86. številka. Ljubljana, v petek 15. aprila. XXV. leto, 1892 lahaja vsak dan iasiinSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogurske dežele ea vse leto 1 f> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 *ld., za judea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt Jata 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 krv Z» jposiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za* ozn ari ila plačuje se od četiristopne petit-vrste po t> kr., če nt oznanilo je<'enkrat *if.ka, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih' ulicah fit, 1*2. U p r a v n i 61 v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. K upravi na Kranjskem. n. (Govoril poslanec Janko Kersnik v V. Beji dež. zbora kranjskega dne 17. aprila 1892.) Slavni zbor! Nekako veselje me navdaja letos pri pogledu na budget normalno-Aolnke ga zaklada. Smelo trdim, da dosedaj še ni bilo tako ugodnega, kakor letos, odkar je ustanovljen ta zaklad. Seveda ima utvar tudi svojo grenkobo in ta tiči že v poročilu prečastitega gospoda poročevalca, katero navaja razloge ugodnosti tega budgeta. Ti razlogi so le pripetljaji, nBmreč ta slučaj, da je pričakovati letos visokih doneskov od bogatih zapuščin, na katere se pa druga leta ne more tako gotovo računati, kakor v tekočem. Zaradi tega pa nas prehaja vedno še tista črna skrb, katera nas je navdajala vsa droga leta, ko smo videli, kako grozno narašča potrebščina tega zaklada. Ko smo vprašali, kedaj bode jedenkrat konec, kje bode meja temu naraščanju, povedalo se nam je, da se bode moralo zidati najmanje še 80 jednorazrednic, oziroma namestiti 80 učiteljev na teh jednorazredni-cah. Kaj to pomeni, veste. Ako se nastavi 80 novih učiteljev, bodo troški z vsemi plačili, nagradami in dokladami vzvišali se za najmanj 45—50.000 goldinarjev in če mislimo še na naraščaj pri dvo in trorazrednih ljudskih Šolah, potem je vsa ta skrb popolnoma opravičena in zaradi tega se mi vidi nasvet, da naj deželno Šolsko oblastvo ravna s p osebo Štedljivost j o in pozornostjo pri razširjevanji jedno-in dvorazrednic, — jako umesten in moram ga le toplo priporočati. Kar se tiče posameznih nastavkov, usojal bi si opozarjati samo na dve stvari, ki sta sicer sami na sebi malenkostni, ki pa vender globoko segata v Življenje našega kmetskega ljudstva, kateri vender hočem omenjati le mimogrede. To ao namreč nagrade za pouk o kmetijstvu in o ženskih ročnih delih. Honorar ali nagrada, katero dobiva učitelj za pouk v kmetijstvu, je tako malenkostna, da se mi vidi gola ironija. Znan mi je slučaj, ko je učitelj poučeval dve leti okolu 30 učencev v kmetijstvu, vsak teden po več ur, in konečno dobil je — horribili dictu — nagrado 15 gld. Kavno taka je s poukom v ženskih ročnih delih, kateri je jeden najbolj priljubljenih predmetov na kmetih. Vsaka mati ve, koliko ie vredno, da se deklica v Soli nauči teh del, kajti v manjših ali kajžarskih hišah nimajo v to prilike drugod. To so pa te kratke opombe, na katere se bodemo morebiti druga leta temeljiteje ozirali; za letos si ne upam staviti nikacega predloga. Če pa Bedaj pogledamo ta zaklad in te velikanske žrtve, katere doprinaša zanj dežela, je sledeče vprašanje popolnoma opravičeno: ali je pa tudi sad, katerega rodi ta naša žrtev, nje vreden? Ne morem si kaj, izpovedati, da je odgovor lahek; ali žal, — da je Se v marsičem negativen. Tega, gospoda moja, ne bode tajil nihče, — ali kateri bo razlogi? Dovoljeno mi bodi. segati po dveh razlogih, katera sta pa v dandanašnjih odnošajih tako tehtna, da bi rekel o njih, da z veliko silo upli-vata na šolstvo naše in učiteljstvo, katero po tem ni tako, kakeršno bi moralo po pravici biti. Prvi razlog je neka pomankljivoBt šolskega nadzorstva. Ne da bi bil materijal, — to so šolski nadzorniki — slab, rečem, da je materijal izboren, ali Šolski nadzorniki niso v prvi vrsti nadzorniki, ampak so najprvo učitelji in profesorji, kateri morajo abfiolvirati svoje predpisane učne ure in le kadar so par ur prosti, potem obiščejo na poluletje jedenkrat tako šolo. k večjemu dvakrat na semester, ali to zadnje le malokedaj. Poleg tega pa jih tare ona grozna zavisnost od predsednika okrajnega šolskega sveta, od okrajnega glavaria! Ne bodem navajal več konkretnih slučajev, opozarjam Vas pa le na ono lansko dogodbo, ki se je vršila na Kočevskem, ko se je okrajni šolski nadzornik kar na zahtevo okrajnega glavarja odstavil brez nikake disciplinarne preiskave. V tem oziru je treba povzročiti temeljit preobrat, in jedina pot bi bila ta, da se namestijo stalni nadzorniki, ki bodo samo nadzorovali in nič druzega l.ego to; treba pa je dalje tudi, da se storijo bolj samostojni, da ne bodo več tako zavisni od okrajnih glavarjev. Druga rana. katera nas skeli na našem šolstvu, pa je ono čudno postopanje pri oddajanji učiteljskih služb (Posl. Hribar: Dobro!), tako da dandaneB ni vedno merodajna spoaobnost prositeljeva, ampak, iaz bi rekel, v prvi vrati ta brezpogojna poslužnost prosi-teljeva. (Klici na levi: D« bro, dobro I Posl. Hribar: Res je!) Nečem navajati imen, ker to ni moja navada (Poslanec dr. Tavčar: Jih bodi pa jaz! Smeh na levi), vender pa bi opozarjal na dve dogodbi. V nekem šolskem okraji je važna *ola že šest mesecev brez voditelja, samo zarad' t vVa, da se konča disciplinarna preiskava proti učitelju, kateremu bi po dognani preiskavi vender šele bilo mogoče podeliti dotično službo. V drugem okraji oglasilo se je za imenitno nadučiteljsko mesto 17 prosilcev, in kaj se je zgodilo? Okrajnemu glavarju se je posrečilo, da se je po predlogu okrajnega šolskega sveta najbolje kval fikovani, najbolj nadarieni in po službenih letih starejši učitelj potisnil na 16., najmlajši pa na prvo mesto. (Poslnnec dr. Tavčar: V Ribnici!) To ro silni nedostatki, iu najstrožje bi moralo deželno vrhovno oblastvo paziti, da se kaj tacega ne zgodi vet". Častiti gospod poslanec Hribar je poprej vprašal, od kod izvirajo one večno ponavljane peticije za povišanje plač in je svaril učitelje, naj v svojem interesu in interesu ugleda nikari preveč ne peticijonirajo ! Kaj jih dovaja do tega? Nič druzega nego to, da jim tista od zgoraj gojena poluž-nost daje pozabljati, da ne gledajo več toli na dostojanstvo svojega poklica, da izgubljajo ponos do svojega stanu in posledica temu, — popolno naravna — so tiste vedne peticije. Častita gospoda, jaz sem pri kraji in dovoljujem si le še jedno kratko opazko. UčitelJBtvo je jako važen taktor, ne le ker ga potrebuje država in dežela, nego tudi za nas v boji za naš narodni obstanek, in to tembolj, ker bo bojim, da utegne pri drugem velevažnem faktorji v tem boji narodna ideja stopiti s prvega na drugo mesto. Glejmo torej, da si ga obdržimo in ohranimo, kolikor moremo; in s temi besedami sklepam. (Odobravanje na levi.) Iz deželnega zbora isterskega. (VIII. seja, dne 1. aprila 1892.) Posl. Ser šic čita interpelacijo na vlado glede zahteve deželnega odbora, da mu morajo cestni odbori dopisovati v italijanskem jeziku. — Interpelacijo izroči predsednik vladnemu komisarju. Posl. Seršic" čita potem jednako interpelacijo na deželni odbor. — Predsednik izjavlja, da cestni odbori niso avtonomni. Ne reče pa nič, kaj so bodo zgodilo z interpelacijo. Preide se na dnevni red. Dr. Constantini predlaga resolucijo, da bi se razdelila šolska zaklada v dva dela: jed-nega za Italijane, drugega za Slovane. Dr. Volarič opozarja na nepravilnost, da se obravnavajo taki predlogi kar nemudoma. Poslanci morali bi jih dobiti 24 ur prej v roke. Predsednico ne bi smelo tega dopuščati. Italijani prihajajo s tem predlogom zdaj, ko so prav dobro oskrbljeni, a mi slabo, zdaj, ko bo je že toliko potrosilo in smo vsi doprinašali, zdaj, ko imajo Italijani neprimerno več razredov, nego mi; zdaj je tak predlog neumeaten, ker smo mi z našim denarjem pripomogli za italijanske šole. Pozivlje se na grofa Coroninija izjavo o priliki, ko se je trdilo, da nekatere dežele razmerno preveč doprinašajo k državnim potrebščinam. Ako je notranja zveza, doprina-šati morajo vsi udje. Dobro, naj se razdeli dežela, ali v vseh obzirih in pravično. Razmere so pri nas kakor v Dalmaciji, kjer so se Latini povlekli v mesta Ako gremo par korakov iz Poreča, čuiemo naš govor. Mesteca na obali so sploh otočiči, ki so se pozneje pridružili. Ako je Italijanom zdaj tesno, naj se zopet odločijo. Kako je z zemljiško odvezo? Otoci in Volovski okraj nimajo dolga, a morajo doprinašati v to svrho. Vrnite nam prej, kar smo plačali, da ne ostanemo s prašnimi rokami, nego da bodemo imeli kapital za troske. To treba izvesti povsod in v vBem. Dati nam morata primeren del deželne zaklade, dati eksekutivo, potem se ločimo popolnem. Živeli bodemo jeden poleg druzega v miru. Da pa nas hočete pustiti bore in gole, potem, ko ste se Vi dobro oblekli, to ni človeško. Posl. Mandić slaže se s predgovomikom. Dr. Constantini poudarjal je, da sumničimo iu napadamo Italijane, da jim pravimo „vampiri*, „san-gu 8UKeM itd. A to gre na posameznike in dr. Constantini ne more zanikati, da v vrstah Italijanov ni tacib ljudij. Vselej se jih je imenovalo. Naj bi bo opravičili. Vi hočete, da Hrvati in Slovenci skrbe za svoje, a Italijani za svoje šole. V tem obziru odgovarjal Vam je lepo moj drug, da hočete zdaj, ko ste se lepo oblekli za zimo, naj bi mi ostali goli in bosi v mrazu. To Vašo željo zadela ho ista osoda, kakor razne Vaše zakone, katere sklepate za to, da se nepotrjeni vračajo z Dunaja. V tem obziru delajte, kar hočete, mlatite prazno slamo, kakor Nemci na Češkem ; dosegli vender ne bedete nič. Mi, se ve, glasovali bodemo proti. Večina glasuje potem za resolucijo. Deželni odbornik dr. Cleva predlaga in zagovarja potem svojo resolucijo, da se pregledajo in popravijo hrvatske čitanke, ker je v njih mnogo spisov iz hrvatske zgodovine. Kvasi o vsem mogočem, kar ne spada k predmetu. Deželnega glavarja namestnik dr. Dukie zahteva, naj ga predsednik pozove k predmetu. (Galerija : cito.) Dr. Volarič prosi besede. (Na galeriji ugovarjanje.) Predsednik jo opominja. (Posl. Mandič: Kakoršne ste vzgojili, take imate!) Dr. Volarič zopet poudarja, da bi treba bilo tako resolucijo poslancem dati v roke vsaj 24 ur prej. Kjer je več naroda, tam treba več šol. Ako primerjamo s številom naroda, vidimo, da im»rno mi premalo šol. Reklo se je, da v šolah ni napredka, ker otroci ne razumejo hrvatskega jezika. A to je ravno narobe res, ne samo v mestih, nego tudi po deželi, kjer se v drugem letu počenja z italijanščino in potem vedno več. Dalje je rekel dr. Cleva, da je manji uspeh, odkar se je privlekla i politika v golo. Pogleda naj, na kateri strani je več politike. Italijani se sploh mešajo v naše zadeve, posebno pri volitvah. Naj ostanejo raje v mestih. Predlagatelj omenjal je tudi naših prednikov v tem zboru, s katerimi da so Italijani tako lepo izhajali. Ni muogo let, odkar so sedanji poslanci govorili tudi italijansko — pokažite, koliko ste se ozirali na njihove zelje in predloge. Pa tudi bivše poslance lahko vprašate, kako mislijo. Ste se kedaj na nje ozirali ? Ko je predlagal jeden izmej njih, kakor srni včeraj omenjal, naj se izda zemljevid Istre z italijanskimi in hrvatskimi imeni, zavrgli ste ga. In dotičnoga ste, dasi je delal — kakor trdite — na Vaše zadovoljstvo, v zahvalo tako lepo spremili iz Poreča! Ob pričetku zbora, 1. 1861., zahtevali so oni poslanci, da morajo takratni trije uradniki znati deželue jezike. Koliko je zdaj uradnikov, a koliko jih razume deželne jezike. Že posl. Ravuikar fe zahteval, da se mu pri po/, u a pravica govoriti v našem jeziku. Naši poslanci so mnogo potrpeli od I. 1861. do 1883., a vender ni prišlo do sporazum ljenja. Navadno trdijo oni, ki dobro razume jezik, da ga ne razumejo. Naj govori dr. Cleva hrvatski, kar dobro zna, odgovarjali mu bodemo mi italijanski. Vse one opazke pa, da hrvatski jezik ui opravičen, so neopravdane. Glede čitank ne odgovarja, ker mu niso znane. Vnakako je pa gotovo, da so bile italijanske čitauke že kontiskovane. Ako je v naših neka) o hrvatski zgodovini, je prav. Vaaj se nahajajo v deželi stari spomeniki n. pr. v Baski naj Stare j i kralja Zvonimira. Čitajte zgodovino .... (na galeriji cvili trpinčen pes), .... mi se ne bojimo zgodovine. Ona Vam priča, da so bili Hrvatje že pričetka 7. stoletja tu. Glasovali bodemo proti resoluciji. Potem govori posl. Bab ude r in mej drugim 8pomui vladnega komisarja, da je njegova dolžnost braniti vlado. — Ta ugovarja. Posl. dr. Štanger: Dr. Cleva je govoril, da sploh nekaj reče. Da pobijam v kratkem njegove trditve, poslužim se tega, kar mi je pri rokah. (Čita iz poročila.) Ne vem torej, kje je našel knjige, o katerih deželni odbor v svojem poročilu trdi, da jih ni! (Vrata na galeriji se vedno odpirajo in zapirajo. Predsednik kriči.) Govornik nadaljuje: Dr, Cleva trdi, da murnu Hrvati. Kaj pa naj bi bili, ako govorimo hrvatski? Da i ■ pripadamo kraljevini, znano nam je ravno tako, kakor da Italijani ne pripadate Italiji, da-si govorite italijanski. Prvi svoj govor v tem zboru imel sem italijanski, meneč, da kaj dosežem. A prepričal sem se precej o nasprotnem. Zakaj bi torej govoril italijanski, ako se naši predlogi vender prezirajo in zavržejo. Mi smo tako prisiljeni odločno pokazati, da Brno tu in da se služimo našega prava. Naj se zna, da Istra ni italijanska, nego većinom hrvatska. Dr. D u kič izraža svoje začudenje, da doktor Cleva v Bvojem svojstvu kot deželni odbornik prinaša v zbor predloge, ki žalijo Hrvate in Slovence, dani bi moral dež. odbor braniti nas. Predlagatelj čital je neke tekste, o katerih dvomim, da obstoje. Ako obstoje, ni viteško, staviti tako zahtevo na vlado. Posl. M and i e ustane. — Tuleuje na galeriji. Predsednik zagrozi se poslušalcem, da bode du! sprazniti galerijo. Posl. Jenko: Bodemo videli! Pok.. Mandie izraža v soglasji z dr. Du-kičera svoje začudenje, da je deželni odbornik napadal Hrvate in Slovence na tak način in s takim tonom. On bi moral biti mož, trezen, hladen iu ne govoriti ea občinstvo, ki je tu za mano. (Pokaže na galerijo.) On nas je hotel osmešiti. Prav je, da se goji v čitaukah patrijotizem. Smo li mi krivi, da kaj tacega ni najti v naših čitankah? Većina potem vsprejme resolucijo. Dr. Costantini poroča v imenu politično-ekooomnega odbora in predlaga, naj se poslanec Mandič izroči deželnemu sodišču v Trstu. Dr. Štanger neče zagovarjati Mandića ali predstavljati ga kot nekrivega. Nego hoče samo poudarjati, kako slabo se tolmači imuniteta s trditvijo, da bi se morala spoštovati samo pri političnih vprašanjih. Tega ne trdi noben avtor. Neumestno je, zboru odvzeti delavno moč, in to vsled strankarske denuncijacije. Odbor bi moral take zadeve natanko pretresati in pretresovati, kajti tako poročilo, kakor denašnje, je brez zmisla. Tako bi se moglo prigoditi tudi uredniku pusi. dru. Tarnam, da ga kdo toii, ker. ga hoče šikanirati. Preiskovati bi bilo torej treba, kdo toži, zakaj toži itd., potem predlagati. Ravno o učitelju Grosmanu pisana je resnica, kakor že mnogokrat Kolikokrat je že tožil, a vselej umaknil tožbo. Onega, ki je poslano podpisal, naj bi tožil. „Giovine Pensiero" prinesel je članek proti županu Lovranskomu. Njegov sin odgovarjal je v poslanem v „Naši Slogi" in branil očeta. Podpisal je poslano in tudi .izjavil, da prevzame vso odgovornost. Uredništvo je ob jednem pristavilo opazko, da prevzame samo toliko odgovornosti, kolikor mu je nalaga zakon. Zato torej naj se sodišču izroči urednik posl. Mandič? — Sicer pa, ker že tako predlagate, glasovali bodemo z vami, da se nam ne bi kaj krivega podtikalo. Predlog V8|>rejet jednoglasno. Dr. Costantini nasvetuje potem v imenu istega odbora, da se izroči Buzetskerau okr. sodišču poslanec F leg o. Dr. I) u k i c : Ko je došlo vprašanje okr. sodišča, izročila se je ta zadeva političuo-ekonomič-neinu odboru. Da bi se bil volil imunitetni odbor, ne bi bil prišel tak nezmisel pred zbor. Tu gre za čast zbora! Ne želim, da se sklene nekaj, po će mer bi bilo sklepati, da ni pravnikov v zboru. Odbor ni niti razumel, kai zahteva sodišče. (Čita dopis sodišča. Na galeriji velik nem r. Dr. Dukić zahteva energično, naj predsednik vzdržuje red.) Sodišče torej ne zahteva, da se posl. Flego izroči vsled obtožbe po onih paragrafih, katere navaja odbor. Tu so se torej pokazali oni velikani, ki na-zivljejo nas barbare. — Potem reče nekoliko besed v italijanskem jeziku in predlaga, naj se poročilo vrne odboru. Že ko je govoril hrvatski, stikali so nekateri {»ravniki glave vkup. Naposled pripoznal je poročevalec dr. Costantiui resnico Dukićevih trditev, obečaje, da popravi predlog v tem zmialu. Predsednik vpraša dra. Dukić*, da li vzdržuje svoj predlog. Dr. Dukić odvrne, da ne, ker j« poročevalec že popravil. Sicer pa, da je to poročilo v vsacem obziru ponesrečeno, ker trdi, da treba ozir imeti samo pri političnih zločinih in tudi, ker trdi, da se nima nič druzega preiskovati. Oibor je popolnem na krivi poti. Daje primer. Dioes sem v zboru. Najde se človek, ki me obtoži zločina. Ako me zbor kar tako na kratko izroči, sem že kompromito-v m n, ako se tudi pozneje dokaže, da vse vkup ni nič rea. Odbor je ravno za to, da preiskuje, je li obtožba opravičena alt ne. Jaz ne branim poslanca Flego, nego zaradi Časti tega zbora opozarjam većino na vse to. Predlog se potem vsprejme jednoglasno. Potem pride na red stoprav zadnja (III.) točka dnevnega reda V. seje. Dr. Bubba poroča namreč o proračunu zem-Ijiško-odvezue zaklade za 1. 1892. Dr. Dukić sklicuje se na dr. Amoroaa, kateri se je nepovoljno izrekel o tej zakladi še leta 1872. Po preteku 20 let se tudi on ne more bolje izreči in se čudi, da deželni odbor ne ukrene potrebno, da se ta zadeva vender jedenkrat že radikalno predrugači. Likvidacija vršila se je leta 1865 in takrat določila se je dolžna svota na 1,368.000 gld. Ako se primerja današnji dolg, kateri iznaša 1,090.000 gld., torej je razvidno, da po vseh odplačilih v dobi 45 let, v katerem Času sta se izplačala preko 2 milijona gld., se ta dolg ni znižal skoro nič. Neče ponavljati, kar je manjšina predlagala Že pred leti o urejenju te zaklade, da se Že jedenkrat kmet razbremeni. Dežela lahko pokrije prvo Bvoto pod a) z 10% doklado na davke, kateri postotek po pogodbi iz 1. 1875. mora predpisati. Ako bi država odpustila svojo terjatev pod b), kakor drugim deželam, bi mogla dežela tudi odpustiti dolg obvezancem. (Na galeriji kašljaoje, kihanje, smejanje.) Predlaga resolucijo v tem zmislu, katero predsednik pogleda in — spravi. Govori še poslanec Babuder in Be preide v specijalno debato. Dr. Volarič izjavlja, da bode glasoval proti proračunu. Govori samo, da omenja nekatere činjenice. Dokler ne pomaga drŽava, ne bode bolje. Kaj koristijo lepe knjige in snažno pisani računi — vse to ne napolni blagajne. Vsako leto treba več ljudij pri upravi, ker manjkajo pregledi. Za upravo potrosi se preko 13.400 gld., torej več, nego ona koristi. (Na galeriji silen nemir.) Govornik povdarja, da se poslanci opominjajo po jedenkrat, potem se jim odvzame beseda. Predsednik pa ima vsemogoče obzire proti galeriji. Vedno jo opominja, a galerija dela kar hoče. Na njo ima torej predsednik večji ozir, nego na Čast zastopnikov naroda, kajti neče, da bi ukazal izprazniti jo. (Posl. Mandič: Ne sme I Na to vender predsednik zaukaže poslušalcem, naj 86 oddaiijo. A ti obsede. Posl. Mandič: Kako ubogajo!) Predsednik zopet zaukaže, ne slugom, nego direktno poslušalcem. Prvi ustane vodja dež. kmetijske šole, za njim gredo drugi počasi z mrmranjem. Samo jeden obsedi. In temu mora predsednik reči, da zanj ni izjeme. Ko je izpraznjena galerija, ozmerja predsednik prav kredko slugo, ker proti njegovi prepovedi spušča otroke ua galerijo. Dr. Volar i ć nadaljuje: Upravni stroški se niso znižali in vpisujejo se k tem taki, ki ne spadajo k njim itd. Predsedniku je žal, da je izgnal razgra-jalce, ukaže slugi, da naj vrata odpre. Potem, da naj jih zapre. Naposled, da naj jih pripre, ker da mora biti seja javna. Sluga ves zmeden ne ve, kako bi mu zadovoljil. (Posl. Mandič: Kličite jih nazaj!) Dr. A mor oso pouči predsednika, da zadostuje, ako on izreče, da sine občinstvo uoiri priti, ako tudi nobeden ne pride. (Priskače ua to mal 7leten otrok in se vsede. Nekoliko za njim pride odraščen Človek. Sedita nekoliko čaua; sluga ja ogleduje, naposled se ohrabri in ju zgauja ven. Odrasli hoče ubogati, otrok se ue uda. Na to priteče na pomoč drugi sluga in konečuo bo jima posreči z združenimi močmi nest i ga ven. Druzega pustita potem v miru in kmalu se zopet na* polni galerija.) Dr. Dukić: Dežela lahko zadovolji svojim dolžnostim, ako se razumno postopa. Odveč je nakladati dež. odboru, naj bode strog, ako se nič ne premeni. — Z železuišico predlogo (Trat Poreč) hočete nas zamotati v nove dolgove, hoče se zopet ustanoviti zaklada, slična zeinljiško-odvezni. Ali prej naj se uredi in poravna staro, pod katerim ječe nesrečni prebivalci te dežele. Uvele so se nove zemlp&ke knjige, da Be pomaga posestnikom, da se jim omogoči kredit, a te bo se za mazale z zemlji-ško-odveznimi intabulacijami. Vse dežele bo dobile pomoč od države, a večini se niti ne sanja, da bi se za to prosilo. Kajti hoče se, daje kmet odvisen od vladajoče sedanje stranke, da mu bode delila „milosti". S tem pa samo raste razburjenje naroda proti deželni upravi. Ako se kaj predlaga, predlaga naj se tako, da je upati vspeha. Ravno v tem slučaji pa ni srednje poti, nego, ker je bolezen radikalna in treba radikalnega zdravila, izvršiti se mora ali vse ali nič. VeČina vsprejme potem proračun in resolucije odbora. Posl. Babuder poroča še o neki prošnji. Vsprejeta brez debate. Sklene se seja. Po .Edin.« Politični razgled. Hotranje dežele. V Ljubljani, 15. aprila. Državni »bor* Kakor smo javili, je državni zbor sklican ua dan 26. aprila. Zasedanje bode bržkone trajalo do konca meseca maja. Najvažnejši predlogi, katere je rešiti v tej dobi, sta zakon o Dunajskih prometnih zgradbah in vladna predloga glede regulacije valute. Koncem maja ali kvečjemu začetkom meseca junija sešli se bodeta delegaciji in sicer letos v Budimpešti, kjer se bodo ustrezaje želji ogerske vlade, udeležili vsi delegatje na dan 8. junija določenih slavnostij v spomin kronanja cesarja in kralja. Volitve v Bukovini so končane in dež. zbor, razpuščen zbok diferencij mej vladnim zastopnikom in posameznimi rum.un-skimi aristokrati, je zopet rekonstruiran. Konečni izid teh volitev je ta, da je rumunska stranka izgubila prevlado v deželnem zboru, kajti izvoljenih je bilo: 14 rumunskih, 8 nemško-liberalnih, 5 armenskih in 4 ruskih poslancev. Zanesljive večine v dež. zboru sedaj ni, kajti koalicija Nemcev, Armencev in Rusov ni nič kaj prida in to daje vladi trdno moč, da lahko sestavi večino, kakeršno si želi in kakeršno od slučaja do slučaja potrebuje. Reško vprašanje. Novi Reški guverner dal je koj, uastopivši svojo službo, povod rezkim rekriminacijam narodnih strank hrvatskih. V svojem instalacijskem govoru naglašal je novi vladni zastopnik na Reki, da je imenovan tudi guvernerjem hrvatskega Primorja. To je očitno protizakonito, ker ogerska vlada po nagodbi niti pravice nima imenovati koga za to mesto, kvečjemu da mora biti guverner zajedno tudi predsednik pomorskega oblastva. Hrvatsko Primorje pa je podrejeno izključno samo hrvatskim oblastvom in zato se tudi vaprejema grofa Batthv any-ja s hrvatske strani ni nihče udeležil. Na vsak način je potreba, da je pregleda dekret novega guvernerja, ni-ii morda v njem res kak pasus, ki bi mogel postati kdaj nevaren celokupuosti hrvatskega ozemlja, kajti oficijozna izjava ogerske vlade ni nikak dokaz za to, da se res ni ničesar zgodilo v tem zmislu V na nje države. JHinisteruka Urixa v Italiji. Ministerski svet imel je v kratkem dolge seje in se posvetoval o korakih, katere je storiti, da ho zboljša finančni položaj. Pri tej priliki pokazala so se mej ministri tolika nasprotstva, da je ministerski predsednik marki Rudiui podal kralju demisijo ce lega kabineta. Vo|ni minister 1VI Iona, katerega novih tirjatev v vuiaške nemeue nikakor ni hotel vsprejhti finančni minister Luzzatti, ima v diplomaciji močno zasloinho in je torej izvestno, da bode odstopil finančni minister. Kralj je že naročil mar-kiju Rudiui-ju, naj sestavi novo ininisterstvo. Francija in Belgija, V belgijski zbornici došle so v razpravo predlogi glede utrditve belgijske meje proti Nemčiji in pri te i priliki govoril je tudi vodja liberalcev Fiere-Oian, dokazujoč, da te meje ni treba utrditi, pač pa ono proti Franciji, ker ie Francija od nekda] na to delala, da si osvoji Belgijo. Že ko je Napoleon III. uničil republiko in Redel na cesarski prestol, hotel je osvojiti Belgijo in isto tako po vojski v Krimu I. 1865. Ko. se je unel prepir zaradi Luksemburga, bila so nasprotstva mej Francijo in Belgijo tolika, da neben baukir v Parizu ni hotel izplačati državnih nakaznic belgijskih. Tudi I. 1870 bila je belgijska neodvisnost le po Fracozib v nevarnosti. — V Parizu je ta govor naredil jako ue ugoden utis. liasi in Angleži v Aziji. Emir afganski izdal je precej obsežen spis, v katerem utemeljuje svojo naklonjenost do Anglije in svojo mržnjo do Rusiie. V svojem spisu trdi. da bi si Rusi radi osvojili Indijo in zato hočejo najprej Afgane uničiti. Rusija pozna poštenjaka, ki je vladar afganski in ie, kakšni nameni so ga vodili, ko je spisal svojo knjižuro in jo dal tiskati na angleške troške, torej se ni bati, da bi vsled te provokacije nastale kake honiatije. Domače stvari. — (J utr šoje procesije v Ljubljani.) Pri procesiji v Btolni cerkvi svirala bode vsa vojaška godba domačega pešpolka, procesijo pri oo. frančiškanih in pri sv. Jakobu bodo sjiremljevali kranjski veteranci. Pri sv. Jakobu in pri usmiljenih sestrah bode tudi spremljeval procesijo oddelek vojaške godbe. — (Osebne vesti.) Častnim svojim članom imenovala je občina Vipavska g. okrajnega glavarja markija Ferd. Gozani-ja. — Izredni profesor prostega risanja na tehniki v Gradci, g. Henrik Bank, imenovan je reduim profesorjem. — Petdesetletni jubiiej doktorstva in ob jednem svoj 70. rojstveni dan praznoval je 10. t. m. v Zagrebu sekcijski svetnik dr. A. Stoj a novic. Bil je že z 19 leti na univerzi v Pragi promoviran doktorjem. — Znam župnik Sebastijan Kneipp, pozvan iz Worishofena k bolnemu škofu Gašpariču v Zagreb, došel je tja predvčerajnim. — (Duhovniške spremembe v Ljubljanski Škofiji.) Gosp. Fr. Gornik, žup. ko-operator v Komendi, postal je župnik v Nevljah. Gosp. BI. Justin, Žup. administrator v Novi Oslici, upokojen je začasno. Gosp. J. Hromeč, žup. administrator v Logu, premeščen je v Novo Oslico. Na njegovo mesto pride g. A. Krainer, žup. ko-operator v Koprivniku. — (Slavnostni večer) priredi „Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani" dne 19. mal. travna 1892 v dvorani Ljubljanske Čitalnice v spomin tristoletnice rojstva J. A, K o m en s k ega. — Društvo razpošilja ravnokar jako lepa vabila s sliko Komenskega — Vspored slavnostnomu večeru: 1. A. Nedvčd: „Naša zvezda" mešan zbor. 2. — Slavnostni govor. Gospod prot Vilibald Zupančič. 3. D. Jenko: „Molitev" moški zbor. 4. K. Kreutzer: Arija iz opere .Nacbtlager in Granada". poje gdč. V. Suwa, spremlja na klavirji gdč. I. Furlan. 5. — „Sarafan", ruska narodna pesem, za moški zbor priredil Anton Forster. 6. — „Ob tristoletnici Komenskega' deklamira gdč. V. Riscnner 7. B. Ipavec: »Vse mine", mešan čveterospev, pojo gg. Pavla Suvva, Minka Moos, Anton Razinger, Jožef Maier. 8. K. M. Weber: „Poziv" igra na klavirji gdč. I Furlan. 9. a) Anton Nedvčđ: „Oblakom", b) B Ipavec: „Mlado leto" mešana zbor. 10. A. Nedvčd: »Dekletu", čveterospev pojo: gg. A. Štefane i č, I Bartl, J. Žirovnik, A. Sitsch. 11. a) — „Slovo" slovenska narodna za moški zbor priredil A. Foerster. b) A. Nedvčd: .Zvezna" moški zbor. Pri slavnosti sodeluje vojaška godba c. in kr. pešpolka fcm. baron Kuhn št 17. po naslednjem sporedu : 1. Smetana: „Prodana nevesta", koračnica. 2. Tittl: „Slovanske pesni", ouvertura, 3. Ivano-viči: „Rumuuske pesni", valček. 4. Šebek: „Zbor derviše**, orijentalan prizor. 5 Leibold. „Hrvatski dom". 6. B. Ipavec: „Domovina" pesem. Začetek ob l/98. uri zvečer. Vabilo je ob jednem vstopnica. — (Državni tele fon v L j u bij a n i) bodo začeli delati še le tedaj, kadar bode določena gradnja novega poštnega in telefonskega poslopja v Ljubljani. Tako je ukrenilo c. kr. trgovinsko ininisterstvo Kedaj in — kje se bode gradila nova pošta, tega — ne pove* nobena nratika! Ce kdo vj>raša, morda poreko, da se bode to takrat zgodilo, kadar sklenejo začeti delati — državni telefon po našem mestu. — (Dolenjske železnice.) Kakor znano, bode vodstvo c kr. državuih železnic prevzelo in oskrbovalo obrat na novih Dolenjskih železnicah. Vlaki bodo odhajali z državnega kolodvora in vozili preko južnega kolodvora uaprej. Pri oddaji služb oziralo se bode v prvi vrsti na domačine, ker se bode zahtevalo znanje obeh deželnih jezikov. Tako poroča uradni list. Nadejamo se, da se bode tudi res strogo postopalo po tem načelu. — (Pomožnih uradnikov) bolniškega in {•odpornega društva občni zbor dne 14. t. m. bil je prav dobro obiskan. Udeležilo se ga je nad dve tretjini rednih članov. Podrobno poročilo priobčili bodemo pozneje, za danes poročamo le o izidu volitve v odbor. Izvoljeni so bili sledeči gg.: Anton Gutnik, načelnikom, Fran Kan d are, njegovim namestnikom, Jos. Ha uptman tajnikom, Jos. Ku r alt blagajnikom; dalje kot odborniki: Alfonz Kovačič, Josip Knez in Jakob Prestor, kot namestnika pa Aleksander Martine in Ivan Jonke, slednjič Ivan Strajnar in Alojzij Benda kot preglednika računov. — (Tedenski izkaz) o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske. Od 3. do 9. aprila je bilo 34 (=40 7°/oo) novorojencev in 18 (= 30 5 «/00) umrlih, iu sicer jih je umrlo G za jetiko, ostalih 12 j pa za različnimi boleznimi. Mej umrlimi so bili 4 (= 22 2 °/o) tujci, 6 (=33 3%) pa iz zavodov. V tem času so obolele za infekcijoznimi boleznimi tri osobe, 1 za ošpicami, 1 za tifuzom in 1 za hripo. — (Znižanje tovorne voznine.) O tovornih vozninah, katere so se za 1. 1802 za c. kr. avstrijske državne železnice in one lokalne železnice, na katerih država izvršuje promet, znižale in so razglašene v naredbenem listu c- kr. trgovinskega miuisterstva za železnice in brodarstvo, nazuanjarao tole: Za svinčeno rudo je, ako se plača voznine najmanj od toliko blaga, kolikor ga rabljeni vozovi morejo nositi, nadalje, toda le do konca junija 1892 tovorna cena lokalne tarife na progi Pod-klošter-Ljubljana znižana od 20 kr. od 100 kg. na 15 kr. in na progi Vrata-Medgorje-Ljubljana od 19 kr. na 14 kr. — Za sur o v i svinec je pod jednakimi pogoji in za isto dobo tovorna cena lokalne tarife na progi Ljubljana-Podklošter znižana od 30 kr. od 100 kg. na 23 kr. na progi Ljubljana-Beljak od 33 kr. na 24 kr. Svinčena ruda pošiljati se ima v Litijo in surovi svinec iz Litije. Za cement je ako se plača voznine od najmanj 10.000 kg. za rabljeni štirikolesni voz in vozni list od 1. januvarija 1892 do preklica najdalje pa do konca decembra 1892 tovorna cena lokalne tarife na progi Kamnik-Trst južni kol., Trst-Sv. Andrej. Trst prosta luka znižana na 41 kr. na progi Kam-nik-Pulj na 52 kr. in na progi Kamnik-Rovinj na 51 kr. Za vso v razredu C tarifnega dela I. uvrščeno železni no je, ako se plača voznine od naj manj 10.000 kg za rabljeni voz, nadalje le do konca decembra 1892 vozna cena lokalne tarife na progi Jesenice-Pontabel znižana od 37 kr. od 100 kg na 21 kr. Za staro železo je tovorna cena lokalne tarife na progi Trst sv. Andrej-Jesenice znižana od 35 kr. od 100 kg. na 33 6 kr. na progi Trst prosta luka, c. kr. drž. železnice. — Jesenice od 36 kr. na 33*9 kr. Za staro železo in že-lezne odpadke je, tovorna cena lokalne tarife na progi Dunaj K. n. kolodvor-.Jesenice znižana od 70 kr. na 60*9 kr. od 10O kg. in na progi Steyr-Jesenice od 58 kr. na 50 9 kr. Za vso v točki 130 tarifnega dela I uvrščeno železnino je, ako se plača voznine od najmanj 10000 kg. za rabljeni štirikolesni voz na progi Jesenice-\Vartberg-Miirzthal ali nasprotno, nadalje toda le do konca decembra 1892 tovorna cena lokalne tarife znižana pri pošiljatvah a) pri katerih se rabijo železniški vozovi od 52 ur od 100 kg. na 49 kr. b) pri katerih stranka sama preskrbi vozove od 52 kr. na 38.4 kr. Za vso v točkah 128, 12 9 in 130 tarifnega dela uvrščeno železnino je za isto dobo na progi Jesenice-Pontabel tovorna cena lokalne tarife znižana a) za vsako težo od 50 kr. od 100 kg. za rabljeni voz od 4G kr. na 25 kr. Zniža se v vseh slučajih potom kartiranja. — (Iz Medvod) se nam pritožujejo, da bi imele biti že zdavna razpisane nove občinske volitve, a še sedai niso. Naj se to stori! — (Drugo porotno zasedanje v Novem mestu) pričelo se bode v ponedeljek dne 25. t. m. in bode trajalo ves teden. — (Ovržena volitev.) Poročali smo že na kratko, da |e upravno sodišče ua ugovor gosp. Sebenikarja in tovarišev uničilo volitev treh občinskih odbornikov, ki so bili voljeni v I. iu II. volilnem razredu v Planini. Danes dodajemo, da je upravno sodišče uničilo izvolitev gg. direktorja Reis-niullerja, župnika Podboja in dr. Maverja, ker zakon naročito zahteva, da se pri volitvi imenuje ime kandidatovo. Mnogo volilcev j>a tega ni storilo, nego glasovali so satno za „j^oBpoda direktorja", „gospoda župnika" in „gospoda doktorja." To je protivno jasnim določbam 4f§. 24. in 26. občinskega volilnega reda za Kranjsko. Dalje se je tudi ugovarjalo proti volitvi, ker se ni naznauila podubčini ua Rakeku. Vlado je pri obravnavi zastopal dvorni svetnik baron Pascotiui. — (Nemška nesramnost.) Že mnogokrat imeli smo priliko povdarjati, kako uearamuo hujskajo nemški listi koroški proti Slovencem, ki se bore za narodne slovenske šole. Tak hujskajoč člauek prinaša zopet zloglasni organ renegata Doberuiga, ki kar naravnost hujsku, da Be občinarji s Tolstega vrhu, ki se potezajo za slovensko šolo, kar iztirajo iz šole v Guštajnu, katero vzdržujejo skupno s to občino. „Vun ž njimi", kliče renegatski orgau; če imajo na Tolstem vrhu denarja dovolj, naj si zgradijo rusko uuiverzo iu naj postavi jo župana za rektorja, ali stran roko od šole v Guštajnu, kjer so le po milosti (geduldet). Povsod naj bi bilo geslo: Vun b kalivci miru! In to ni nikakoršno hujskanje iu si' mirno gleda! — (Samomor) Ifl nepoznanih uzrokov zastrupila se je lOletna posestnikova hči M. Belec v St. Jurji ob Taboru ua Sjmdnjem Štajerji iu sicer z aiženikom. — (T i s k o v u a p r a v d a p r o t i .Obzoru".) V sredo bil je obsojen odgovorni urednik „Obzora", g. Mile Maravič zaradi prestopka § 21. tiskovnega zakona na globo 10O gld. Obravnava bila je tajna, sodnik bil je pristav Milan Akurti, tužitelj drž. pravdnika uani^Htuik vitez Gaya. Predmet tožbi je bil, da se je v štev. od 6. t. ni. „Obzor" sklica val na neko izjavo „llrvatsKe" m „Ag Tagbl." glede odpuščenja Spiučičevega. Omenjena lista pa sta bila zaplenjena. Proti obsodbi uložil je gospod Maravič priziv. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 14. aprila. Na dnevnem redu seje državnega zbora, ki bode dne 26. t. m., je mej drugim: prvo branje predloga Dostalo-vega o načrtu zakona, ki naj uredi vprašanje nujnih potov; prvo branje vladne predjoge, načrta zakona o direktnih prsonalnih davkih; drugo branje načrta zakona o Dunajskih ob-cilnili zgradbah itd. Zagreb 14. aprila. Hrvatski sabor snide se 20. maja v zadnje zasedanje tekoče legis-laturue dobe. Saborski predsednik Hrvat kon-feriral je z banom in odpotoval včeraj zopet v Djakovo, kjer biva navadno. Rim 14. aprila, llampolla zbolel, nado-mestuje ga Mocenni. Bruselj 14. aprila. Zbornica vsprejela je včeraj s 60 glasovi proti 26 naknadni kredit za utvrdbe ob Mozli. Proračun prekoračil se je za 18 milijonov. Rovinj 14. aprila. Okrožno sodišče oprostilo je lekarja P i eri-a in zdravnika Spongio, ki sta obdolžena, da sta zakrivila vsled neke pomote v zdravniškem receptu smrt gospice Candussi-Giardo. Razne vesti. * (Morilec svojega prijatelja.) Pred-včeranjim začela se je pred Zagrebškim sodiščem kazenska razprava proti 17 letnem u učencu Rakovške realke Alfredu Pajervu, kateri je bil dne ,5. marca t. 1. ustrelil svojega sošolca iu sostanovnika Vaša Kneževića. Zatoženec Alfred Payer, jako intiligenten dečko, izpovedal je nastopno: „Jaz in Knežević prepirala sva se večkrat o verskih in narodnih vprašanjih, sicer pa sva bila dobra prijatelja. Oni nesrečni dan rekel mi je Knežević v pogovoru: ,Jaz sem rodom iz Slavonije', na kar sem mu odvrnil ,Vaso, ali ne maraš reči iz Hrvatske', na kar mi je odgovoril: .Slavonija ni bila nikdar hrvatska zemlja in tudi nikdar ne bo1. — Iz tega nastal je prepir. Najprej sva se ruvala z rokama; z mize padel je nož na tla, jaz sem ga hotel pobrati, a hlapec me je prehitel. Potem sem Kneževića polil z vodo, a on je vzel veslo v roke in me hotel udariti. Zbežal sem po stopnicah v prvo nadstropie — tam sem videl puško in prišla mi je v glavo misel: ustrašiti Kneževića. Daje puška nabasana, tega nisem vedel. Ko sem hotel v sobo, bila je zaprta. Vaso me je zmerjal: kukavica! Hrvatska svinja! Jaz sem mu rekel: Vaso, ne psuj, jaz imam puško v rokah in skočil sem k oknu — komaj pa sem se dotaknil petelina — se je puška sprožila." (Toženec se je začel močno plakati.) — Ko je Knežević ležal ves krvav na zofi, dal mi je roko in mi odpustil". — Predsednik: „Oče Kueže-vitev zahteva 2500 gld. odškodnine. Ali hočete to svoto plačati!" — Toženec: „S čim, saj nimam ničesar?" — Predsednik: „Ali priznate to tirjatev kot opravičeno V" — Toženec: nDa!" Zatoženčeva gospodinja, zaslišana kot priča, je izpovedala, da sta se dečka večkrat prepirala. Knežević je bil velik in močan, Payer pa bolje vzgojen in finih maner. Knežević je bil .strašen" Srb, a kadar sta se prepirala, se je vselej Paver prvi po botal. Tudi druge priče izpovedale so za Paverja ugodno. V drugi dan razprave, včeraj, zaslišalo je sodišče še nekatere priče, ki so se za Paverja ugodno izrekle. Oče ustreljenega Vase Kneževića je odstopil od svoje zahteve, naj se mu prisodi 2500 gld odškodnine, pač pa tirjal, da se Paver kaznuje po zakonu. — Državni pravdnik je dokazoval v svojem govoru, da je zakrivil Paver hudodelstvo uboja, ker je zatoženec ravnal s sovražnim namenom, ko je vzel puško, nameril na Kneževića in sprožil Zagovornik dr. Derenčin konstatoval je najprej, da se žalostna dogodba, ki je spravila Payeria na "atožno klop, ni primerila vsled plemenske mržnie mej Kneževićem in Paverjem, ker narodnostni prepiri mej ni ima niso nikdar prekoračili akademičnih mej, potem pa dokazoval, da |o bil Paver v kritičnem momentu v takem duševnem stanju, da mu ni bilo mogoče premisliti pomen tega, kar je mislil storiti, zaka) KneŽHvu'* je Paverja trikrat udaril, ga napadel z nožem, ga tolkel z veslom in ga psoval .hrvatskega psa". To je uplivalo na Paverja tako, da je izgubit vso razsodnost. Paver sprevidel je šele po Rtorjenem dejanju, kaj je zakrivil in hotel samega sebe usmrtiti. To je doka/:, da zatoženec res ni vedel, da je puška nabita. — Sodišče obsodilo je zatoženca Payer]a na dve leti težke jefe. — Obsodba vzbudila je, kakor javlja „Obzor", v mnogobrojnem občinstvu globoko senzacijo. * (Zaklad v gitari.) Neki Pariški ambulantni muzi k podedoval je od svojega očeta staro gitaro in na njej po gostilnah igral. Minolo nedeljo pa se je ta muzik spri z nekim kritičnim gostom, in posledica je bila, da je nezadovoljni gost pretepel muzika in mu izdatno poškodil gitaro. Redarji odgnali so pretej>alca na policijo, kjer je službujoči komisar pregledal pohabljeno gitaro, da se uveri o Btorjeni škodi. Nakrat je padel iz gitare majhen z vezenj, v katerem je bilo za 12000 frankov bankovcev. Kdo je bil bolj vesel, kakor tožite)j, ki je svojemu napadalcu takoj odpustil storjeno* krivico. Napadalec pa b tem ni bil zadovoljen, nego zahteval postavno — najdenino. * (Desettisoč jajc razbitih.) V Meid-lingu pri Dunaji vozil je hlapec necega trgovca z jajci pet velicih zabojev na kolodvor. V vsakem zaboji bilo je 2000 jajc Zadel je z vozom ob vogelni kamen in vseh pet 'zabojev bilo je hipoma na tleh, jajca pa večinoma zdrobljena. Ženske in otroci prihiteli so ikar trumoma ter nabirali beljake in rumenjake v posode. Poslano. Slavno uredništvo „Slovenskoga Naroda" v Ljubljani. Vsled napadov „Nove Soče" glede zadnje Goriške „Sokolove" veselice, se je obrnil odbor tega društva do svojih razsodnikov pri seji 10. t. m., ter prijel od njih priloženo objavo z opombo, da se jo priobči v „Slovenskom Narodu", za kojo izvršitev prosi podpisani opbor, če je treba, tudi na društvene stroške. Razsodniki telovadnega društva „Gorički Sokol" v Gorici priznajo slavnemu društvenemu odboru, kakor tudi igralkama in igralcem, pevcem in sploh vsem sotrud-nikniu pri veselici 27. maniju t. 1 , katera se ju zvrfiila v občo zadovoljnost, svojo najtoplejšo zahvalo in priznanje, ter prosijo slavni odbor, naj se nadalje izvrSuje svojo nalogo tako uspešno v prid in vspodbudo narodne zavesti na Goriškem. V Gorici, dne 10. aprila 1892. Razsodniki. V Gorici, dne 12. aprila 1892. Za telovadno društvo „Sokol" v Gorici: Anton Urbančič, starosta. Anton Jerkič, tajnik. Listnica uredništva. Gospod X. v C.S „Model" bi bilo po nemški /.nabiti najbolje: „Schmachtig". Vaših spisov nismo mogli še vseh pregledati. Zdravstvujte! — Gosp. dopisniku iz Do m-žal: Vaš dopis nam je nejasen, zato ga ne moremo priobčiti. g^"" Današnjemu našemu listu priložena je 7. številka „Pavlihe", kot priloga, na katero opozarjamo častite p. d. naročnike. ......it—**#**niiimniinf Meteorologično poročilo. „LJUBLJANSKI ZTOH" rtoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Ijoterljue itrečke 13. aprila. V Brnu: 29. 5, 68, 46, 8. Tlljcl: 14. aprila. Pri N»H4it Lederer, Glas, Bettelheim z Dnnsju. — Pelikan iz Gradca. — Schidlichowsky iz Prage. — Neuman iz Linca. — Petric iz Vrhnike. Pri * Ion ■■: Lowy, HUndofski, Mlakar, Vatter z Dunaja. — SchusterSič iz Zugreha. — Demherger iz Tržiča. — Gruden iz Idrije. Umrli so v E^ftfltfJJiiil: 12. aprila: Marija Košir, mesarica, 60 let, Krakovsko ulic« št. 3, tumor cerebri. — Uršula Korošić. delavka, f. t let, Kurja vas št. 15, marasmus. 13. aprila: Marija Perčenka, gostija, 8 Nemfike marke .... „ 58-30 4"/n državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. Državne Brečke iz 1. 1864 . . 10O „ Ogerska zlata renta 4°/n....... Ogerska papirna renta 5°/0...... Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4Vt°/o zlinti zast. listi . . Kreditne srečke......100 gld. Rudolfov^ srečke...... 1 o „ Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 „ Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v..... danes - gld. 9495 - „ 94 40 - „ 11070 - „ 102-tiO - „ 983-— - „ 311-75 - „ 118-95 - I £44«/, - - 565 - „ 58-25 18» gld. 50 kr, 183 „ 75 „ 1C8 , 70 „ 101 r 80 n 122 „ 50 , 116 „ 50 „ 193 „ 50 „ •^2 „ — „ 146 , 25 „ •240 „ 50 n a veiiKo noč priporoča J. Buzolini 1 B^F" trgovina s cl e 1 i 1c/^v V. ,., eKr" VX Veliko /SŠJt^ o\yr priznalnih vV^v«! pisem je na na ogled v Dobiva Be v lekarnah. #111 platih, petah in drugim trdim praskom ^ -v - , koze ^ y/r\§ ^avn' razpošiljalniri 4^m*$r L Schwenk-a lekarna ^vjjfc g)e^/M524) Meldllng-Dunaj. ^sf^r PriBten samo, če imata navod in mr^Sl obliž varstveno znamko in podpis, ^ 'jj^^T ki je tu zraveu; torej naj Be pazi \y <^f^r in »avrne vee manj vredne ponared.be. Pristnega imajo v I.|ul>> 111* nI .1. Swoboda, l . pl. Trnkoczv, G. Piccoli, L. Greoel; v lin «1 o I foweiu S.pl. Sladović, F. Haika; v Kamniku J. Močnik ; w Celovel A. Egger, W. ThurmwHld, J. Birnba-clu-r; v Br«Btali A. Aich-in^er; v Tricu na Koroškem) C. Menner; v Beljaku F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v ttoriet G. B. Pontoni; v Wo1I'm-t»ergn A. Hm tli; v Krn-njl K. Slivnik; jf Radgoni C E Andrien; v Idriji JoBip Warto; v Ka«l4»vlilei A. Roblek; v Celji J. Kupferschroid. Lastnina in ti*k „Narodnu TiHkarne* mm tmm