PESMI Ivan M i n a 11 i POD ZAPRTIMI VEKAMI Padati globoko globoko v vse bolj modro tišino Ničesar čuti ničesar videti samo pod zaprtimi vekami reko spominov na neke stare vijugaste ulice na neke stare vegaste plotove in hiše na neke davne pozabljene igre na neke pradavne čase in kraje Padati globoko globoko Ničesar vedeti ničesar čutiti Biti le ptica na zeleni strehi vetra biti samo mravlja v oceanu trave biti samo kaplja v srcu reke Padati s polnimi usti krika 60 Sodobnost 937 SEMENJ Vse je na svojem mestu v predalčkih kot v dosjeju ali v slovarju po okusu in pameti se j mu rja toda kdo more kaj za to kdo more kaj Velike mogočne besedice v oblekicah navdušenja čisto take kot zaresne pa besedice v čipkah sladke s poklončki spreminjajočih se barv in pomenov praktične za vsako priložnost pa besede v škornjih in opasaču pa v talarju kot V imenu... ali Razidite se ... narahlo zataknjene v nožnici in vselej budne vse so na svojem mestu v predalčkih tudi take samo bolj zadaj sramežljive in brez cene resnica, poštenost ali kar je še takega davno pozabljenega pokončnega in dedno obremenjenega po materi in matere materi Vse je na svojem mestu po uvidevnosti sejmarja stari mrtvaki samo da bolj zadaj varno spravljeni v muzej trikrat zabiti z žeblji preteklosti polikarp polikaaarp živi mrtvaki v sedlih za konjsko glavo višji od mrtvih pešakov vedno spredaj vedno spredaj za konjsko dolžino 938 in vselej v sedlih vse je na svojem mestu in strašno žalostno stojnica upanja in neizpolnjenega manifest genijev in šarlatanov zanesenjakov in samomorilcev ples lutk ples nasmehijanih mask z neresničnimi obrazi vsakdanjosti vse je na svojem mesni in strašno strašno žalostno kot svetniki v pratiki ČRNE REKE Goltam samoto velikega mesta — kaj počno moji oblaki nad Barjem -goltam reke asfalta Iz vseh nlic se stekajo na križišča izza vseh oglov prinašajo temnikaste hiše in bolna drevesa črne mrzle reke — moje trave se svetijo v soncu ki pada za Dolomite — Goltam bobneči vrtinec Pengcotov Renanltov Amijev hitreje hitreje črne mrzle reke vriše" reklam rumenopokončno rdečepikčasto vijoličastovrteče hitreje hitreje 939 črne mrzle reke Goltam hlastne stopinje pred sabo za sabo s komolci naprej z brado naprej kot pes sledar hitreje hitreje — Moje vode teko počasi in premišljeno modre od starosti in globin — Goltam samoto velikega mesta stezam roke da se dotipam do veje grma lista črne mrzle reke črne mrzle reke Kot kaznjenci postavajo drevesa za železnimi ograjami bosa in revna — Moji gozdovi sopejo globoko Do korenin Zlata jesen jim zatiska škrlatne oči — November nad katedralo in Seno prebodeno s tisočerimi lučmi in dimniki — Kako daleč si kako tesen moj mali kvadratek neba pod Trigla\ om — 940 Nič me ne vznemirja vse je kot je prav drevesa hodijo lepo ob strani ceste da je prostora za te ki imajo prednost in ljudje tudi zelo levo kar je koristno in v skladu s prometnimi predpisi — le kakšen mlad zagnan pes ali pesnik se včasih spozabita toda za to so sredstva so sredstva Nič me ne vznemirja vse je kot je pra\ dan umit gramofon navit in plošča se pridno snče do nekakšnega kraja in mi z njo do nekakšnega kraja čeprav morda ali zagotovo z napačnim številom obratov toda kdo bi se na vse spoznal in plošč je za vsako uho za ^ sako rabo ob svojem času in glavno je da sosedje ne rečejo nič in nevihte še ne bo Nič me ne vznemirja vse je kot je prav nasmeški so spodobno počesani na prečo besede v belem ovratniku in dober dan je res dober dan s kravato ne v kavbojkah a sončna očala? 941 WEEKEND nikoli ne veš kaj je za črnimi stekli ali zvezda ali volčje žrelo toda vrt je visok in pes ni vijolica Nič me ne vznemirja vse je kot je prav oblaki so rožnati kos intonira Internacionalo in nevihte kot kaže ne bo — kako imenitno je migati s palci na nogi aaah MOČVIRJE I Gnile vode požrešni ribji gobci vodene oči ki od povsod preže labirint ščavja in ločja vodene oči od povsod preže Čuječi somrak sluzasta gomazeča bitja v blatu z muljem v očeh z usti zalitimi z vodo da se še vpiti ne da kdaj pa kdaj senca velike ribje plavuti — in v škrgah pretrgano zagrgra labirint labirint umazane pene v spletu gnijočih lišajastih brad 942 striženje strganje škrtanje požirajočih čeljusti sleherni gib umik ali napad Negiben svet molk zelene teme vodene oči od povsod preže II Jaz Velika riba sem ^elika ker sem velika jaz velika riba sem Velika zakaj moj gobec je dovolj širok in moji zobje dovolj ostri jaz velika riba sem Velika zakaj modra sem in vidim dalje od vas modra sem in vidim dalje zakaj moji pašniki so tudi vaši jaz velika riba sem Velika zakaj moje nepremično oko vse vidi tudi tvojo misel črv in tvojo ribica v molku zelene teme jaz velika riba sem Velika ker sem Velika in v mojem temnem labirintu je vsakomur natanko odmerjeno 943 jaz velika riba sem A elika Nevidna in Neulovljiva zakaj moja plavut je naj urnejša in moj udarec je zanesljiv m Mi smo majhni majhni majhni smo mi tu spodaj na dnu negibna lepljiva luža V škrgah naša majhna usta hlastajo za kapljo čiste vode Majhni smo mi majhni majhni tu spodaj na dnu Zakon močvirja nas davi peska nam je nasul v oči naša pota prepredel s pastmi in zankami koljemo se popadamo naravnost prek rame od spodaj grizemo v trebuh nogo tilnik žvečimo hitro žvečimo vztrajno žvečimo ko nas žvečijo žre nas labirint uaš glas ne seže daleč 944 naš glas ne seže visoko post zelen molk ga razje vodene oči zabliskajo iz zased naša majhna usta so žejna naša majhna usta se spominjajo živih čistih izvirov IV Mrtev rokav izhod zaprt napihnjen bel ribji trebuh naznanja smrt krčevito iskaiije rešilne sledi med obžrtimi hrbti in mrtvimi očmi zevajoče čeljusti sunkovit napor srebrno telo zanaša s trebuhom navzgor Agonija nečesa kar naj bi bilo postana tišina na preži gluho nebo. 945