porazom. TI so imeli 700 mrtvih in 400 ranjenih, ujetih je bilo 40. V boju je bil ranjen tudi sandžuk Usrev-beg in turški poveljnik Udbine. Prod bitko so Turki zagrešili strašen zločin, pobili so več sto ujetnikov. 0. novembra so Turki spot vdrli pri Metliki v deželo, toda že naslednji dan so so vrnili proti Kolpi, kajti narasle vode in deževje jim je preprečilo nadaljevati pot proti Ljubljani in Celju, kamor so bili namenjeni. Oskrbnik mehovskega gradu Ivan PUch-ler jih je s. 30 konjeniki tako spretno napadel, da jim je ugrabil 20 konj. Deželni vpoklic je nn Kranjskem zbral 400 konjenikov in do 7000 pešcev kmetov. Toda treba jo bilo 14 dni, da so se zbrali. V tem času so Turki po večini že opravili svoje delo. Decembra 1528 so Štajerci predlagali, da bi se meja proti Turkom zavarovala z utrdbami, ki bi jih kot stal nn vojska varovali malteški vitezi ali pa nemški viteški red. Ker so skupine po 50 do 00 martolozov skoraj vsak dan ropale po obrobnih krajih Kranjske, je bilo na vsak način treba poskrbeti za stalno vojsko. V juniju je okoli 7000 turških ko-njenikov šlo iz Grobnika proti Metliki, kjer se je Nikolaj Turu spustil z njimi v boj, a ni uspel. Turki so napad odbili, vendar so se vrnili nazaj, kajti videli so, da dežele nc bodo mogli presenetiti. Top »čctrtlnka« Izza konca 15. stoletja Za ccsarja Maksimilijana so Jo topolStvo 1110(110 razvilo. Dul Jo vliti toliko topov, da Jc prišel po eden na 80» mož njegovo t najetimi »deželnimi lilapolc zelo pomnoženo vojske. Topovi so bili različni po dolžini cevi ln po velikosti prereza — po kalibru. Metali so od 101—1 funt težko železno pt tudi kamene krogle. Kartcčne naboje, ki n0 posuli sovražnika a pravim dežjem kovine, so Iznašli Sclc konec 1«. stoletja. Prvi gorski top Jc dobila rrancoska vojska. Izdelal ga Je Pcdro Navarro 1512. Ker Jo bil dole lc M cm, ca Jc bilo mogoče natovorltl na mulo, (Dalje.) Vsakdania Ljubljana po kronistovib zapiskih Domobranska godba koraka skozi Ljubljano V nedeljo je nekaj pred 9 odkorakala izpred Srednje tehnične godba naše domobranske vojske s častno četo skozi mesto na pokopališče, kjer je odigrala žalno koracnico pred kostnico padlih v prejšnji svetovni vojni, ob priliki spominskega dno junakov. Ko smo gledali strumno čelo korakati po ljubljanskih ulicah, se je marsikdo nehote spomnil časov, ko smo vsak dan gledali po mestu jx>hod badogtievskih komedijantov. Tam otročja neresnost — tu pa prava vojaško udarnost. Tako ima naše domo-branstvo res sebe vredno godbo, ki bo zelo povzdignila vojaške slovesnosti. Ljubljančani izredno želimo, da bi mogli vsako nedeljo poslušati in gledati na ovojih ulicah godbo naše domobransko vojske. Dvojni praznik v stolnici V nedeljo ie obhajala Cerkev pelo obletnico kronanja 1'ija XII. Ljubljanska škofija pa je na isli dan slavila tudi god svojega škofa. Ob pol 10 je množica povsem napolnila stolnico, da bi voščila svojemu škofu in pokazala svojo ljubezen, pokorščino in zvestobo do naslednikov sv. Petra in apostolov. Po slovesnem škofovem vhodu v cerkev je bil govor tr. kanonika dr. Kraljima, nato pa |>onti-tikalna sv, maša, med katero je pel mešan zbor. Lepa Gregorjeva nedelja V starem kmečkem življenju je bila navada, da so na Gregorjevo nedeljo, ko so se ptički ženili, ljudje kratko modrovali in dejali: »Začenja sc pomlad!« Po kmečkem koledarju je rc« Gregorjev dan nekak začetek pomladi. Letos je Gregor padel na nedeljo. In Gregorjeva nedclia je bila lepa, sončna, zjutraj nekoliko mrzla, brez hujše megle. Ptički so začeli prepevati. Oglasil se je kos s svojo pomladansko pesmico pomagal mu jc ščinkovec, pa tudi drobna siničica je posegala v ptičji koncert. Sončen nedeljski popoldan so meščani izrabili za kratke izprehode v okolico na vse strani, kamor so le mogli, da so se nekoliko razgledali in razveselili. — Mnogi so jo mahnili na Dolenjsko stran. Bili so nekateri radovedni, je-li so pri Putrihu še ostanki Marmontovega bresta. Toda ta orjak je bil v petek že popolnoma pospravljen. Ostale so tam le še nekatere debele veje, ki jih bodo porabili za drva, ker niso bile pripravne za rezan ies. — V ponedeljek zjutraj je pritisnil zmernejši mraz. Bila ie slana. Drugače spet lep dan. Po vrtnih gredah že lahko opazujemo, kako poganjajo prve rože. Tulipani in narcise so že zunaj. Zanimanje za sončne rože Prodajalke semen, ki razstavljajo svoje izbrano blago na Vodnikovem trgu ob semenišču, so imele pretekli teden od dne do dne večji obisk kupovalcev in kupovalk. Vsi, ki imajo le košček zemlje določene za obdelovanje, se že sedaj zelo zanimajo za vsa semena. Tudi po semenih sončnih rož je postalo veliko povpraševanje m zanimanje. Lani je bilo srednja letina za sončnice. Mnogi so nasadili te rože, toda niso jim nič pogno-jili, misleč, da bo roža napravila brez vsega lepo seme in obilo. Treba pa je sončnice tudi primerno gnojiti. Kmetje v Bevkah, v obeh Goricah in okoli Pod-peči so bili z lanskim pridelkom sončnic zelo zadovoljni Tudi letos bodo v teh krajih nasadili mnogo rož. ki dona-šajo s svojim semenom pridelovalcu dober dohodek. Olie iz sončnic je bilo po tržni ccni do 20 lir kg. Prometne in druge nesreče Na Mirju št. 19 6tanujoči trgovski pomočnik Pcstotnik Janez je na Gregorjevo nedeljo napravil sprehod na mični Rožnik. Na cesti, ki vodi skozi gozd na vrh hriba, je padel in si zlomil desno nogo. Reševalci so ga prepeljali v Šlaj-merjev dom. — Železniški delavec drž. železnic Josip Zrnec je bil v petok pre-pelian iz Št. Vida nad Ljubljano v splošno bolnišnico. Na Šentviškem kolodvoru ga je podrl vlak Dobil je poškodbe po vsem životu. — Ob Cesti v Rožno dolino št 20 stanujoča zasebnica Vera Janova je padla po stopnicah in si zlomila desno nogo. — Po 6topnicah je tudi padla in «e hudo pošk-dovalo po glavi v Podmil-ščakovi ulici šl 25 stanujoča Angela Sku-bičeva. — V Logu pri Brezovici jc padel s konja in si nalomil rebra 16-letni delavčev sin Stanko Kogovšek. — V Logatcu je pri smučanju padel in si zlomil desno roko 14-letni posestnikov sin Ivan Gantar. — V Kočevju si je pri padcu zlomila levo nogo 6-letna rudarjeva hčerka Andreja Lesarjeva. Vsak, ki mu je mar usode Slovencev, bo s podpisom na protikomunistični spomenici pokazal, da obsoja narodne odpadnike — komunistične zločince! MALI OGLAS MANUFAKTURIST z večletno prakso -pošteu in veren, s Ia referencami na razpolago, želi namestitve. Ponudbe upravi >SI.« pod »Zmožen - pošten« Št. 2114. (a SPREJMEM dobrega mizarskega pomočnika takoj. Fur-lan Leopold, Sv. Petru cesta 29. KMEČKO DEKLE za vrtna dela, takoj sprejmem. Oskrba v lliši. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2150. SLUŽKINJO kot pomoč v gospodinjstvu v mestu takoj sprejmem. Trgovina Ilerz, Pod Rožnikom, Večna pot 26. POSTREŽNICO za vsak dan od 7—15 sprejmem. - Nnslov v tipruvi »Slovenca« poti št. 2061. (b VEČ ČEVLJARSKIH pomočnikov zu zbil« dela sprejmem. Koščak Jože. Vidovduuska 1 KOLESA damska in moška, kupuje tvrdku »Promet* (Nasproti Križanskt cerkve > (k OTROČKI VOZIČEK globok ali športui -kupim. Ponudbe upr »Slov.« pod »Čimprej* št. 2086._t k xPrtio!i I. POGAČNIK L J IT KLJ A v A Bohoričeva ulica fit -Telefon At.2i-SU HLODE hrastove, bukove, jclo-ve, orehove, jenenove itd. kupim. . Naslov: Lavrenčič, Ljubljana, poštni predal 205. ŽELEZEN ŠTEDILNIK prodam. Zaloška 121. KNJIGE v raznih jezikih — znanstvene, medicinske, tehnične, novejšega časa, časopise - iu tudi cele knjižnice -kupuje stalno knjigarna Klcinmavr & Buin-berg, Miklošičeva 16. PRODAM PRAŠIČA jescnca, za rejo. Nasl. v unravi >Slov.< pod št. 2166. SPALNICE orehove, jesenovo in pltvskane, ter jedilnice si lahko ogledate vsak torek, četrtek in nedeljo od 3—5. Celovška c. 72, zvonec »štigl«. ZAPESTNO URO žensko, scin izgubila v nedeljo 12. t. ui. zvečer okrog V« na 10 na poti od »Sestiee« po I raiičišknnski ulici do Uniona. Ker nn |e ura drag spontiu, prosim najditelja, da jo odda proti visoki nagradi v upravi >SI.< pod Št. 2161. IZGUBILA SEM U. t. m. opoldne nn poti iz šole denuruieo z nekaj denarja, osebno izkaznico in različnimi fotografijami Ker sem revna dijakinja in sem dennr zbrala od sošolk, vljudno prosim poštenega najditelja, da denarnico vrne na naslov izkaznice ali pa v upr. »Slovcnca« proti nagradi. HLEV — AUPA z ostrešjem in opeko, " v dobrem stanju, naprodaj. Svetok Ciril. Stopanja vas, ulica K Božjemu grobu št. 24. VALJENJE PIŠČANCEV Naročila za umetno valenje piščancev — sprejema Ahčon Jože, Ižanska c. 118. m KINO »Iti ATI C A« Thco I.ingen v izvrstni komediji kot gro-fovski sluga »Johan« V ostalih vlogah simpatični trene v. Meyen-dorf, Fita Henkolf ter tlerinaiin Thimmig Predstave ob delavnikih: 15. 17 in PJ TEL S4INO »SLOGA« uso Samo še nekaj dni. Najnovejši film sezone! Vedno večje /ummanje za film Zndnia velika umetnina znamenitega filmskega igralca Heinricha George »Usoda« li tragičnega iivljenia Bolgarskega knez« Melmka in oirgovih otrok - sodelujejo (ji«ela Ulilen VVerner llinz Oskai Mina (. Iinstian kaysslet dunaiska filhormoniia Režita (jeza t Bolvorv Predstave ob delavnikih: 15. 17 in 19 ,El KINO »UNION« Usoda moža, ki daje tvojim kupčijsktm po stolu prednosi pred družino - Resuičua družinska slika današnjih dni: » Pravica mladine« V plovnih vlogah. Otto VVernicke. Hitdegard Grethe itd. Predstave ob delavnikih oh 16 in 19.15 Vstopnice kupljene za nedeljske predstave bomo prežigosali za predstave 11.—16. 1. m. V neizmerni^ žalosti naznanjamo, da je dotrpela dne 12. t. m. v starosti 56 let, naša nepozabna mamu, gospa ZOFIJA P0VŠE roj. Bervar vdova Pogreb naše drape pokojniee bo f torek, dne 14. murca 1944. ob 4 pop. z Žal, iz kapele sv. Antona k Sv. Križu. — Sv. maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, 20. uiarca« ob 6 v cerkvi sv. Družine v Mostah. Našo drago mnino priporočamo v molitev. Ljubljana, dne 12. marca 1944. Neutolažljivi otroci: Meri, Lojze, Zofka, Stanko, Joško. t Bog je dne 11. marca 1944 nenadoma poklical v kraj luči, miru in ljubezni mojo ljubljeno ženo iu mamo Frančiška Goršič roj. Zabukovec, Rozko in Ladota hčerko sina K večnemu počitku smo jih spremili v ponedeljek, dne 13. marca 1944, ob 10 dop. na pokopališče v Žalni. Sv. maša zadušnica za drnge umrle bo v sredo, 15. t. m. ob 7 v cerkvi sv. Jakobu v Ljubljani in v Žalni. Žalna, Ljubljana, dne 13. marca 1944 JOŽE, mož io oče Jože, Ivan, Jelka, Milan, Drago — otroci, sestre in ostali soBftdniki Po volji Vsemogočnega je dotrpela moja zlata žena mamica in sestra, gospa Terezija Jakše roj. Recelj Pogreb drage pokojniee je bil v ponedeljek, 13. marca 1044, ua mestno pokopališče. Novo mesto, II. marca 1944 Žalujoči mož, otroci in ostalo sorodstvo Naznanjamo žalostno vest, da nas le zapustila v starosti 51 let, uašn ljub. Ijena žena iu mati, gospa ALAUF IVANA roj. Jančar žena mlinarja Pogreb bo r torek, 14. marca 1944, ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Zg. Kašelj štev. 115, na pokopališče Dev. Mar. v Polju. Z g. Kašelj, dne 13. marca 1944. Žalujoči: mož, otroci in ostalo sorodstvo Dovršil je svojo dolgo truda-polno življenjsko pot v častitljivi starosti 80 let, brat, svak in naš striček, gospod FRED GROM Iz kapelice sv. Andreja na Žalah ga bomo spremili v torek, dno 14. t. m. ob 4 popoldne k večnemu počitku. Ljubljana, Dunaj, Beograd, Praga, Idrija, 13. marca 1044. Žalujoče rodbine: Gromovo, Horvatove . in Vosdtkova Vdani v \oijo božjo sporočamo vsem znancem in prijateljem, da jc Hog po kratki bolezni odpoklical v boljše življenje našo ljubljeno mamo, staro mumo, sestro, leto in taščo, gospo ' Marijo Ojsfriš roj. Vesel Vsem, ki ste jo spremili v ponedeljek, dne 13. marca 1941 na božjo njivo, pomolili za njen pokoj in sc je spomnili 8 cvetjem, naj Bog stotero povruc! Sv. mnša zadušnica bo darovana v soboto, dne ts. marca 1944, ob 7 v farui cerkvi sv. Pelra. Ljubljana, 13. marca 1944. Žalujoče rodbine: Ojstriš, Sara bon. Volk iu Vesel Že zdavnaj bi bili našli kako drugo, | da bi mogli z njo okoli kolovratiti.« — »Motite se,« pravi nenadoma jako resno. »Za to sem preveč sebičen. To se pravi — pe bi ne bila, seveda, vprav nemogoča ženska!« Hišna z belo avbico odpre vrata za v jedilnico. »Pojdiva,« reče Loviza in so ga oklene pod pazduho. V podolgovati jedilnici so opaž, jedilna omara in fctoli z visokimi naslonili iz temnega, hrastovega lesa. Lestenec ni prižgan, a zato stojijo na namiznem prtu srebrni svečniki z gorečimi svečami. In tako sedita ta dva pri mizi. Hišna streže, gre ven, ostane nekaj časa zunaj in pride nato spet noter. • »To je zdaj prvikrat, da jeva sama zase, ali ne?« Pripne oči in ga gleda. »Kaj pa — prvikrat.« »Pa dobro vesle, da ni tudi zadnjikrat?« j Prav dobro« »Res?« Zasmeje se in dvigne obrvi Kvišku. (tOMAN NAPISAL JOHAN BOJER »Saj me ne morete pogrešati! Časih sem vam potreben za pričkanje in, saj morate imeti vedno kakega človeka, da časih lahko zviška gledate nanj, časih pa, da vas gane.« »Menite, da mi morete v dno duše videti?« »Ne mislim, da bi bilo to posebno težavno. Saj niste takšni, kot ste videti, ie se vam zazdi.« »Meni se zdi, da ste lc marsikaj doživeli z ženskami?« ?Ali ne bi govorila kaj drugega? Kako jc vašemu bratu?« »Na zdravje!« Loviza dvigne kozarec z rdečim vinom, a pozabi piti, zagleda 6e v eno od luči in krog ustnic ji kroži komaj viden smehljaj. »Na kaj pa mislite zdajle?« pravi nenadoma in ga pogleda. »Na preži sem.« »Res? Zakaj pa?« »Že vidim, da bi se spet radi pričkali z menoj, o ne bilo bi vam prav, če bi zmagali« »Da bi zmagala nad vojščakom — Bog varuj!« »Na zdravje!« pravi tudi on in dvigne kozarec. Vidi, kako sc njena rumena obleka odraža s temnega opaža in motri njen sveži, rdečelični obraz, ki je ta hip hkrati veder in nemiren. Zdaj je še v premoči, vndar lahko pričakuje nov sunek. »Tako. Pa nič ne mislite, da vas pogrešam?« Rud odkima. »In ste na preži — zdajle — zaradi mene?« »Saj ste tudi vi.* »Jaz? No, veste kaj...« »Oba sva na preži, vi, zaradi svojega bogastva, a jaz zaradi svojega uboštva. Oba braniva to, kar imava.« »Nocoj pa res kar odkrito govorite.« Zastrmela se je vanj in je pozabila na jed. Rud se je ves čas smehljal in je govoril lahkotno in šegavo »Če bi vam ne bilo treba braniti kraljestva, ne bi naju tako nadzirali.1 »Mislite?« »In naju ne bi venomer merili in tehtali, da bi videli, ali je ta ali oni zadosti dober!« »Lejte — to je vsaj resnica.e Skušala se je nasmehniti. Rud ie spet dvignil kozarec, podržal ga je oroti luči in ii ie po vseh pravilih deial- »Če bi bili vi revni bi vas zasnubil. Polem bi bila oba deležna revščine.« »In ker nisem, potem mislite, da boste ostali kar tako v ozadju?« Rud je izpil, se zasmejal in govoril dalje kozarcu: »Upam, da ne boste tako končali, kot je vdova z Bruseta.« »Ali se ne bi kaj drugega pogovarjala?« »Jaz nimam ničesar, da bi lahko izgubil, zato se moreva o vsem pogovarjati, kar koli že.« >Ničesai nc morete izgubiti?« Rud odkima. »Še mene ne?* »Vas? Kuko more človek izgubiti nekaj, česar nimal« »Ste tako prepričani o tem?« Smejala se je, a se je koj zresnila in je gledala spet v luč. Prvikrat je opazila, da ie postal nemiren. Nocoj se ie kar na slepo predajal NiČ več ni maral, da bi ona imela vodstvo v rokah — in to ji je bilo prav za prav všeč Vstala sta in šla v sosednjo sobo, kjer so v kaminu gorela brezova polena Uga-sila je luč. tako da te ostal samo rdečkasti sij ognja Sicer je bila pa vsa soba v temi. Dala je prinesti kavo semkaj, vsak zase sta sedela v svojem naslanjaču in iztezala nogo k ognju Rud je prižgal njej cigareto, sebi pa smotko Loviza mu ie natočila kave tn potem sla nekaj časa nemo sedela Imelo jo ie. da bi ga še malo bliže pritegnila k sebi. Šla ie po album, ga odprla in mu ga položila na kolena. »Tu lahko vidite moje starše,« je tiho povedala. Medtem ko se je sklanjal nad obema slikama, se je ona usedla spet na svoj prejšnji prostor in je počasi kadila dalje in strmela v ogeni. Neki glas ie kričal v njej: »Bolj se pa ne sme približati!« »Vaša mati je bila brez dvoma lepa,« ga je zaslišala. »Lepa.« Zagledal se je v Lovizo in izraz na obličju je govoril, da meni. da je podobna materi, vendar je spet spet sklonil glavo k slikama in ie molčal »Bi radi kaj slišali o mojih starših?« In preden se je zavedela, ie bila sredi pripovedovanja o obeh revežih tam iz doline ki iima ie bilo časih vse drugače ko zdaj. Opazila ie, kako je postala brez moči ko je popustila svoji zmeraj zajezeni potrebi, da bi se mogla s kom. ki ji je bil blizu, porazgovoriti. Poslušal jo ie, pozabil na svojo smotko, pogledoval je zdai nio zdai ogenj in kar lep je postal pa vprav zdaj. Ves čas pa je vpil glas v njej: »Zakai počenjaš to — s tem tuiim moškim?« »Saj se spominjam tistih časov, ko sta bila še gospoda z Lorenga,« ie dejal potem, ko ic nekaj časa molčal »Bil sem še otrok, a vozila sta se s takimi 'epimi konji — kar ie bilo seveda za fanta, kot sem bil jaz, }je nekaj posebnega.' Fiir >Ljudska tiskarna« — Za Ljudf-Uo tiskarno. Jožu Kramarlč — Heraujgeber. Iz' jatelj: inž Jože Sodja — Schrlfilelter, urerlnik: Janko Hafner,