Sten. 225.
® LjiMlaoi, s ponedeljek, sne z. oktobra 1905.
Leto mm.
Velja po poŠti:
/a celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13'— ia ietrt leta „ „ 6 50 ja en mesec „ „ 2-20
V upravništvu:
sa celo leto napre] K 20'™ pol leta „ „ 10-— nt «etrt leta » M) J sa cn mesec
n n
n n
It pošli], na dom 20 I« ma mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo I« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
--- dvoriSJe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vrafajoj nefranklrana pisma st ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
r		p
		
* V ..".		
		
		
L		■J
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri veikratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■	Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. llpravniSkega telefona Stev. 188.
Gouor dr. Susteršičn
(y državnem zboru, 29. septem" brat. 1.)
Visoka zbornica! Ljubezniv moj rojak se je požuril, da je njegovo meni malo prijazno glasilo v Ljubljani poročalo, da sem se vpisal med govornike kot zagovornik vlade (Cujte!), to pa iz čisto slučajnega povoda, ker sem bil prvotno vpisan med pro-govorniki.
Tako nenadoma izvemo, daje zagovornik vlade tudi brnski poslanec dr. Lecher, ki je bil tudi vpisan med pro - govorniki, akoravno morejo v njegovem govoru zago-vorništvo vlade iztakniti le tako bistre oči, kakor jih imajo zastopniki takozvane liberalne slov. stranke. (Veselost)
Medtem pa se je red govornikov pre-minjal in prišel sem med proti- govornike, nisem pa slišal, da bi me bili moji »najboljši prijatelji« proglasili za nasprotnika vlade.
Dovolite, gospodje, da po tem osebnem uvodu preidem k stvari. Ali prijatelj ali nasprotnik vlade, izjavil bodcm, kar mi je naročil klub, kateremu pripadam, kar se nam v tem trenotku zdi kot umestno.
Volivna pravica.
Dva najvažnejša odstavka v govoru gospoda ministrskega predsednika se tičeta splošne in enake volivne pravice ter posledic ogrske krize za avstrijske dežele. Kar se tiče splošne in enake volivne pravice, je naše stališče že s tem označeno, ker smo takoj po govoru gospoda ministrskega predsednika vložili nujni predlog, ki poživlja vlado, naj takoj predloži načrt zakona glede sploš ne in enake volivne pravice za državni zbor. (Tako je!)
Pri utemeljevanju dotičnega nujnega predloga porabim priliko, da obširneje govorim o tem predmetu ter dokažem, kako slabi in prazni so razlogi, kisenavajajo proti splošni in enaki volivni pravici v Avstriji.
Dovolite mi, gospodje, mimogrede kratko osebno opazko.
Že danes izjavljam, da se utemeljujoč naš nujni predlog ne bodem spuščal v polemiko z zastopnikom ljubljanskega mesta. Onemogočil mi je vsako polemiko. Kako pa naj polemizujem z možem, kateri proti splošni in enaki volivni p r a v i c i n e m o r e dru-zega navesti, nego to, da ne bode več izvoljen ^eSelflst in klici med poslanci: Tako je!), n e«!^, ne njegovi pristaši! Ne gre se pri splošni enaki volivni pravici za to, kdo bode izvoljen, ampak kdo bode volil. (Tako je!) Tovariš g. dr. Tavčar mi je zato onemogočil polemiko, kar mu morem tekom let prvič pritrjevati.
Ne on, ne kdo drugi njegovih somišljenikov ne pride v zakonodajavni zbor, ko se vpelje splošna in enaka volivna pravica. (Živahna pohvala ) Ne on, ne njegovi tovariši ne dobe prilike, da bi pri izvrševanju vzvišene naloge kot zakonodajavci tukaj v visoki zbornici kvasili o naprednem značaju nagih žensk (Živahna veselost in klici: Prav dobro!) ter o kulturnem nazadnjaštvu tančic in „modercev". (Zopet živahna veselost in pohvala).
Kje je Hrvatska?
Sedaj pa k stvari!
Kar se tiče ogrske krize in njenih posledic in pravic za avstrijske dežele, stojimo od včeraj pred novim prevratom.
Velik del, morda velika večina avstrijskih narodov, je z zadovoljstvom pozdravila 3. točko ces. programa z dne 23. septembra. Včeraj se je nenadoma izvršil velik preobrat, kakor po znani cesarjevi izjavi v Hlopem, ko so gotova načela s pos!edobno interpelacijo postavili ca glavo.
Program krone z dne 23. sept. se je v svoji 3. točki povsem ujemal po svoji pravni naravi z nagodbenimi zakoni Včerajšna interpelacija pa zavzema povsem drugo stališče namreč, da more vsaka državna polovica sama zase sklepati zakone, seveda s prdrž-kom najvišjega potrjenja.
Gospodje, jaz in moji tovariši izjavljamo, da je po našem pravnem prepričanju včerajšnje stališče krone pravo. To prepričanje
sem izražal svoj čas že v Derschatovem odseku. Avstro-ogrska nagodba ni pogodba v pravem pomenu besede, marveč le vsporedno (paralelno) zakonodajstvo.
V praksi, gospodje, to sicer jako malo izpreminja na stvari. V praksi ostane stvar taka, da vladar le tedaj potrdi zakone, ki se v tej ali oni državni polovici sklenejo o skupnih zadevah, ako ti zakoni soglašajo s sporazumljenjem obeh državnih polovic, če tudi ne moremo govoriti o pogodbi.
Toda o tem nisem hotel ravno govoriti. Moja naloga je, da označim naše stališče glede 3. točke v programu krone z dne 23. sept., katera je pomanjkljiva.
Ta točka se opira na domnevanje, da sta poleg krone le dva faktorja, ki imata pravno govoriti o izpremembi na godbe iz 1. 1867. avstrijski in ogrski parlament.
To pa se, gospoda, ne strinja z veljavnim državnim pravom. (Tako je!), £ajti je še tretji enakopravni faktor, to je trojedina kraljevina hrvatska, Hrvatska, Slavonija in Dalmacija. (Živahna pohvala.) Znano je, da je nagodbi iz 1. 1867. sledila še nrgodba med Ogrsko in kraljevino Hrvatsko, ki je vzakonjena v členu XXX. iz leta 1868. Paragraf 4. člena se glasi:
Hrvatska, Slavonija in Dalmacija priznajo kot veljaven in obvezen člen XII. ogrskega drž. zbora iz 1. 1867., ki določa, kako naj se sklepajo in izvršujejo med deželami krone sv. Štefana in ostalimi deželami Nj. Veličanstva skupne ali neskupne, pa v skupnem sporazumljenju tekoče zadeve, in na podlagi tega zakona že izvršeni dngovori, osobito člani XIV.; XV. in XVI. iz 1. 1867., toda z izrecnim pogojem, da se v bodoče sklenejo enaki temeljni zakoni in dogovori le zakonitim sodelovanjem Hrvatske, Slavonije in Dalmacije". (,Cujte! Cujte!)
Le s tem pogojem je bila nagodba vzakonjena v hrvatski zakonik.
Ta § 4 je veljavno, od Nj. Veličanstra potrjeno državno pravo, ki se mora upoštevati, ako se izvrši revizija avstro-ogrske nagodbe (Tako je!)
Le sodelovanjem Hrvatske, Slavonije in Dalmacije se morejo uveljaviti novi temeljni
zakoni in dogovori glede tega vprašanja. Inače bi kršili jasen, pisan zakon, proti čemur bi morali ugovarjati z največjo odločnostjo. (Živahna pohvala in ploskanje.)
Merodajni faktorji se morajo vendar enkrat učiti iz zgodovine. Vsa ogrska kriza je danes posledica one nesrečne politike, ki je žrtvovala koristi in čustva vladarju zvestih narodov grabežljivosti takozvane ogrske države. Med temi žrtvami je v prvi vrsti hrvaški narod, ki je skoraj izkrvavel za vladarsko hišo.
Ker so Mažari v svojih težnjah po hegemoniji in gospodoželjnosti nad nemažar-skimi narodi že vse dosegli, obrača se njih narodno-politična požrešnost proti pravicam krone. To je prokletstvo slabega dejanja, ki poraja vedno novo zlo. (Tako je!)
Nikdar bi ne prišlo tako daleč, ko bi merodajni faktorji spoznali in branili pravice in koristi vladarju zvestih narodov kot svoje koristi in se tako tudi ravnali. (Pritrjevanje.)
Morda je še čas, da spoznajo svojo zmoto. Naj bi v tem zgodovinskem trenotku ne ponavljali stare in močno kaznovane napake, da bi žrtvovali dobro in dobili slabo. (Pohvala)
Naj ne pozabijo zopet potrjenih temeljnih pravic Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Pomislijo naj, da se vsaka taka krivica, kakor uči zgodovina, maščuje nad onim, ki jo je zakrivil (Živahna pohvala in ploskanje).
Gospod min. predsednik je tudi napovedal zakon, ki naj določi avstrijski prispevek k skupnim državnim troškom.
Dovolite mi kratko opazko. Gospod dr. L e c h e r je o tej točki govoril v zadnji seji precej obširno, in priznati moram, da so bila njegova izvajanja precej stvarna.
Zadovoljiti bi se morda mogli s takimi zabavami, ko bi vedeli, da se ogrska kriza konča v bližnjem času. Kdo pa more to trditi? Vlada sama je izjavila danes po gospodu min. predsedniku, da resno misli na samostojno trgovinsko akcijo s 1. sušcem 1906. V tem slučaju pridemo v nevarnost, da se odpovemo — kdo ve, kako dolgo — vsaki kontroli skupne vlade in njene delavnosti. (Pritrjevanje.) Nam prepustč pravico,
LISTEK.
Predavanje dr. IMionija o Kristusu.
(Izvirno poročilo.)
Trst, 28. sept. 1905.
Kakor smo že poročali, je v Trstu nedavno večkrat predaval neki profesor Sa-cerdote o Kristusu in tajil njegovo božanstvo, če se ne motimo, celo njegovo zgodovinsko eksistenco. Zato so sklenili tržaški katoliški krogi, da prirede javno predavanje, ki bi ovrglo Sacerdotove trditve. Predavanje se je vršilo četrtek zvečer ob osmi uri v ulici Chiozza v dvorani „Terpsihore". Predaval je duhovnik č g. dr. Mioni, znan orijentalist. Pred hišo se je nabralo vse polno občinstva. V-dvorani sami je bilo zbranih približno 500 oseb iz najodličnejših tržaških krogov, posebno mnogo dam in dijakov Tudi slovenska duhovščina iz mesta je bila častno zastopana. „Slovenčevega" zastopnika so vsi najprisrčneie pozdravili in
gospod predsednik mu je odkazal posebno mesto.
Izmed dnevnikov je bil poleg »Slovenca" zastopan samo še »Piccolo". Ko je nastopil gospod dr Mioni, ga je vse burno pozdravilo. Na galeriji je bilo nekaj od izvestnih ljudij najetih pobalinov v starosti od 12 do 16 let in nekaj italijanskih podanikov iz kraljestva, ki so žvižgali in začetkoma motili predavanje. Energični pro testni klici navzočih so kmalu zadušili klice in ropotanje najetih barab. Na ulici pa je bilo zbrano približno 800 oseb, ki so demonstrirale.
Predavanje g. dr. Mionija je bilo strog® objektivno, znanstveno in globoko. Najpreje je g. predavatelj označil smer moderne re-ligijske primerjalne vede in dokazoval, da so bila izvajanja prof. Sacerdota zastarela, nikakor ne odgovarjajoča sedanjemu stanju versko filozofskih problemov. Potem je obrazložil krščansko čaščenje križa, ki nima nobene analogije z astronomsko mistiškimi znamenji starih Babiloncev in takozvanega
»egiptikega ključa". Sedanja oblika križa je v rabi šele od VIL veka po Kristu in sicer je izpremenjena i? estetiških in stili-stiških vzrokov. Krasno je g. dr. Mioni razložil umsko utemeljitev bibliškega in krščanskega pojma Trojice, ki nima nikake podobnosti z indijsko Trimurti. Trimurti je zgolj panteistiška simbolična skupina treh bogov, katere so Bramanci šele v poznejši dobi združili medseboi, dočim so bili preje ti bogovi lokalni in s seboj v nasprotju.
Potem je g. dr. Mioni prešel na takozvane 10 A v a t a r a , to je na včlovečenja indijskega božanstva Višnu, posebno na osmo avataro. Moderna verska primerjalna veda tu ne najde več nobenih podobnosti z včlove-čenjem Kristovim. Krzna pomeni črnega Boga, oblika Krstna, iz katere hočejo nekateri izvajati ime Krist je poznejšega izvora in novejši učenjaki po pravici domnevajo, da je bajka o Krstnu izmišljotina nekega nestorijanskega meniha, ki je hotel tem potem združiti indijsko poganstvo s krščanstvom. Sploh je ta bajka,
ki jo najdemo v Mahabharati, poznejšega izvora kot evangelij G. predavatelj je potem razložil češčenje Adonisa, kaldejskega Ta-muza in solnčnega boga Mitre, ki nima s Kristom, ustalim od mrtvih, nobene stvar-n e podobnosti. Dokaz se mu je krasno posrečil. Končno je g. predavatelj napravil paralelo med Buddh« in Kristom. Buddha ni ustanovil novega verskega sistema, ker je Buddhizem pravzaprav napol ateistiški napol panteistiški sestav in je zgolj socijal-no-filozofiki pojav. Osnovni ton buddhizma ni pravo usmiljenje, ampak pesimizem, prava umska in moralna nirvana. G. predavatelj je zaključil svoje predavanje z lepimi, vznesenimi besedami, shvečimi znanost, hčerko nebeško. Predavanje je upoštevalo vse pridobitve moderne vede, ni ne hvalilo, ne povzdigovalo posameznih mnenj, ampak vse dokazovalo. Vsaka beseda je bila na svojem mestu in je udarila, kamor je padla.
da plačamo, vzem6 pa nam vse pravice, brez naše krivde, ker krivda je vedno na ogrski strani. (Pritrjevanje.)
Res je sicer, da je kontrola in kompe-tenca delegacij jako omejena, a je vsaj neka kontrola. Skupni ministri morajo priti v delegaciji, odgovarjati moraje na interpelacije, morajo se zagovarjati, in končno sta delegaciji imeli le nekaj, četudi malo uspehov nasproti skupni vladi.
In še tej mali pravici kontrole naj bi se odpovedali? Odločno moramo zahtevati od vlade, da tudi za časa ogrske krize v katerikoli obliki izvršujemo palmamentarno kontrolo skupne vlade. (Pritrjevanje.) Kako bi mogli mi ljudski zastopniki drugače zagovarjati ogromne žrtve in bremena, katere bi merali naložiti prebivalstvu za vzdržavanje vpliva in veljave naše države kot velesile? (Pritrjevanje.)
Gospod ministrski predsednik je tudi tožil koncem svojega govora, da se bližamo resnim časom. To tudi mi čutimo.
Gotovo, bližamo se resnim časom. In zakaj ? Ker je treba sedaj rešiti vsa težavna vprašanja, ki so se nakopičila tekom desetletij vsled ©sodepolnih napak raznih faktorjev.
Danes se ni mogoče po stari navadi iz ogniti končni rešitvi. Ob steni smo, ne moremo ne na levo, ne na desno, treba je dejanj, priti mora cdločivni ukrep, naj je v blagor ali škodo.
Dve vprašanji se morata rešiti. Vprašanje splošne volivne pravice in vprašanje, kako naj se izvrši revizija avstro-ogrske nagodbe. Vprašanji sta v tesni zvezi, naj bi bili povoljno rešeni, kakor zatevajo moderni napredek in državljanska svoboda glede splošne volivne pravice, in zgodovinski razvoj ter misija naše države.
Dualizem se je popolnoma izjalovil. Dualizem je mrtev, bil je sploh le umeten stvor, umetna konstrukcija brez stvarne podlage.
Na mestu te fikcije naj pride resnica, dejstvo, da v monarhiji nista le dva naroda rojena za hegemonijo, marveč da monarhija obseza mnogo narodov, ki zahtevajo enake pravice, da si smejo v svoji domovini po svoje uravnati stvari: Na najvišjem mestunajbi prodrlo spoznanje, da so najtrdnejša obramba prestola zadovoljni in srečni narodi! (Živahna pohvala in ploskanje. Govorniku čestitajo mnogi poslanci)
Manifestaclia v Brna.
(Izvirno poročilo »Slovencu".)
Brno, 1. oktobra.
Nemci se danes v Brnu priredili velike manifestacijo za novo nemško uni verzo, ob enem p i demonstracijo proti češki univerzi v Brnu Že sinoči je prišlo v Brno mnogo nemških poslancev raznih strank, da svojim »zatiranim bratom" na Morav-skem izrazijo svoje simpatije in |im zago-tove svoje pomoč proti »slovanskemu navalu". Deset posebnih vjakov je pripeljalo v Brno nemške goste od raznih strani, da pomnože število demonstrantov in brn-skemu mestu pritrdijo nemški značaj. Na čast gostom so sinoči brn. Nemci priredili velikansko b a -k 1 j a d o pred »nemško hišo", kjer so pevska društva zapela dve pesmi. V imenu nemških poslancev se je zahvalil dr E r -1 e r z Inomosta, ki je zagotovljal, da nem. poslanci cd zapada, severa in juga ne za-puste moravskih Nemcev v narodnem boju. Med bakljado so se sinoči vršili razni izgredi ; več oseb je bilo ranjenih. Danes imajo Nemci v svoji hiši zborovanje, na katerem bodo prisegali, da se boje edino le Boga. B ga pa se boji le isti, ki ima slabo vest. Komur vest ničesar ne očita, in se mu treba bati tudi ne Boga Z ozirom na to nemško demonstracijo, katere se udeležujejo poleg dr. D e r s c h a 11 e , dr. Fommer, Stein in drugi nemški „vo ditelji", Cihi pač niso mogli in tudi ne smeli križem držati r6k. Priredili so v »Besednem domu" manifestacijo za češko univerzo v Brnu. Danes se je pokazalo, da Brno ni nemško, pač pa ponemčene mesto. Na tisoče in tisoče se je zbralo češkega občinstva pred »Besednim domom", da izrazijo nar> dna svoja čustva na svoji zemlji, v stolnem mestu slovanske Merave, da pro-testujejo pri ti nemški oholosti, ki krati nenemškim narodom njihova naravna in vdržavnem temeljnem zakonu zajamčena prava. Vsi brnski Cehi brez razlike strank in stanu so bili danes zbrani na ulicah
in na tiseče naroda je privrele iz okolice, da pozdravi češke goste iz vseh pokrajin svet o-vaclavske krone. Ko so došli ob pol 11. uri nekateri slovanski poslanci z Dunaja, pozdravila jih je z burnimi klici nešteta množica pred kolelverom. Na drugi strani so prihajali nemški poslanci, katere je pozdravljala nemška množica. Orožniki, policaji in vojaki so imeli mnogo posla, da so vzdrževali red. Slovanski poslanci so se morali po stranskih ulicah voziti proti »Besednemu domu", spremljala jih ob strani velika množica, da jih brani proti mogečim napadom od nemške strani. Dame so jim metale sveže cvetje v vozove, množica pa je ves čas prepevala češke pesmi in klicala: »Na zdar!' »Besedni dom" je bil natlačen do zadnjega kotička, na stotine oseb pa je stalo pred „B;sednim domom", ki so neutru-jeno pozdravljali posamezne prišelce. Zborovanje ali tabor je otvoril profesor češke tehnike v Brnu, U r s i n y. Nato je dr. Buli n v daljšem, ognjevitem govoru utemelje val resolucijo, s katero češki narod zahteva od vlade drugo ČJŠko univerzo, in sicer v Brnu. Posl K 1 o f a č je v imenu narodnih socialcev naglašal, da v boju za narodne pravice stoje na braniku tudi češki narodni delavci. Ravno v Brnu tvorijo češki organizovani delavci najmočnejšo falango češkega življa. Posla nec B a r v i n s k i izrazi Cehom simoatije v imenu rusinskega naroda. Posl. dr Žitnik reče med drugim: Tretjič sem že v Brnu, da v imenu »Slovanske zveze", torej v imenu Slovencev in Hrvatov izražam pozdrave češkemu narodu na Moravi. Krasna je vaša domovina, slovanska Morava. Draga je vam zemlja vaša, a draga in mila je i nam Jugoslovanom, ker s slavnega Vele-hrada smo dobili prvega učitelja krščanske in slovanske prosvete Čustva hvaležnosti so torej, da vam podajemo roke, darujemo srce. (Viharno odobravanje.) Zastopniki žilavega češkega naroda so bili in gotovo tudi ostanejo zvesti zavezniki Jugoslovanov, ki v hudem boju za narodni svoj obstanek potrebujejo pomoči slovanskih svojih bra tov. Zato pa tudi slovenski in hrvaški poslanci vedno stoje ramo ob rami z zastopniki češkega naroda. Kakor ste vi severna straža slovanska v Avstriji, tako smo i mi južna slovanska straža ob Adriji. Ako pa-dete vi, pademo i mi. A vi vstaiate, mi vstajamo in stojimo z vami, zato je Nemcev strah. Toda opravičene so naše zahteve. Ako dobi češki narod drugo univerzo v Brnu, dobimo jo tudi mi v Ljubljani. (Burni klici: Živela slovenska univerza v Ljubljani!) Končam z besedami pesnika slovanske vzajem-. nosti, slavnega Kollafa: »Slovanč, bud'te svorni. Podporujmo se vespolek. Tužba naše je ušlechtila. Tužbč ušlechtilč dava dojit pan Buh cile." Živel narod češki, živela češka univerza v Brnu! (Burno odobravanje.) Med vednim živahnim in burnim odo bravanjem so še govorili: Praški podžupan dr G r e s , prof praške univ. dr. D r t i n a, N o v o t n y, dekan praške tehnike, rektor češke tehnike v Brnu E 1 g e r, češki po
H r u b y , dr. S c hei-
slanci Čipera, A n y Heinrich, Skala, dalje
c h e r, dr. R o n z iz Karlina, dr. Š e b o r,
dr. K o ž e 1 u h a in kmet S a m a 1 i k v imenu moravske kmečke zveze. Navdušenje nepopisno. — Z balkona so govorili dr. Stransky, Breznovski in drugi. Hrvatski poslanci so danes vsizbrani na Reki, da se posvetujejo glede skupnega po stopanja glede ogrske krize. Žalostno je zopet, da se tega zborovanja ne udeležuje takozvana narodna stranka iz Hrvatske. Naročili pa so poslancu Ž i t n i k u , naj v njihovem imenu v Brnu izrazi Cehom simpatije in solidarnost, ^ri odhodu iz Brna sr> mi pravili prireditelji, d a je prišlo v Brno nad 20.000 če škega naroda. Videl sem mnogo Slovakov v narodnih nošah. V »Besedni dom" so prihajali razni staroste ali župani kmeč kih občin, ki so podpisavali resolucijo za češko univerzo v Brnu.
P o p o 1 d n e s o b i 1 e po mestu velike demonstracije. Orožniki in vojaki so z bajoneti razganjali množice. Večjih izgredov menda ni bilo. Nemška trd njava v Brnu se trese in maje ter pade s časom navzlic bajonetom, ker češki živelj v
mestu dobiva pomoč iz okolice.
* *
jeve zveze je sklenil, da hoče varovati nemški značaj Brna. Zato bo naspretovali češkemu vseučilišču v Brnu, ne pa ustanovitvi v kakem brnskem okoličan kem kraju.
O dohodu Nemcev v Brno poročajo, da so Nemci grozno hajlali in peli vsenemške izdajavske pesmi. Veleolikani Nemci so poizkušali preprečiti Cehom pozdrav svojih gostov, ki so dohajali na češki shod. Včeraj so Nemci tepli s palicami pe Cehih. Med Nemci in Cehi so se vršili krvavi spopadi. Mnogo osebje bilo ranjenih. Kakor zblazneli so tepli Nemci s palicami po Čehih. Pred nemško hišo se je vršila med Čehi in Nemci pravcata bitka. Baron Prazak i n W o 1 f sta dobilaba-tine s palicami Tu je bilo ranjenih mnogo oseb. Tudi na Lazanskem trgu se je vršil med Cehi in Nemci krvav boj. Policija je potegnila z Nemci in je z golimi sabljami navalila na Cehe.
Tudi v soboto zvečer so bili v Brnu veliki izgredi. Nemci so z groznim hajlanjem in Cehe izzivajočem petju spremljali svoje nemške goste. Na Lazanskem trgu so upili Cehi veltizdajskem Nemcem »Fej"! Tudi mlade Cehinje so bile med njimi. Policija je vzela v varstvo uboge Nemce in prepodila Cehe. Na kolodvoru so se tudi vršile praske med Cehi in Nemci, ki so čakali svojih gostov. Seveda je policija nastopila proti Cehom in odvedla več Cehov v zapor. Na več krajih so se vršili tepeži. Nemške bakljaše v soboto sta varovali policija in ognjegasci. Cehi so žvižgali. Ponoči od sobote na nedeljo so se vršili manjši spopadi. Vsled nemške surovosti in pristranosti policije razkačeni Cehi so razbili šipe na nemški tehniki.
Danes dopoldne nam je došlo o brnskih dogodkih sledeče uradno poročilo: Češki poslanci dr. S tr a n s k y, dr. baron P r a ž a k, dr. K o u d e 1 a, dr. Silen y, dr. Slama, Bfeznevsky, Cipera, dr. Perek, dr. Urlich in dr. Z i m m e r so poslali ministrskemu predsedniku sledečo brzojavno pritožbo. Ogorčeni podpisani poslanci prosijo Vašo ekselenco varstvenih odredb za neščiteno češko prebivalstvo v Brnu, katero je živinske napadla brnska policija z golimi sabljami pred »Besednim domom" in ranila več oseb, kar so videli poslanci z lastnimi očmi, da se konča živinska surovost policije. Okna čeških šol so razbili Nemci, ne da bi bila tega dejanja preprečila policija. Ker se je bati, da bo postopala policija še nasilnejše, prosimo, da posreduje Vaša ekselenca".
Brno, 2. oktobra. V navzočnosti približno sto poslancev iz malone vseh krone vin se je vršilo danes nemško ljudske zborovanje, na katerem je bila soglasno sklenjena resolucija, ki poživlja nemške poslance vseh strank, naj preprečit© ustanovitev češkega vseučilišča na Moravskem, če ne drugače, z najhujšimi sredstvi. V ,Besednem dumu" se je pa vršilo češko ljudsko zborovanje v navzočnosti mnogih poslancev Sprejeta je bila resolucija, v kateri izjavljajo zborovavci, da se mora prej ke mogoče v Brnu ustanoviti drugo češko vseučilišče. Ce vseučilišča ne ustanove, se bo izpremenilo velike nezaupanje nasproti vladi v brezobzirno sovraštvo, ki mora povzročiti, da izbruhne plamen narodnostnega sovraštva. Po dnevi so se vršili ponovno spopadi. Razbitih je bilo mnogo šip. Na obeh straneh so bili ranjenci, tudi več policistov je ranjenih. Zaprtih je veliko oseb. Včeraj ob 11 ponoči je še korakala peva-joča množica po mestu »Nemško hišo" in »Besedni dum" straži še
vedno vojaštvo.
O brnskih manifestacijah so došla »Slovencu" od druge strani še sledeča poročila: Na nemškem shodu je imel za veznik dr. Tavčarjev »pristni" kranjski Ne mec, sin slovenskega kmeta, bar. Schvve gel sledeči govor: V težkih bejih, ki jih bore moravski Nemci za obrambo svojih narodnostnih pravic, smo z vsemi simpatijami in z vsemi našimi željami zvesto na strani moravskih Nemcev, ki jim želimo mnogo uspeha. Izjavljamo, da hočemo najodločneje nastopiti proti vsakemu poizkusu za ustanovitev češkega vseučilišča na M i ravskem. Dr. Lueger se ni udeležil shoda Naznanil je pismeno, da se ne more n raznih vzrokov udeležiti shoda. Klub dr, Lueger-
Zmešnjave in nemiri na Ogrskem.
Baron Fejervary obrazloži že 10. okt. zbsrnici svoj gospodarski, politični in vo jaški načrt, ki bo obsegal tudi splošno volivno pravico. Prej pa bo objavljeno cesarsko pismo, ki lahko povzroči v deželi odobritev Fejervaryievega programa. Fejervaryjev program je: Z ljudstvom za ljudstvo. In s tem programom pridobi Fejervary gotovo politično stranko, ki se bo lahko uspešno udeležila volitev. Kar se tiče rapusta zbornice, je to odvisno od položaja. A gotovo je, da Fejervary sprejme zopet vlado le, ako dobi dalekosežna pooblastila. Vladar je že odobril Fejervaryjeve načrte, tako da Fejerwary lahko izvrši, kar namerava.
Stališče političnih strank. »Magyar Hrlap" poroča, da namerava večina nastopiti proti Fejervaryju, ako zopet prevzame vlado- Večina bo postavila dne 10. t. m. Fejervaryja na zatožno klop, akoravno kralj odgedi zasedanje.
Pomiloščeni železničarji. Budimpeštanski uradni list poroča, da je cesar ustavil kazensko postopanje proti onim železničarjem, ki so v preiskavi zaradi stavke 1. 1904. Pomiloščeni so železničarji, ki so bili kaznovani zaradi stavke.
Priprave za 3, oktober. Socialisti so naznanili budimpeštanskemu mest
nemu glavarstvu, da prirede 3. oktobra zvečer bakljado za splošno volivno pravico. Tudi košutovski meščani so naznanili bakljado. Socialisti kakor tudi Košutovci agi-tirajo z vsemi silami za udeležbo. Socialni demokratje nameravajo povzročiti, da delavci 3. oktobra ustavijo delo. B a k 1 j a d e koalicije 3. oktobra se u d e -ležetudi odposlanci zagrebškega vseučilišča!!
Rusija.
Nemiri na Kavkazu. Na Kavkaz odhajajo vsak dan vojaške čete z arti-lierijo. Iz Bakua poročajo, da se še vedno sovražijo Armenci in Tatari.
Umor v Lodzu. Neki delavec je ustrelil lastnika največjih lodzkih tovarn, Julija Kunitzerja, ki se je peljal v vozu električne cestne železnice Morilca so zaprli.
Kuga na Ruskem, Na Transbaj-kalskem je izbruhnila kuga. V Dalajnoru je obolelo na kugi 20 oseb, od katerih jih je umrle 10. Tudi na postaji Mandžurija je izbruhnila kuga.
Določila o avtonomiji vseučilišč, ki so bila izdana začasno dne 27. avgusta, bodo veljavna tudi za višje strokovne šole, izvzemši filološke zavode.
Prihodnji shod zemstev in zastopnikov mest se vrši meseca novembra. Do takrat bodo že znana imena kandidatov za gosudarstvenno dumo.
Witteja je imenoval carza grofa.
Nova ruska stranka. Med shodom zemstev se je ustanovila nova stranka, ki si je nadala ime ustavna narodna stranka.
»Gazeto Varszavvske", ki izhaja že 152 let, je kupil knez Z d i s 1 a w Lubomirski.
Napad na španskega kralja.
Iz Madrida poročajo, da so metali v Casacampu kamenje na vlak, ki je vozil 40 minut preje, predno se je pripeljal vlak, v katerem se je peljal kralj. Napadalci so brez dvojbe zamenjali vlaka.
Nemiri v Sandžaku.
»Magyar Hirlap" priobčuje podrobnosti o nemirih v Sandžaku. V Plev-ljah in okolici se se uprli Srbi proti turškim oblastem, ker se jim zvišali desetino za 6 odstotkov. Ob črnogorski meji se je zbralo 2000 e b o r o ž e-nihSrbov. Tudi ob Limu sose pojavile srbske vstaške čete, ki so celo vjeli 32 turških vojakov s poveljujočim častnikom vred. Gibanje vodijo črnogorski častniki. — Turške oblasti so brez moči.
Dnevne novice.
,,Narodova" prežvekovanja.
»Narod" prežvekuje še nadalje škofovo pismo Pa to pismo ni tako veliko, da bi zakrilo protiljudski nastop dr. Tavčarjev v parlamentu. Naj raje »Narod" prežvekuje svojega Tavčarja. Te bo obširno delo! V soboto Narod" pravi, da se dr. Š u s t e r-š i č toliko časa ni hotel Gautschu prodati, dokler ni izprešal obljube, da se prepovč Prešernova šolska slavnost in da mu je škof ukazal, da se prej ne sme pogoditi z vlado. To je sevč vse debelo zlagano. Dr. Šusteršič se za Hribarjevo šolsko slavnost prav nič ni brigal, škof njemu v politiki sploh nič ne ukazuje in o tem ž njim ni nič govoril, ne prodaja se pa en tudi nobenemu, ker nima navad Narodove" klike, ampak ostane kot poslanec le zastopnik slove ns k e g a ljudstva, ki si ohrani proste roke, prost nastop ter se ne pusti vezati tako, kakor se je na primer doktor Tavčar dal zvezati jchweglju! O šolski slavnosti naj vam pa gre v glavo, da jo je v prvi vrsti preprečil nerodni aranžma, pri katerem so hoteli šolske otroke in srednješolce spraviti pod en klobuk. Nikar se ne izmišljujte neresnice o dr. Susteršiču, ke imate dr. Tavčarjevih resničnih, nerodnostij cele kupe! Kdo je v parlamentu bolj opozicijonalno nastopil, dr. Šusteršič, ki je v svojem govoru na stopil opozicijonalno in se zavzel za splošno in enako volivno pravico, ali dr. Tavčar, ki se je izjavil proti splošni in enaki volivni pravici v Gautschevem smislu. Ali je morda on od Gautscha kupljen ?
— Požar v Ratečah. V Ratečah pri Kranjski gori je pričelo goreti 2v9. t m. ponoči na hlevu posestnika Andreja Žerjava,
je
Na hlevu je bilo 500 meterskih stotov sena. Zažgali so po neprevidnosti domačini. Skupno je pogorelo okolu 100 po s 1 «pij. 70družinjebrez strehe. Škode je 300 000 kron, a zavarovalnina ne pokrije niti polovice te škode.
—	Šolska vest. Za učiteljico v Velike Lašče pride učiteljica gdč L e o p o 1 -dina Garbeis.
—	Osebna vest. Cesar je podelil podtajniku v trg. ministrstvu g. V i k t o r j u grefu Chorinskemu naslov in značaj ministerijalnega tajnika.
—	Slovenska Matica. Letošnje društvene knjige izidejo ob Novem letu. Zato pozivlje upravništvo vse poverjenike in posamezne ude, ki udnine še niso plačali, da pošljejo udnino kar najhitreje, najpozneje in zanesljivo pa do 15 nove m b r a t. 1. — Ce bi tega ne storili ne pridejo v imenik in tudi ne prejmo knjig.
—	Za pogorelce v Ratečah cesar daroval 10 000 kron.
—	Za italijansko pravno fakulteto v Tridentu. Pod naslovom
Far Triente" priobčuje „Voce cattelica" izjave 124 občin, 88 konsumnih društev, 64 rajtajznovih posojilnic, 52 delavskih društev in cele vrste drugih društev in zadrug za ustanovitev italijanske pravne fakultete v Tridentu v nasprotju s parolo nacionalno-liberalne tržaške klike: Trst ali nič! „Voce cattolica" v silno ironičnem članku „čestita laškemu klubu na siiajnem u«pthu".
—	Samoumor treh oseb. Iz Solnograda poročajo: Trije obrtniški pomočniki Lechner, Griebernig in Butzmuller so sklenili, radi pomanjkanja dela skupno umreti. Kupili so si re volver, potem pa zapili denar 2 K 40 h Sli so na Monchsberg, kjer je Butzmtiller ustrelil svoja tovariša sebe pa le nevarno ranil.
—	Most čez Savo pri Sv. Jakobu so včeraj popoldne slovesno blagoslovili.
Llabllanskč novice.
lj Shod za splošno in enako
volilno pravico v „Narodnem domu". — Demonstracija proti dr. Tavčarju. Pretekla sob >ta je v
razvoju ljubljanskega delavstva znamenita. Delavstvo se je postavilo na stališče, da je lahko vsaj v najvažnejših točkah svojega programa edino ter zavzelo stališče skupnega, odločnega nastopa v dosego splošne in enake vo livne pravice. V seboto je delavstvo iustificiralo dr. Tavčarja na ljudskem shodu v — .Narodnem domu", v katerem se je često dr. Tavčar silno ošabno šopiril in kamor je zapiral pot delavstvu in kamor si on nič več ne upa sklicati javnega ljudskega shoda! Soc demokratje so za soboto zvečer sklicali shod v areno „Narod. doma". Navzočih je bilo do 400 oseb, med njimi nekaj odposlancev slov. kršč. soc. delavstva in narodno radikalno dijaštvo. Shod je otvoril sodrug V i č i c Za predsednika shoda je bil izvoljen sodrug T o k a n , za podpredsednika V i -č i č, za tajnika K o c m u r. Glavni govornik sedrug Linhart je jako ostro govoril o razmerju monarhistiških držav. Ne-dostajanje prostora nas ovira, da bi to točko njegovega govora obširneje razpravljali. Av strijsko konstitucijo je označi govornik za prikriti absolutizem, ki zadaje klofute v obraz vsem avstrijskim narodom. .Ker je habsburška rodbina vedno zasledovala svoje družinske interese, je dala narodom le eno stransko konstitucijo. Narodi, ki so zaostali v kulturi, so tekmovali v zvestobi in vse žrtvovali za državo, nič pa niso nase mislili. Tudi mi smo bili vedno polici joti, vojaki, ki prodajajo svoje življenje, v zahvalo se pa ne izpolni nobena želja Jugoslovanov. Nato je govornik razvijal zgodovino splošne in enake volivne pravice v Avstriji. Dalje časa se je bavil z znanimi razmerami na Ogrskem in ministrom Kristoffy, ki je v kronskem svetu dejal, da je edina pot, po kateri se je možno pospeti do boljšega raz vitka: splošna in enaka volivna pravica in je utememeljeval tako volivno reformo tudi s tem, da je parlamentarna obstrukcija mogoča le v državah s slabim volivnim redom. Govornik je napadel Gautscha, ki je v kronskem svetu nastopil proti splošni in enaki volivni pravici. Hvaležni pa moramo biti Gautschu: Dosegel je, da je danes vse avstrijsko delavstvo vznemirjeno, da stopa na ulico in pravi: Ne bo prej miru v Avstriji, predno se ne uveljavi splošna in enaka volivna pravica! Socialisti niso sami v tem boju. Vsi veliki misleci, vsi veliki politiki so složni v tem, da je splošna in enaka volivna pravica edino sredstvo, da se zboljša položaj. Zakaj Tavčar ne priobči sodbe „Arbeiter Zeitung" o njegovem govoru. (Smeh.) Govornik prečita dotično točko iz „Arbeiter Ztg ", katero smo priot; čili v .Slovencu" že v soboto in pravi: Argument dr. Tavčarjev je, da v tistem tre-
notku, ko se uvede splošna in enaka volivna pravica, pridejo v parlament klerikalni poslanci. Naj pride vrag, pravica je več kot krivica! Narodni zahtevi se mora ugoditi. Ce pridejo v parlament klerikalci, obračunamo ž njimi, vprašali jih bomo, kaj so delali. Ce nimajo liberalci nobene moči, če le s privilegiji in krivicami morejo priti v zbornico, če nimajo nobene zaslombe v narodu, če liberalno stranko predstavlja le par a Ivekatov in trgovcev, potem pa stranka ni poklicana, da bi vodila in zastopala celokupni slovenski narod Vse delavstvo, naj stori svojo dolžnost, ko pride zopet poziv k manifestaciji. Treba bo korakati tudi na ulico! (Gromovito odo bravanje.) Zahteva po splošni in enaki volivni pravici je sedaj zahteva vseh svobodoljubnih res naprednihduhov. (Ploskanje). Naslednji govornik je bil sodrug To kan, ki je ostro napadal nasprotnike splošne in enake volivne pravic. „To so maklature!" Vlada naj se iz zgodovine uči, da ni varno nasprotovati narodovim pravicam. Ne samo za drž in dež. zbor tudi za občino zahtevamo to pravico. Trkali bomo odločno na rotovška vrata, da se nam odpro! (Odobravanje.) Sodrug Kocmur je po Tokanovem govoru napadel navzoče zastopnike narodnoradikalnega dijaštva, češ, da so na shodu v Trstu imeli le „dolge je zike". Ti gospodje niso toliko pogumni, da bi prijeli svoje poslance! „Narod" je pisal te dni, da obstoji L;ubljana večinoma iz delavskih slojev iz delavcev, malih uradnikov, itd. In zastopnik take Ljubljane se je drznil v drž. zboru govoriti proti splošni in enaki volivni pravici. (Fej klici) Taka volivna pravica bi bila velevažna za Slovane tudi z narodnega stališča, ker sedaj ječe Slovani v Avstriii pod jarmom nemških vlad. Liberalci se pa boje le za svoje mandate, za drugo jim ni nič. (Fej klic). Dotično gospodo pa bomo vrgli končno le tja, kamor pasti so že davno zaslužili! Obrača se zopet na zastopnike narodno radikalnega dijaštva, češ.da je 1.48. dijaštvo se borilo na barikadah z delavstom sedanje slov. izobraženstvo pa noče pojmiti zahtev ljudstva, pa ljudstvo je še samo dovolj pametno in ne potrebuje takih vodite ljev ! Zastopnik narodno radikalnega dijaštva g Žerjav brani narodno radikalno dijaštvo in pravi, da je narodno radikalno dijaštvo v Trstu sprejelo v svoj program tudi splošno in enako vo livno pravico. Tudi slovensko narodno radikalno dijaštvo stoji na tem stališču (Do bro klici), za to zahtevo se bo tudi narodno radikalno dijaštvo potegovalo z vso silo. Vse naše delo, pravi g. Ž e r j a v , ni dru-
gega, kakor boj proti indolenci sedanje slovenske inteligence, vse ni druzega, kakor boj proti sedanji slovenski inteligenci, zahteva da nastopi boljša inteligenca. „Slov. Narod" ni glasilo narodno radikalnega dijaštva. Sodrug T o k a n izreka željo, da bi dijaki v poznejšem življenju se ne izneverili svojim idealom. Tov. J e r a j izreka hvalo vsem udeležencem za vzorni shod, govornikom, da ni padlo od nobene strani kako izziva nje proti delavstvu druge stranke. Včasih smo si bili v laseh, veže nas pa ena vez, da smo vsi delavci in skupno se potegnimo za pravice. Današnji shod je v tem oziru korak naprej. Tudi na ulici se bomo združeni pokazali, kadar bo treba. Vsi kot en mož za.splošno in enako vo livno pravico! (Splošno odobravanje.) Sodrug Karol Linhart predlaga nato naslednjo resolucijo: „Danes, dne 30. septembra v areni „Narod-nega doma" zborujoči javni ljudski shod izraža svojo solidarnost s sklepi mednarod. konference avstrijskih soc. dem. strank in z nastopom soc. dem. poslancev avstrijske državne zbornice. Stoječ na stališču, da je splošna volilna pravica vir vseh drugih političnih pravic, da je ob enem edina rešitev žalostno vladane naše države, v kateri so stali dinastični interesi vedno nad ljudskimi, — da je nadalje splošna volilna pravica edina opora malim narodom, ki morajo drugače v tekmovalnem boju velikih narodov propasti, — izjavlja shod, porabiti vse svoje močij vdosego splošne, enake, direktne in t a j n e v o lilnepravice V dosego tega smotra porabimo vsa sredstva. Obenem izraža shod svoje najhujše začudenje nad proti-ljudskim nastopanjem poslancev slovenske liberalne stranke in kliče delavstvo v boj proti dunajski kamarili, avstrijskemu nazad-njaštvu in vsem sovražnikom ljudstva". — Resolucija je bila soglasno sprejeta. Za resolucijo in torej za obsodbo dr. Tavčarja so glasovali tudi narodno-radikalni dijaki. Linlurt je končno še izjavil: Tuniniti enega nasprotnika. Pogum imajo govoriti proti ljudstvu v zbornicah, ni m a j o p a p o gum a pokazati se med narodom, da b
temu naroduvobraz povedali, zakaj hočejo, d a b i b i 1 t a na rod še nadalje zaničevan, izkoriščan. Mi hočemo, da se stara Avstrija pretvori v novo svobodnejšo Avstrijo. Di-jaštvu je edin kompromis, kompromis z delavstvom, kompromis s proletarijatom. Poziva delavstvo k skupnemu nastopu. Vršilo se bo še več shodov. Splošno in enako volivno pravico si moramo priboriti. — Shod je bil zaključen ob polu 11. uri zvečer. Po shodu je 300 udeležencev demonstriralo mimo „Narodnega Doma" s klici: z, i vela splošna in enaka volivna pravica! Pereat dr. Tavčar!" Nato je množica korakala pred deželno vlado, kjer je žvižgala in demonstrirala proti Gautschevi izjavi glede volivne pravice. Demonstrujoč so šli demonstrantje dalje skozi Hlšerjeve ulice proti hiši dr. Tavčarja. Policija je bila to pot jako hitro na mestu. Zaprla je Hilšerjeve ulice množica je pa predrla policijski kordon in korakala na Breg Tu je pred hišo dr. Tavčarja dala duška svojemu ogorčenju. Upitje je bilo toliko, da so ljudje prihiteli celo od Opekarske ceste gledat kaj se godi. Mno žica je žvižgala, upib dr. Tavčariu pereat, vmes se je pa čulo: .Živela splošna in enaka volivna pravi ca!" Po licija je poizkušala množico razgnati, a mno žici je stala in demonstrirala. Linharta kateremu policija ni pustila govoriti na klopi pred dr. Tavčarjevo hišo, so delavci vzdignili vsa ramena. Od nasprotne strani Ljub Ijanice je par gostov Zupanove gostilne zaklicalo „Živio Tavčar!', ki pa je bil takoj preupit in so gostje takoj zgubili pogum, posebno ko so jim delavci krepko zaklicali, da si njihovo naivnost pridejo ogledat. Iz hiše dr. Tavčarjeve je neka ženska zakli cala na demonstrante: »Barabe cigani!" Govori se po Ljubljani, da je s tem dotična ženska hotela označiti stališče dr. Tavčarja napram delavcem Seveda je to razburjenje še povečalo in proti hiši so se čuli klici, kakor „šufc!" itd. Končno so se demonstrantje mirno razšli. Demonstracije so se udeležili tudi narodno radikalni dijaki. Da monstracija je bila končana še le po 11 uri zvečer. Dr. Tavčar sedaj premišljuje, kako bi se vender iziavil za splošno in enako vo livno pravico Cujemo da bi bil v svoji ne-prekosljivi svobodoljubnosti za splošno in enako volivno pravico, če b' se ustvarila točka, da se mora tudi potem za vedno — njega voliti. Za sedaj stražijo dr. Tavčarja trije policaji.
lj Dr. Tavčarjev poraz na občnem zboru „Zveze slovenskega sokolstva". Iz sokolskih krogov nam je došlo poročilo: Zvezni občni zbor slovenskega „Sokola", ki se je vršil včeraj ob 10. uri dopoldne v mali dvorani „Narodnega doma" je b.l od strani delegatov kakor tudi drugih članov ljubljanskega „Sokola" polnoštevilno obiskan. Zvezni občni zbor otvoril je starosta dr, 1». Tavčar. Govoril je kakor govori general svojim vo jakom ko odhaja in prepušča svoj „koman-do" drugemu; govoril ni, kakor ima govoriti ob takem slovesu brat starosta svojim bratom. V svojem malopomembnem govoru je izbrusil iz širokih ust nekaj, kar ne potrebuje komentarja. Dr. Tavčar je namreč zatrjeval, da liberalna, narodno - napredna stranka ni odvisna od S»kola, da ga ne po trebuje v svojem boju in da se čuti dovolj močno sama proti svojemu nasprotniku Oi klonil je previdno z vso odločnostjo ob jednem tudi mesto zveznega starosta, seveda, saj si je bil svest, da ga itak nihče ne bode voljan voliti. Mož je sploh pokazal, da je bila sokolska ideja pri njem ničla. Po končanem svojem plitvem govoru, predlagal je takoj pričetek volitve Toda to ni šlo tako hitro. Osodepoln oblak v podobi adjutanta dr. Kušarja, prinesel je v zborovanje vihar in točo, katera je na mah pobila nade Tavčarjevih privržencev. Malo vinjen, je dr. Kušar nehote udaril Tavčarja po ustih, ko se je iznebil nepremišljenih besedi, v katerih je nasprotno Tavčarju odločno zahteval
da naj nosi in varuje „Sokol" vsikdar značaj narodno-napredne stranke, boljše rečeno, naj postanejo bratje Sokoli vojaki generala Tavčarja in naj gredo v boj za njegova liberalna načela in za Scliwegljeve grablje. Medklici, ki so se začuli med adju-tantovim govorom, so pokazali, da s tem so-kolstvo ni zadovoljno. Dr. Kušar je nadalje, ko so mu medklici zaprli sapo, še enkrat poizkušal svojo srečo, ter predlagal v izvolitev staroste zopet dr. T a v č a r j a in če on absolutno ne sprejme častnega mesta staroste, da se voli dr. Viktor Murni k. S tem je dr. Kušar končal svoj govor, za kar so bili vsi veseli. — K besedi se je oglasil nat» dr. T r e o , pobijal je z vso odločnostjo, da postane „Sokol" kedaj strankarski, povdarjal je, da naj vlada v Sokolu svoboda, kakor tudi naj voli vsakdo po svojem lastnem prepričanju. — Govoril je res stvarno, in to ni bilo všeč Tavčarjevim pristašem. Govor g. dr. Treota je pa večina spremljala z navdušenim odobravanjem in ploskanjem. — Na to je brat dr W i n d i -s c h e r, s svojim osebnim napadom na dr.
Ravniharja, razburil duhove do viška. Dr. Ravnihar je ta osebni napad elegantno zavrnil. Blamaža dr. Windischerja pa ostane zapisana v analih ljubljanskega Sokola. — Ko se je navdušenost po kontra govoru dr. Ravniharja polegla, prešlo se je k volitvi. Izid volitve je bil sledeči. Dr. Ravni-k a r 82, d r. M u r n i k 35 in d r. T a v -čar (poslušajte!) en glas. — Dr. Tavčar pozvoni ter pove rezultat volitve bratom Sokolom. Dr. Ravniharja kot izvoljenega starosto sokolske zveze je večina pozdravila z velikansko ovacijo, nosili so ga po dvorani, navdušenja ni hotelo biti konca. Medtem pa se je dr. Tavčarju kakor purmanu obesil nos, isto-tako vsem njegovim trabantom in ostenta-tivno so vstali kakor na komando ter zapuščali dvorano. Toda niso mogli naprej, med vratmi so se ustavili in poparjeni gledali na vso svojo po vodi plavajočo slavo, videli so, kako je močna roka zlomila njih terorizem, uvideli so, da so se mnogim odprle oči. Ivan pa je stal med vratmi rdeč kot rak, in sedaj je šele pokazal svojo pravo barvo. Zarjul je, kakor razjarjeni lev: Ali je to hvaležnost za naše delo!" Ivan, pripoznamo, da so bile tvoje bolečine v tem trenutku nepopisne, in čudimo se, da nisi padel v nezavest. Vpili so njegovi trabantje, zavist in jeza nad to ko-losalno blamažo jim je vzela ves „feršta-ment", spozabil se je celo neki palček, ki je tičal pod perotmi Tavčarja ter psoval brata Sokola s smrkovcem, mnogim mlajšim Sokolom so pa Tavčarjevi pristaši metali še vse grše psovke v obraz, hoteč menda s tem dokazovati svoje .bratstvo in enakost". Menda se bodo storili koraki, da gospodje dobe psovke ^povrnjene". Po teh burnih prizorih zahvalil se je dr. Ravnihar v prisrčnih besedah za izkazano mu zaupanje ter prešel na volitev zveznega načelnika. Enoglasno je bil izvoljen dr. Viktor Murnik, teda zahvalil se je za mesto načelnika in povdarjal, da ko mu niso toliko zaupali, da bi ga bili volili za starosto, on tudi dvomi, da bi mu zaupali kot svojemu načelniku. Odklonil je izvolitev ter med burnimi „adijo"-klici zapustil s Tavčarjevo poparjeno gardo zborovalno dvorano ter s tem dokazal, kaki so bili njegovi cilji in kako piazno je bilo njegovo srce. V njem ni bila sokolska ideja, nasprotno pa mnogo terorizma. Načelnikom je bil potem na posebnem popoldanskem zborovanju izvoljen brat Smrtnik. Dr. Tavčarju pa kličemo v spomin naše vrstice, katere smo mu pred par dnevi zapisali v njegovo spominsko knjigo, prebere naj še enkrat one vrstice ter naj pristavi še dogodek 1. oktobra 1905, kateri je po izjavi dr. Ravniharja zgodovinskega pomena. — Ivan, zjasnilo se je Jokal se je za teboj le Se-šarek, kateremu so tekle po obrazu debele ribniške solze. Izjava odbora ljubljanskega Sokola, oziroma telovadcev, katero je „Na-rod" v petek priobčil proti zgoraj omenjeni naši notici o spominski knjigi ni dosti pomagala. Včerajšnji dogodek je pokazal, da je bila le z izredno svobodoljubnim nesokolskim terorizmom pridobljena na način, kakor piše dr. Ivan Tavčar v „4000": „izpraševali so jih, pokladali na torturo". Iz popra pa le niso mogli narediti cimeta, kakor se je izrazil neki telovadec, ki je prišel iz dr. M.-ove torture. Kar si spisal v „4000"hotel si Ti v lastno osebno slavo napraviti v slovenskem sokolstvu, pa so Ti zmešali račune. Zaključujemo poročilo z besedami prosto posnetimi iz Tvoja proroške, »času primerne povesti" „4000* : .Azrael je zapustil svoj sedež na sivem Himalaji, razvil peroti in se spustil v nižino. V podobi bliska je treščil na grmado sredi polja emonskega. Iz dalje se je videla smešna in malenkostna Tvoja sokol-sta srajca, kakor rdeča pičica, prav kakor atom izgubljen med orjaki svetovi. Torej spi, dokler Te ne vzbudi trobenta, da sina vzoč, ko bo Gospod sodil pravičnike in li-cemerce !" — Kedaj boš, prijatelj Ivan, sklical shod zaupnikov narodno napredne stranke, da tudi ondi pometejo z nerodno Tvojo politiko ?
lj Občinski svet ima redno sejo jutri v torek dne 3. oktobra t. 1. ob petih popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu je med drugim: Naznanila predsedništva. Poročila o prošnji A. Rudovih dedičev za povišek že dovoljene podpore za zgradbo vrtne ograje; o predlogu mestnega magistrata glede prodaje smrek v tivolskem gozdu; o dopisu kuratorija kmetijsko kemičnega preizkuševališča za Kranjsko za prispevek ; o predlogih oziroma resoluciji strokovnega društva tekstilnih delavcev in delavk; o oddaji Elizabetne ustanove za učenke višjih strokovnih šol.
lj Slovensko gledališče. Prva predstava letošnje sezone je bila včeraj. Igrali so tendenčno igro Gledališče je bilo do cela širneje poročilo priobčimo prostora jutri.
lj Pri Kancu so v soboto vse zaprli, lj Nesreča v sokolski telovadnici. V soboto se je pri neki telovadni vaji Uletni deklici Zakrajšek utrgala
„Samski dvor", razprodano. Ob-radi nedostajanja
vrv. Padla je tak« nesrečno, da je nekaj časa bila nezavestna.
lj Ponesrečena tatvina. Sinoči okorog sedme ure, je prišel v »Leonišče" na Zaloški cesti neki neznanec beračit. Ko je odšla sestra v kuhinjo, da bi neznancu kaj prinesla, je v tistem trenotku odtrgal pri nabiralniku v veži pred podobo „Srca Je zusovega" pokrov in ukradel iz nabiralnika 2 K 30 vin. V tem je pa prišla sestra nazaj, katere se je pa tat tako prestrašil, da je spustil denar na tla in zbežal. — Neznanec je okrog 50 ltt star, srednje šibke postave, nosi rjave brke, ponošeno suknjo in pone-šen trd klobuk in bel telovnik.
lj Mrtvega so našli danes zjutraj za Paichelnovim zidom na M rji bivšega 471etnega hlapca Jožefa Preka Policijski zdravnik g. dr. Illner je konstatiral, da ga je zadela srčna kap. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
lj Redna predavanja ,»Slovenske kršč.-socialne zveze se prično prihodnji teden v .Zvezmih" prostorih. Redni tedenski predavalni večer še naznanimo.
lj Aretovan je bil danes dopoldne brezposelni klepar Viktor Fina, rodom iz Podkloštra pri Beljaku Ukradel je bil natakarici Ivani Jazbarjtvi več stvari.
lj Umrla je soproga c. kr. okrajnega tajnika pri deželni vladi, gosp. Antona S i v i c a , gospa Klementina S i -v i c.
lj Mlada popotnica. V soboto po poldne je bilo odšlo neko 31etno dekletce na popotovanje. Prišla je srečno od Ambro-žovega trga do Urbančkove hiše na Ježici, kjer jo je srečal posestnik Anton Ramovš, ki je peljal gramoz v Ljubljano in dekletce vzel na voz. — Izročil jo je potem policiji, katera je obvestila starše, da so prišli po njo in jo odvedli domov.
lj Prepovedane igre igrajo v Ljubljani ljudje, ki bi morah paziti, da se to ne godi. Za danes naj to zadošča.
Kaj bo z mlekom?
Mlekarski sestanek v M a -r i j a n i š č u. Prejeli smo in priobčujemo naslednje poročilo: C. kr. kmetijska družba, ki ima v Marijanišču gospodinjsko šolo, povabila je za včeraj predpoldne kmetovalce ljubljanske okolice tjekaj na sestanek. »Narod" je nekaj pravil o „usmiljenkah", katerih niti v Marijanišču ni, pač pa poduču-jeta na ondotni kmetijski šoli gg. P i r c in L e g v a r t. Na prostranem d /orišiu zbralo se je kar sto ljudi, in sicer mnogo k meto valcev a tudi lepo število okoliških gospodinj in mlekaric. Samo ob sebi je umevno da se je govorilo o regulaciji mlečnh cen Videlo se je, da vlada med okoličani velikansko razburjenje čez postopanje ljubljan skega magistrata, ki je kaj nerodno potom seje občinskega odbora in potom »Slovenskega Naroda" ljubljansko prebivalstvo ne samo preplašil, temveč direktno nahujskal proti okeličanskim kmetovalcem. Kmetovalci hočejo istim potom zadoščenja, ker sicer bi se lahko pripetilo, da bode Ljubljana nekega dne kljub vsej Hribarjevi modrcsti brez mleka. Ožigosalo se je posebno tudi, da je župan Hribar prosjačil pri različnih mlekarnah za mleko ter tako kmetovalce, ki so zbrani v dotičmh mlekarskih zadrugah, zapeljaval. naj d& svoje sotrpine v ljubljanski okolici v njih pravičnem boju ne samo zapustijo, temveč je celo od zadaj zahrbtno napadejo in izdajo. G »spod župan se bo moral prepričati, da se mu ta pelepa nakana izjalovi, kmetovalci cele kranjske dežele so z ljubljanskimi okoličani solidarni. Čuli smo pritožbo o arogantnem postopanju pojedinih organov napram mlekaricam; tozadevne pritožbe izroče se državnemu po slancu. Slišale so se pikre opazke, češ ti gospodje na ljubljanskem magistratu in drugi, so malo ne vsi s kmetov, — sedaj pa grdijo stan svojih očetov. Ker je bil včeraj prvi oktober, to je dan, s kojim se je uvedla jednotna cena po 20 vin. pripovedovale so navzoče ralekarice, kako se jim je ta dan godilo. Nekatere ljubljanske gospe so pa kaj grdo zmerjale, na način, da se ga mle-karice — za dotične gospe — sramujejo. Po nekod so mlekarice kar odslovili, češ, bo že župan za mleko skrbel. Posebno „lepo postopala pa je neka ljubljanska gospa, ki je včeraj svojo mlekarico ozmerjala, jo grdo odslovila in ji pri tem mleko za včeraj plačala — dolg za mleko od prej pa popolnoma ignorirala Slabo je odletel tudi »Slovenski narod" ki izliva sedaj vso svojo surovost na okoli ščanske kmete — če tudi hoče morda s tem koga drugega zadeti, jako dobro so ga za vračali zbrani in celo najzvestejši pristaši »Sloven. naroda" izrekli svoje zaničevanje.
Izmed govornikov nam je omeniti tudi g. ravnatelja Pirca, ki je napadel „Slov. Narod" in magistrat. Nadalje navaja, da je on pred 2 in pol leti že glede mleka vse potrebno ukrenil, ker se pa to tedaj ni izvršilo so kmetje sedaj sami prišli na to idejo. Priporoča kmetom, naj svojo akcijo vzdržč. Tudi on se bo do zadnje krvi boril do uspeha.
Navedel je, da ima Ljubljana v celem cesar, stvu najceneje mleko, dočim je cena na Dunaju in Trstu mnogo dražje. Popisuje stanje pred 20 leti ko še ni bilo ustanovljenih mlekarn je bile nekaj drugače, ker se ni moglo mleko v denar po nobeni ceni oddati, a danes je drugače. Popisuje tudi večje prodajalne mleka kakor Trifolum in Dunajsko mlekarno, da one dobivajo mleko po 7 in predajajo po 14 kr pa kljub temu imajo še veliko izgubo. Magistrat ne pozna razmer in nima pravih sredstev zato. Omeni tudi delavske štrajke s kterimi dosežejo vse zahteve, zakaj bi pa kmet tega ne storil, ko je sam gospodar nad svojim blagom in opravičen to zahtevati. Govoril je še g. Pipan. Gosp mlekarski nadzornik Legvart je omenjal, da tudi trgovci nastavljajo cene svojemu blagu, to pa sme tudi kmet storiti. Iz mleka, kar ga bo sedaj ostalo bodo kmetje delali maslo. Nato je g. L e g v a r t predaval o ravnanju z mlekom, kmetje so si pa potem ogledali vzorno urejene hleve. Če bi ljubljanski magistrat hotel pametno postopati, iskal bi stika z odborom, kojega so si ljubljanski kmetovalci sami zbrali — in rešilo bi se celo vprašanje — v prid Ljubljane in okoličanov.
Protes t n i s hed prot i podra-ž e n j u m 1 e k a, ki se je vršil včeraj popoldne pri »Perlesu" je bil ob sicer precejšni udeležbi — dokaj klavern. — Mislili smo, da je shod sklicala narodnonapredna stranka, ki sedaj naenkrat pri mlečnem vpiašanju odpira svoje srce za blagor prebivalstva Ljubljane. Ne, niti ene liberalne kapacitete ni bilo blizu. Evo poročila o shodu samem: Otvori ga črevljarski mojster T u m a , predlaga predsednikom črevljara Aleša in zapisnikarjem sodnega slugo Hiibscherja. Prvi govori T u m a , ki protestuje proti podra-ženju mleka. — Same mlekarice, pravi, so proti temu. — Napada ravnatelja »Kmetijske družbe" Pirca, rekoč da hujska okoličane; — 1000 gld. ima na grade zato, da poučuje ljudstvo, ne pa hujska. — (Medklici: sramota, proč ž njim !) Dalje napada mlekar skega nadzornika Legvart a. (Žena poštnega uslužbenca Ropiča kriči: Oženi naj se!) V dolgoveznem padaljnem govoru si privošči »Slovenca", pripoveduje, da se pri kler. stranki popije naveč vina, a ubogi ebrtnik si ga privošči na teden krm3j en „firkelc", nasprotni gospodje pa na dan cel »Štefan". — Potem si privošči g T u m a še »mlekarja" S e 1 i š k a r j a , pr iporoča naj nikdo ne jemlje pri njem mleka in napoveduje bojkot mlekarjem in mlekaricam, — ki »hidja" v lakastih čevljih ter se vozijo v Rim in Lurd. .Gospodje maja četrt ure dela na dan, drugo prosto, kmet dela 4 do 5 mesecev na leto, mi cbrtniki pa 12 mesecev." H govoru se oglasi preje imenovana R o p i č e v a ter pripoveduje nekaj o materinem srcu in o pogovorih ,na plač" — Kaj je hotela povedati, ne vemo. Eden ploska. Nastopi kot govornik sodni sluga Hiibscher. — Govori o mlečnem kartelu in o agitaciji za podraženje z ozirom na bližajoče se volitve, priporoča bojkot mlekaricam in pa, naj se mesto mleka jd prežgan a juha. (Medklic Ropičeve: čajčka pa mal več rumcka!" Hiibscher hvali župana Hribarja. Nato se oglasi zopet T uma. Ponavlja, kar smo že čuli, napada zopet Pirca ter poživlja, naj se kdo oglasi k besedi. (Predsednik shodu je cel čas molčal v obeh deželnih jezikih) Vse mirno. — Ropičeva kriči: »Al' je vsem srce v aržet padu." Oglasi se socialni demokrat Kor delič. Začne o zvišanju plač delavcem; da magistrat nič ne stori za delavstvo z ozirom na draginjo mesa. On, pravi, ne bi imel ničesar proti podraženju mleka, toda — — Nastane hrup in kričanje: „Ven ž njim, ne bo govoril!" itd. Nikdo ne miri, ne razume se ničesar, Kordelič opusti na daljevanje govora. Hiibscher iznova na stopi in veže stare otrobe. Tuma preide na drugo točko-posamezni nasveti. Ker se nikdo ne oglasi, zaključi shod. Predsednik shoda je mirno dremal. Govorilo se je o resoluciji, a staviti je ni hotel ali znal no beden. S tako malo resno prirejenimi shodi se ne bo nič doseglo.
Govorice. Prejeli smo: Govori se, da »Zadružna zveza" ali »Gospodarska zveza" delata z ljubljanskim magistratom, da dobi isti mleko za mestno mlekarno od zunanjih mlekarn. To ni res, nasprotno je pa res, da je »Zvezin" uradni vedjag Rožman član odbora, ki so si ga izvolili okoličanski kmetovalci v zadevi regulacije cen. Splošno niti »Gospodarska" niti »Zadr. zveza" nista stopili z magistratom v zvezo. Kakor je raz vidno iz izjav g Rožmana je sploh nemogoče da bi „Gosp. zveza" ali »Zadr. zveza" na tak način nastopali proti okoličanom.
Državno p r a v d n i š t v o je se* daj tudi poseglo v mlečni boj ; zaseglo je namreč tiskovino, ki so jo razdeljevale okoli mlekarice, češ, da ni bila predložena cenzuri, akopram je to popolnoma kupčijska stvar.
Shod v Domžalah se včeraj iz raznih vzrokov ni vršil.
Mlekarna na Brezovici je baje pisala županu, da je voljna pristati na njegove pogoje.
Odličen posestnik iz ljub-ljannske okolice nam piše: Torej zaradi 4 vinarjev je zdaj razburjena Ljubljana I Tako je govoril ljubljanski župan. Mi kmečki posestniki smo bili pa do županove izjave vsi uverjeni, da to ne bo provzročilo take revolucije med ljubljanskim prebivalstvom. Vedno se je o kmetu reklo, da je sirov; zdaj se pa kaže, da znajo biti gosposki ljudje proti kmetu še bolj sirovi; saj se je primerilo te dni, da so mestne dame proti našim mlekaricam nastop le z grožnjami, ki jim niso v čast. Grozile so celo mlekaricam, da bodo tepene. Mi priporočamo g. županu )red vsem, naj namoči mestnim organom, da nastopajo vljudno proti kmečkemu prebivalstvu ; naj se varujejo vseh neumestnih napadov na mirne okoličane, pa se ne bo treba pritoževati, da je g. Seliškar razburil jrebivalstvo s svojo agitacijo. Mi kmetje lismo tako nervozni, da bi se dali kar raz-juriti od posamezne osebe, in tudi g. Seliškar ne bi bil nič opravil, ako ne bi mi kmetje sami čutili, da v obstoječih razmerah več ne moremo izhajati. Veseli nas pa, da je g. župan sklenil pisati po ceno mleka v druga mesta. Mi smo to storili ž e p r e j, in Vam lahko takoj povemo mlečne cene. Liter mleka stane: v Celju 20, v Celovcu 20 v, v B e -1 j a k u 24 v, v T r s t u 28 v, še celo v Lescah in na Jesenicah se prodaja iter mleka po 20 v. — Pritisk na c. kr. kmetijsko družbo je popolnoma neopravičen. Kmetijska družba mora nastopiti za kmeta Ce bi samo pisala, kar je prav, ne pa tudi pomagala, da se njeni sveti iz-vrše, bi metala kmetem le pesek v oči; to pa ni njen namen. Mi kmetje smo z veseljem pozdravili, da se je urad-ništvo kmetijske družbe potegnilo za onega, za katerega je poklicano delati. — Mestni svetnik S u b i c se je pritoževal, da okolica strogo postopa proti meščanom. Vprašamo pa, kako mesto postopa proti okoličanom? Kdor opazuje, Kako postopajo z okoličani tnitničarji, redarji, uradniki, bo to sodbo takoj izpremenil. Kmet je to doslej vse mirno prenašal, a ko je videl, da mesto vedno belj pritiska, je pa sklenil, da si sam pomaga. Vprašamo gosp. Š u b i c a , ali ne plačuje kmet dovolj za mesto? Poglejte zjutraj od 4. ure dalje življenje ob mitnicah, kjer se plačuje po 16 v od vprtžne živine. To plačuje kmet in če se hoče on oškodovati za davke pri odjemalcih, ni kriv krnet, ampak mesto, kimu nalaga tak davek Država je mitnice popolnoma opust la, mesto pa pritiska ž njimi z vso silo na kmeta. To izvira menda odtod, ker se meščani drže dr. Tavčarjevega izreka, da je kmet tako. neumen, kakor novorojen otrok Kmet bo lakim modrijanom dok; zal, da ni tako neumen. Vi, ki zdaj najbolj delate proti kmetu, ste sami včasih skorjo kiuha gledali pod kmečko streho. Zdaj pijete šamp&mca in nečtte po znati kmeta. To je nehvaležnost proti stanu, ki Vas je zredil. Pošten zaslužek vsakemu delavcu — tudi kmetu !	Posavec.
Budimpešta, 2. oktobra. Mestni nadkapitan je zabranil obe b a k -1 j a d i, ki sta bili nameravani za jutri.
Budimpešta. 2. okt. Vladar bo v prihodnjih dneh sprejel več politikov, med njimi Szella, Weckerla. Avdijence bodo imele le informativni značaj.
Praga, 2. oktobra. Glasilo čeških agrarcev pravi, da so Cehi siti Gautschevih obljub ter grozi z češko obstrukcijo v dež. zboru.
Reka, 2. oktobra. Frank se tukajšnjih konferenc hrvaških poslancev ne udeležuje, ker so povabljeni Srbi.
Tokio, 2. okt. V vojaških delavnicah v Hierosimi je ogenj uničil 20 poslopij.
Varšava, 2. okt. Pred spomenik v spomin na zavzetje Varšave je bila včeraj vržena bomba. Temelji spomenika so poškodovani, okna v bližnji hiši invalidov se razbita vsa.
Peterburg, 2. oktobra. V Litavi je več tisoč oboroženih kmetov napadlo kolodvor v Marianovu ter ga zažgalo. Železniški uradniki so pobegnili. Železniškega pazniba so kmetje ustrelili, njegovo ženo pobili
Peterburg. 2. okt. Na železniški postaji Dolinor so konstatirali 20 slučajev kuge.
Baku, 2. okt. Med Armenci in Tar-1 tari je zopet prišlo do konfliktov. Armenci so zahtevali, naj se odslovi tartarske delavce, ker se jim pa ni ugodilo, so Armenci Tar-tare napadli z nožmi in več Tartarjev nevarno ranili. Armenci so poizkušali demo-lirati tovarne. V Baku prihajajo vedno nove vojaške čete. Policija je okolila skladišča nafte in našla v nekem skladišču veliko zalogo orožja.!
Kijev, 2. oktobra. K predavanju v umetniški klub so vdrli kazaki ter takoj na mestu aretirali 160 oseb; ponoči je policija še izvršila hišne preiskave in aretirala 50 dijakov.
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočutja ob bolezni in smrti svoje preljube soproge, za mnogobrojno častno spremstvo k zadnjemu počitku, za darovane krasne vence in za ginljive nagrob-nice izrekam tem potom vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno še udom pevcem ^Čitalnice", svojo iskreno zahvalo.
Na Vrhniki, 30. sept. 1905.
Anton Komatar,
c. kr notar.
Telefonska m brzolM poroditi
Krško, 2. oktobra. Današnji pogreb poslanca Z i č k a r j a je bil na Vidmu ve lesijajen. DevetinšestdeSet duhovnikov ga je spremljalo na zadnji pot. V cerkvi je gin-Ijivo govoril dr. M e d v e d , cerkveno opravilo je opravil opat O g r a d i , ob odprtem grobu je pa govoril poslanec R o b i č.
Dunaj, 2. oktobra. V današnji seji državnega zbora bodo v zadevi demonstracij v Brnu češki in nemški poslanci energično interpelirali ministrskega predsednika.
Budimpešta, 2. oktobra. Politični boj nočejo sedaj zanesti v vojašnice. Izvršiti hoče'o družabni bojkot nemških častnikov, reservni častniki se hočejo odpovedati, moštvo pa hočejo pregovoriti, naj nikar ne razume nemškega poveljevanja
V globoki žalosti javljamo v lastnem in vseh sorodnikov imenu, da je
gospa
Eliza Matajc roj. Jugoviz
soimetnica tvrdke A. Globotschnig v Stražišču pri Kranju
previdena s sv. zakramenti, danes ob 2. uri popoldne preminula.
Pogreb bo v pondeljek, dnč 2. oktobra t. 1., ob 5. uri popoldne.
Sv. maša-zadušnica se bode brala v torek, dnii 3. oktobra, ob 9. uri dopoldne v župni cerkvi pri sv. Martinu.
Stražišče pri Kranju, 30. sept. 1905.
Ljudevit Matajc, soprog. Fani Dolenz roj. Matajc, Leo Matajc, otroci. Peter Jugoviz, Leopoldina Savnik roj. Jugoviz, brat in sestra. Edvard Dolenz, zet. Fran Dolenz, vnuk.
Št. 33.504.
Poziv.
Mestni magistrat v Ljubljani poživlja vse stranke, katerim se je mleko s 1. oktobrom podražilo, da naznanijo imena svojih dobaviteljev ali pismeno po dopisnici ali ustno pri mestnem tržnem nadzorstvu.
Mestni magistrat v Ljubljani,
2016
dne 2. oktobra 1905.
Slovenskim oHiturijentom!
Velike počitnice so pri kraju. Nihče ni med tem časom toliko premišljeval o samem sebi in svoji bodočnosti kakor slovenski dijak — abiturijent. Odprta mu je pot v širni svet, — v velika mesta, na razna vseučilišča. Odprta mu je pa tudi pot v različna slovenska akademična društva. Treba se mu je odločiti, h kateri struji se bode priklopil, v katero društvo bede vstopil, da bode tem boljše izpopolnil svoje moči ter se tako dobro vzgojil in usposobil za poznejše uspešno delovanje v korist in blagor slovenskega naroda.
Vsak vč in čuti, da nas potrebe časa silijo k posvetovanju, k združevanju, k or eanizaciji v društvih. Zato se tudi »Zarja", društvo slov. kat. akademikov v Gradcu obrača ob začetku novega tečaja z oklicem na vse slovenske abiturijente, da bi se pridružili njeni mladi, a krepki in zdravi or eanizaciji.
Slov. kat. akad. društvo „Zarja" zbira v svojem društvu one resne mlade akademike, ki hečejo delati in se ravnati po našem geslu: Na delo krščansko za slovenski narod in njega blagostanje. To je naše geslo in to nas združuje in bodri k skupnemu, resnemu, vztrajnemu delu.
Zadnje leto društva „Zarja" je bilo doba dela in doba inicijative. „ Zarja" je plodonosno delovala v vzgojevanju članov samih, a svojo pozornost in delovanje je obrnila tudi na slovensko ljudstvo. Zlasti pa je »Zarja" zastavila vse svoje mlade, a krepke in čile moči, da pred vsem gra škemu zapuščenemu slovenskemu delavstvu pripomore do večje, boljše izobrazbe v slo venskem jeziku in duhu.
Svoje delovanje je osredočila „Zarja" v kršč. socijalnem delavskem društvu „Do movina" v Gradcu.
Toda zadnje leto ni bilo samo doba dela, ampak tudi doba boja in inicijative. In ta boj je bil sreča in ponos za nas. Okrepil je naše moči, poživil naše lepe ideje ter nas prisilil k skupnemu, napornemu delu in nastopu na vseh poljih. Stali smo trdno, delali smo vztrajno, ne zmeneč se za napade ia sovraštva, zavisti in zlobnosti naših mnogobrojnih nasprotnikov. Počasi sicer raste naše število, a radi tega so te male vrste tem čilejše, tem zavednejše in hrabrejše. Zagotovljena nam je bodočnost in kakor naši nasprotniki samo verujejo v bodočnost slovenskega naroda, tako smo mi uverjeni in trdno prepričani, da je bodočnost in sreča slov. naroda v naši organizaciji.
„Zarja" je trdna postojanka sredi slo venskega dijaštva in celega slovenstva v Nemškem Gradcu. Neustrašeno se bori za pravice slovenskega dijaštva na graškem vseučilišču in neustrašeno zastopa interese celokupnega slovenstva v Gradcu. Priborila in zadobila si je ugled in spoštovanje pri vseh sloven. akad. društvih kakor tudi pri vseh slojih sloven. občinstva v Gradcu.
Pa ne samo v Gradcu uživajo „Zar-jani' odkrite, velike simpatije, ampak .Zarja" je priljubljena danes pri vseh najboljših slojih celega sloven. naroda, ne le v sre dini Slovenije — na Kranjskem, ampak tudi v obmejnih sloven. deželah, kakor na Štajerskem, Koroškem in Primorskem. In ravno to nam je zanesljiv in dober porok, da bode postala vez med rami in našim naro dom vedno večja, tesnejša in prisrčnejša.
Zato smo prepričani, da bode „Zarja" vedno dobivala tudi dosti naraščaja, mladih močij iz srednjih šol, saj zdrav narod bode vedno imel zdravih, resnih sinov, ki bodo krepko in neustrašeno in s prepričanjem branili naša načela in delovali v smislu teh načel. Kakor se je naše dobro sloven. ljudstvo odločno obrnilo od liberalnega razum-ništva, ker v njem ni našlo rešitve in zaže-ljene utehe, tako si želi pravega, značajnega, za narodne potrebe in njega blagor res vnetega razumništva, ki bi bilo z njim eno po mišljenju, po veri in po težnjah.
In take narodne, značajne, versko prepričane može, ki bodo res imeli nesebično srce, ki bodo navdušeni za blagor in srečo slovenskega naroda, take može značaje ho čemo mi vzgojiti v svojem društvu. — Ti možje naj vodijo potem slovenski rod do boljše sreče, do boljših usod.
To je naš program, to so naši načrti in nameni, in po tem programu se bomo ravnali vedno in vsepovsodi In tega programa tudi mi nikomur ne prikrivamo, ampak jasno, očito in določnoga izpovedujemo povsod.
Mi ne nudimo našim novim članom niti „polnih pesti suhega zlata, nitiosebnihudobnosti" za njih prepričanje, - kakor zahrbtno in namenoma — vedoma pravijo naši nasprotniki, — pač pa jim nudimo v sprejemni pozdrav krščansko. pravo bratsko ljubezen, ki vse pretrpi in vse premaga in ne pozna ne jeze in ne sovraštva.
Le krščanska ljubezen, prava, bratska
složnost in edinost nas veže in druži in po-množuje naše vrste.
V našem društvu se zbira akademična mladina, ki je resna in se odlikuje s pravim pozitivnim delom, ne pa samo z modernimi brezpomembnimi frazami.
L-3 pridite z veseljem in s svetim, mla-deniškim navdušenjem, s čistimi nameni, z jasnimi nazori ter lepimi, vzvišenimi ideali k nam, v naše društvo in bedite prepričani, da Vam ne bode nikdar žal, da ste bili udje našega društva ter se vzgojevali in navduševali v našem društvu za sveto narodno stvar.
Zato Vas vabimo najuljudneje, da pristopite v najobilnejšem številu v mlado, a krepko, čilo in žilave društvo „Zarja" ter pomnožite naše hrabre čete in bodite trdno prepričani, da bodete sprejeti bolj prisrčno, belj demokratično in ljubeznivo kakor v kateremkoli drugem društvu!
Za odbor „Zarje": phil. Valent. Rožič, t. č. predsednik; jur. Josip Podobnik, t. č. tajnik; (Gradec, Leechgasse 30.)
57
Slovenski abi tur i j ent je ! Težka je borba večine slovenskega dijaštva na vseučilišču za trdi kruh, ki ga jč s solzami; a še težji je boj, ki ga bije za ideale, katere mu preti iztrgati vsakdanjost, V tem boju naj ga podpira akademično društvo.
Troje akademičnih društev vas vabi v svojo sredo. Liberalcem in radikalcem je narodnost vse, vsi so proti veri: liberalci odkrito in možato, radikalci hinavsko. Katoliško-narodno dijaštvo se dejanjsko zaveda svoje slovenske narodnosti, prošinjeno narodnega duha se tudi zaveda, da je katoliško svetovno prepričanje najdražji zaklad, ki nam ga je izročila slo venska mati. Ta dva bisera ohraniti v nas nepokvarjena, je zadača slovenskih katoliških akademičnih društev »Zarje" v Gradcu in „Danice" na Dunaju, ki zove s tem v svojo sredo vse, ki se še niso odtujili sve tovnemu nazoru svojih dedov.
S tema idejama je dano naše stališče tudi v demokratičnem oziru Društvo navaja člane k neumornemu delu za kulturni prospeh vseh slojev naroda.
Javno zastopamo načelo, da sta vera v Boga in veda sestri. Kajti Bog je resnica, cilj vsake vede, vsakega izpoznanja je res niča, torej si vera in veda ne moreta nasprotovati.
Vedno smo pripravljeni, z nasprotniki naših nazorov skupno delovati v narodnih in stanovskih vprašanjih. Ako se zlorabi naše ravnanje, idemo preko njih po začrtani poti.
Ne sodite nas po izjavah naših nasprot nikov. Pridite in poglejte ter sodite društvo po tem, kar je v njem stalnega, to je program.
Naš temelj je trden, naš program jasen, zato nas ne straši delo in trud, ki nas dovede do zmage.
Z Bogom za narod!
ljarja domov. Konečno je pa Bohinc prijel njega in Antona Močnika ia butnil enega v druzega tako, da sta oba padla na tla Ka kor pripoveduje Kokalj, je Močnik vstal, Bohinc je pa na njega sedel in ga z nožem večkrat v edzadje sunil. Sedel bo zato 4 mesece v ječi.
Nasilni fantje. V Boletovi gostilni na Uncu so pili fantje Janez in Jernej Puntar, obročarja; Janez Razdrt in Matija Juvančič, delavca, vsi iz Uncn. Okoli 11 ure po noči je Juvančič v gostilni iz hudobije en stol razbil, zato sta Boletova epekarska delavca vse štiri fante spravila na prosto in vežne vrata za njimi zaklenila. To je fante razburilo, oborožili so se z gnojnimi vilami in poleni, zbijali na vežne duri ter skušali s silo v hišo vdreti, da bi se maščevali. Obdolženci napad priznavajo, le glede oboroževanja tajijo. Sodišče je Janeza Puntarja in Juvančiča vsacega na 7 mesecev, ostala dva pa vsacega na pol leta težke ječe obsodilo.
Na korajžo je klical. Ferdo Kristl, kamnosek iz Škofje Loke, je ponoči razgrajal. Na opomin policijskega stražnika, da naj miruje, odrezal se mu je ta, če ima korajžo odvesti ga v zapor, da naj le pride, da mu bode že pokazal. Stražnik je bil prisiljen mu napovedati aretacijo, kateri se je Kristl z vso silo uprl in mahal z nogami in rokami okoli sebe tako, da ga je bilo z velikim trudom dveh drugih stražnikov mogoče odpeljati v zapor. Sodni dvor ga je ob sodil na 4 tedne težke ječe.
Eden, ki ni bil abstinent Peter Logar, zidarski pomočnik v Idriji, je v svoji veliki pijanosti brez vsacega povoda Janeza Rudolfa z nožem v prsa sunil, potem pa stekel po nekem travniku. Pijanost ga je rešila, da za ta svoj čin ni dobil več kot 14 dni zapora.
Tatinski tovariš. PeterTorkar, drvar iz Zgor. Gorij, je pri Strgarju v Sp. Gorjah skupaj pil z delavcem Ant. Grilcem iz Ribnega. Sla sta potem na Sirgarjev pod spat in v spanju je Torkar tovarišu izmak nil 7 bankovcev po 10 K. Sodišče je Tor karja obsodilo na 6 tednov težke ječe.
Prvi udarec je prepovedan a drugi dopusten, tako si je tol mačil to v fantovskih krogih običajno mne nje pri pretepu, ki se je vršil v Kranju med mestnimi ter fanti s predmestja, kovaški pomočnik Janez Carman. Dabil je \bodlino v levo stegno, zato je pa še on Franceta Sve-tiča z nožem v prsa sunil. Carman se vedno zagovarja s silobranom, kar priče zanikajo; zato bo sedel 3 mesece v težki ječi.
Obsojeni varuh. Janez Lotrič, klepar v Železnikih, je znesek 62 K 80 v., katere mu je poslal kot varuhu nezakonski oče Miha Rebernik, rudokop v Trbovljah, za svojega otroka Franceta Verhunc, zase pridržal, kar sam priznava. On pravi, da si je za ta denar kupil nekaj pleha, ostanek si je pa za pota in zamudo časa zaračunal. Sodni dvor je varuha obsodil na 5 mesecev težke ječe.
t)cbrc izuežban
orfianlst mmm
išče službe na večji župniji. Prevzame tudi službo občinskega 2014 3-1 tajnika.
Več pove upravništvo tega lista.
soba
2007 3-1
Odda se ena
s kuhinjo kakemu revnemu, v bližini večjih šol za mali denar, oziroma proti pomaganju pri lahkem delu. - Ponudbe z natančno popisanimi razmerami na upravništvo »Slovenca" pod ^Družinska samota".
Učenca
iz poštene rodbine, ki ima veselje do mlinar-skega obrta, sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji s primerno plačo Pavel Sedej, mlinar. Javornik (Gorenjsko.)
-2008 6-1
Za edbor »Danice": Phil. Mirko Božič, t. č. podpredsednik. Stud. exp. akad. Miklavčič France, t. č. blagajnik.
Po svetu.
Štajerske novice.
š „To pa je že preveč!" Pred graškim okr. soaiščem se je vršil zanimiv prizor. Neki trgovec je kupil od nekoga tri ukradene stole. Vsled tega je bil obsojen na 10 K denarne globe. Dotični tat, ki je že presedel svojo kazen, je bil povabljen za pričo. Ko je bila obravnava končana, je trgovec takoj plačal 10 K. Tu pristopi k njemu tat priča in pravi, da zahteva prič nino. »Ali moram jaz tudi pričnino plačati ?" „Seveda, ker ste obsojeni", je bil sodnikov odgovor. Ker je priča, ki je imel na nekem listku zapisano, da je zamudil delo, zahteval 2 K, je obsojeni trgovec zopet posegel v žep, dal tatu 2 K in vzdthnil: „To pa je že preveč! Ta človek ukrade stole, vsled česar moram plačati 10 K kazni in sedaj dobi ta človek še posebej 2 K. Tat pa je mirno utaknil denarn co v žep in smehljaje izginil skozi vrata.
š Cerkveni ropar prijet. Orožniki so prijeli p sestnikovega sina 281et nega Franca Korena, ki je opetovano vlomil v romarsko cerkev v Ptetrovičah.
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Boga je preklinjal že kaznovani posestnik France Markež iz Srednje vasi. Za kazen je dobil 2 meseca ječe.
„S m r k o v e c s p a t", s temi besi-damt je podil France Bohinc, mizarski po močnik pri sv. Križu Janeza Kokalja, črev-
priporoča nunovriin«.
viasitiiic©'
po ruski :«n?
Išče se in tudi takoj sprejme
EŠ4
ki je izurjen v „štrekanju" pod kladivom, in še posebej	2012 1
ki zna delati lopate, sekire i. t. d. za dobro plačo.
Več se izvč pri G. Magušarju v Kropi.
Socialnodemokraško izko-riščevanje. »Gazzeta d'Asti" priobčuje sledeče dne 15. septembra iz laškega rdečega taborja. „Sindicato operaio dei ferro-vieri" (^Strokovna zveza železničarjev") je imela v preteklem letu 39.526 48 lir dohod kov iz prispevkov svojih članov, izdatki so pa bili: Nagrade in plače agitatorjem, sklicateljem posvetovanj, uslužbencem in darovi strankarskemu časopisju 40.915 lir. Brez poselni delavci so pa dobili velikansko vsoto 690 lir. Primanjkljaja so izkazali 1428 03 lir. Nadso drugi so si torej zaračunali svoje „delo" za železničarje z vsotico nad 40.000 lir!
Socialistično časopisje na Nemškem. Poleg osrednjega glasila „Vorw£irts" in enega znanstvenega imajo socialisti na Nemškem 55 dnevnikov, 2 lista, ki izhajata po dvakrat na teden, 5 tednikov, 1 dvatednik, 1 polumesečnik in 4 meseč nike ; vrhu tega še 2 šaljiva in 2 zabavna lista.
Na tubinško univerzo se je
vpisal Dilok, kraljevi princ siamski.
£ Ruska gimnazija v Niči. Dne
1. okt. se bo otvorila v Niči ruska gimnazija. Namen te gimnazije je, da se otroci ruske kolonije v južni Franciji vzgoje v ruskem narodnem duhu, a poleg tega, da imajo srednješolsko izobrazbo tudi otroc onih starišev, ki v onem krasnem kraju iščejo zdravila za svoje zdravje. Gimnazija bo nastanjena v krasni vili.
Naročajte se na »Slovenca" J Nabirajte novih naročnikov! Cim več bo naročnikov, tem bolj se bo »Slovenec" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-ijem.
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n.vlč. gg. župnikom za. mašna vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi, as
Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
V zalogi je tudi tropinako žganje. Za zadruge in večje množine Izjemne cene,	"31 01 Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi.
izurjen organist
cecilijanec z dobrimi izpričevali, voja-1984 ščine prost, išče službe. 3-3
Več pove upravništvo tega lista.
velike zaloge blaga se prodaja isto že pred začetkom sezone pod lastno ceno.
Uajvečja izbera
obleke za gospode, športnih oblek, površnikov, športnih sukenj, zimskih sukenj, paletotov, pelerin in havelokov kakor tudi oblek za dečke
in otroških kostumov. Najfinejše izvršeni damski kostumi, jopice, paletoti, plašči, ovratniki,
krila in krasne bluze. Najnovejši ševiot ali double poldolgi paletoti se prodajajo od 6 gld. dalje
brez konkurence. Naročila po meri iz angleškega in francoskega blaga se izvršč najhitreje in najfineje na Dunaju. 1998 6-2
Angleško skladišče oblek 0. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.
Katoliška bukvama v Ljubljani.
Pripovedne zbirke:
Andrejčkov Jože — Pripovedni spisi —:
I.	Črtice iz življenja na kmetih. K —'40.
II.	Matevž Klander. — Spiritus familiaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Koščenina. K —'40.
III.	Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. K—'40.
IV.	Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Dambeški zvon. K —'40.
V.	Žalost in veselje. K 1-05.
VI.	Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika za-poroških kozakov. K —-40.
VII. Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. K —'40.
VIII. Emanek, Iovčev sin. — Berač. K —'40.
Josip Jurčič, Zbrani spisi:
I.	Deseti brat. K 1-40, vezano K 2'2o.
II.	Jurij Kozjak. — Spomini na deda. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Spomini starega Slovenca francoskega vojščaka. K 1-40, vezano K 2-20.
III.	Domen. — Juri. Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Golida. — Kozlovska sodba v Višnji Gori. K i'40, vezano K 2'2o.
IV.	Tihotapec — Grad Rojinje. — Klošterski žolnir.
—	Dva brata. K 1*40, vezano K 2'2o.
V.	Hči mestnega sodnika. — Nemški valpet. — Sin kmetskega cesarja. — Lipe. — Pipa tobaka. — V vojni krajini. K 1*40, vezano K 2-20.
VI.	Sosedov sin. — Moč in pravica. — Telečja pečenka.
—	Bojim se te. — Ponarejeni bankovci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel.
—	Črta iz življenja političnega agitatorja. K i'40, vezano K 2-20.
IX.	Doktor Zober. — Med dvema stoloma. K i'4o, vezano K 2'20.
X.	Rokovnjači. — Moj prijatelj Jamrajec. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevošč-ljivosti. K r4o, vezano K 2-20.
XI. Tugomer. — »Berite Novice". — Veronika Deseniška. Pripovedne pesni. K 1-40, vezano K 2'20.
Kalan, Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Vsak zvezek K —'50; dobž se še zvezki:
IV.	(Simbaloba. Srečna pomota. Kjer ni Boga ni sreče. Žgači hlebec. Zviti Lipe. Svetinja. Stari gospod. Bog je. In vendar. Kozarček. Jakobinska nevesta. Nesrečne šlapke.)
V.	(Znamenje. Na breznu. Angelj pri prvem sv. Obhajilu. Trd lešnik — zlato jedro. Ropar. Upor Moti — Gedža. Od smrti vstal. Prah in pepel. Beračica-grofica. Srce. Zvest pastir. Pri kapelici. V smrtni nevarnosti. Daritev v katakombah.)
IV. (Hvaležnost sveta. Glas gospodov. Slika brata Ange-lika. Med nihilisti-zarotniki. K Očetu. Vse pride na dan. Lurd. Na sveti večer. Osodepolna polunočnica. Dva junaka. Kje je brod. Tvoje srce pa bo meč pre-sunil. Slovo. Križ — drevo življenja. Greh in pokora.)
X.	(Zadnji nasmehljaj. Zadnji šopek. Krvavo preganjanje Armencev. Skrinjar in njegov hlapee. Ljubo doma. Dobro zdravilo. Francin: In vendar se povrne. Materina ljubezen. Prstan. Sirota v ječi. Vaški skopuh. Atoški menih.
XI.	(Zgrešeni poklic. Očetova kletev. Ilhova gomila. V svet. Vse pride na dan. Reva. Na veliko soboto. Ba-bičina krava. Za domovino ali za brata. Dolg. Strgani čevelj. Sajovec in nadškof. Plačuj hudo z dobrim. Plačuj hudo z dobrim. Stara mati. Socijalist. Očetova poslednja volja. Svela noč. Bog ne plačuje vsake sobote. Človek obrača, Bog obrne.)
Kr{ič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva.
I. do III. del po K —70. Kr^ič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letnik 18C14 do 1902, vezan po K 3'30. Krfič, Vrtec, letnik 1903 K 3*70. „ „ „ 1904 K 4-30.
, Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Letnik I. do X. po 95 vin. Kr(ič, Angelček. Letnik XI. do XII. po K 1M5. Levstikovi zbrani spisi uredil Frančišek Leveč. 5 zvezkov
K 21*42. Mladinska knjižnica. Povesti:
I.	Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo (vezano
K —'90.
II.	Trošt, Na rakovo nogo-. Trdo vezano K —'90. Spillmannove povesti:
I. zvezek: Ljubite svoje, sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi /Zelandiji (samo še platno vezano K --95).
II.	Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov
zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —-4;, vezano K — -65.
III.	Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —'45,
vezano K —-65.
IV.	Praški judek. Povest I< —vezano K —'65. Šmida Krištofa — spisi.
L zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Posl. P. Hu-golin Sattner. (Dru gi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 v. II. Jozafat, kraljevi .sin Indije. Posl. P. Flor. Ilrovat. (Drugi natis,) Mehko vezan 70, trdo 90 v.
III.	Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 90 v, trdo K i'io.
IV.	Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hu-golin Sattner. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
V. Slavček. — Nema deklica. Posl, P. Flor. Ilrovat, Mehko vezan 50, trdo 70 v.
VI.	Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70 v, trdo go v.
VII.	Jagnje. — Starček z gore. P, Flor. Ilrovat. Mehko vezan 80, trdo K r—.
VIII. Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
IX. Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
X. Ludovik, mladi izseljenec Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XI.	Najboljša dedščina. — Leseni križ. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
XII.	Roza Jelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XIII.	Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 70 vin., trdo 90 vin.
XIV.	Povodenj. — Kartuzijanski samostan. — Posl. Fran Salezij. Broš. 70 vin., vez. 90 vin.
Sicnkietvic^-Miklavec, Za kruhom. Povest. K —-40. Tomšič, Peter Rokodelčič. K —•$(>. Trošt, Pri stricu. Povest. K —'95. Trstenjak, V delu je rešitev. Poučna povest. K —-70. Vonomir-Kri{an, Svitoslav. Povest. K —'40. Zakrajšek, Oglenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. K —70. Zupančič, Fabijola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. Wisemanu. K 1*30, vezano K 1*50,
Igrokazi:
Finfgar, Divji lovee, Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. K 1'50.
' Jurčič — Govekar, Rokovnjači. Narodna igra vpetih dejanjih. Broš. K —'90.
Zbirka ljudskih iger. Vsak snopič K —'90. I, snopič (2. natis.) Vsebina: 1. Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Zamujeni vlak. Šaloigra v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. Lurška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — II. snopič. Vsebina: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2 Kmet-Herod. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Župan Sardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. — III. snopič. Vsebina: 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge. 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. Same ženske uloge. —.IV. snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski". Predpustna burka v enem dejanju. Samo ženske uloge.
Zgodovinske in druge večje povesti:
Bedenek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 2-20, vezano K 3-10.
Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. K —-90.
Meško. Ob tihih večerih. K 370.
Pellico, Moje Ječe. Povest K — 80.
Sienkiewici, Brez dogme. Roman. K 3'go, vezano K 4 60.
SienkieivicMali vitez Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. 3 zvezki K 7 30.
Sienkietvic\, Rodbina Polaneških. Roman. 3 zvezki K 10-30.
Sienkietvici, Z ognjem in mečem. Historičen roman. 4 deli K 4 80, vezano v dveh zvezkih X 6-8o.
SienkiemcKrižarji. Zgodovinski roman v štirih delih. K 5-50, vezano K 7'6o.
Sienkiewic\, Quo vadiš? Roman iz Neronove dobe. K 3-30, vezano K 5' 10.
Sienkieivici, Potop. Zgodovinski roman. I. knjiga K 3.90.
Spillmann, Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi. K 2'10.
Stoive-Malavašič, Strijc Tomova koča ali življenja zamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike. Kart. K 1-50.
Sfeknik, Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zgodovinski roman. K —'90.
Drugo pripovedno berilo:
Lasserre, Lurška Mati Božja. K 1-45.
Merhar, Marjeti« nabrane nežni mladini K —75, kartonirano
K --95-
Orehelc, Za resnico. Spisali slovenski bogoslovci. K 5-35, vezano K 5-35.
Vrhovnik, Sv. Ahacij s tovariši mučenci, kranjske dežele po-i močnik. K —-'35.
Krajše povesti:
Basnigoj, Zaroka o polnoči. K —-40.
Bedenek, Solnce in senca. Povest. K —-40.
Breiovnik, Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. K 170,
Cegnar, Babica. 2 sešitka K 1-30.
Cigler, Sreča v nesreči. K —74.
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov. K —70.
Cigler, Kortonica koroška deklica. K —70.
Hoffmann, Bog pomaga. Povest, karton. K —-90.
Hoffmann, Peter Prostak. Povesi, karton. K — 90.
Hoffmann, Kar Bog stori, vse prav stori. Povest, karton. K —-90.
Hoffmann. Kako vzgaja usoda. Povest. K —'90.
Iloffmann, Čas je zlato ali od uboštva do bogastva. Povest. K -'82.
Keller, Prst božji ali izgledi božiih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji. 2 zvezka K —-90.
K'oder, V gorskem zakotju. Povest. K —-40.
Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo. Trdo vezano K i'30.
Lesar, Perpetua ali afrikanski mučenci. K r3o, trdo vezano K t'50.
Parapat, Robinzon starši. Njegove vožnje in čudovite dogodbe. K 1-30, trdo vezano K TjO.
Malavašič, Oče naš. Povest za krščansko mladost in krščansko ljudstvo, karton. K i^j.
Mayr, Mučenci. Starokrščanska povest. K 1-05.
Poezija:
Baumbacli-Funtek, Zlatorog. Elegantno vezan. K 4-20.
Gangl, Iz luči in teme. Vezano K 1*35.
Gregorčič, Poezije. I. zvezek K 2-13, vezan K 3 I3.
Isto	II. „ „ 2-13, „ „ 3-33.
Isto	III. „ vezan K 4-13.
Gregorčič, Svetopisemska knjiga Job in psalem 118. Vezano K 2-85.
Pesjakova, Vijolice. Pesmi za mladost. K 1-15.
Prešeren dr. France, Poezije. Uredil L. Pintar. K l'lo.
Sardenko Silvin, V mladem jutru. K l'Co, vezano K 2*35.
Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino. Vezano K —90.
Zemljepis in zgodovina:
Alešovec, Vojska na Turškem od leta 1875 k°nca 1878. Začetek ustaje v Hercegovini, vojska Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. K —"82.
Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K l-fio.
Majar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu in Pisaru. Trdo vezano K 2'2o.
Maier, Učne slike iz zemljepisja. Avstrija. Podrobni učni načrt.) K l-6o.
Maier, Učne slike iz prirodoslovja za III., IV. in V. razred. (Podrobni učni načrt.) K 270.
Molek, General Lavdon, oče vojakov imenovan. K —70.
Perne, Trstenik. Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski škofiji, K —-97.
Vrhovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. K 1-30.
Vrhovec, Zgodovinske povesti za meščanske šole. I. do III. stopnja, kartonirano a K no.
Poučni spisi za mnogovrstno praktično porabo:
Belp, Viničarjev kažipot. Navod, kako vinograde na novo zasajati in kako jih obdelovati. K —'6o.
Bele, Trtna uš in trtoreja. Navod, kako se je mogoče vkljub trtni uši s trtorejo uspešno baviti. K —-90.
Blehveis-Trsteniški, Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 170.
Bleitveis, Nauk, kako pomagati živini ob porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. K no, vezano K 1-30.
Funtek, Obrtno spisje. K P40.
Kalan, Početek protialkoholnega gibanja na Slovenskem. K --56.
Kralj, Obrtni red. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. K 2-25, vezano K 3 85.
Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. K 1-30, vezano K 1'jo.
Krek, Socijalizem. K 575, vezano K 6-75.
Mali vseznalec ali zbirka lahko izpeljivih poizkusov iz fizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic in zastavic z navodom o punktiranju ali geomanciji. K — '65.
Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov. Z mnogimi vzorci. K i'8o, vezano K 2-20.
Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901 —2000. K 140, trdo vezano K rao.
Premru, Dialoghi, laški, nemški in slovenski pogovori, Broš. K 2*20.
Računar, hitri, z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi in na metersko mero in vago, vezano K —'90.
Romih, Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. K i-8o.
Sclnveit{er, Naš društveni in shodni zakon. K 1 -15.
Smolnikar, Poročilo o I. shodu katol. slovenskih nepoli-tiških društev. K 1-65.
Strupi. Živinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. K 3-90, vezano K 4-40.
Štrakl, Obrednik za organiste. Vezano K rCo.
Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. K 1*15.
Razne povesti za mladino in ljudstvo:
Vsak sešltek po 45 vinarjev: Črni bratje. — S prestola na morišče. — Leban 100 beril za otroke. — Vrtomirov prstan. — Feldmaršal grof Radecki. — Mirko Poštenja-kovič. — Venček pravljic in pripovedk. — Pri Vrbov-čevem Grogi. — Lažnjivi Kljukec. — Močni baron Ravbar.
—	Izdajalca domovine. — Tiun-Ling, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanski.
—	Vstajenje. — Knez črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom. — Hildegarda. — Naselnikovil hči. — Nikolaj Zrinjski. — Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v Liliput — Hubad pripovedke I. — Hubad pripovedke II.
—	Narodne pripovedke za mladino II.
Vsak sešitek po 37 vinarjev: Božični darovi, — Erazem predjamski. — 60 malih povestij. — Sveta grofinja Ge-novefa.
Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi Jaka I. — Šaljivi Jaka II. — Izanama, mala Japonka. — Krištof Kolumb. — Darinka, mala Črno-gorka. — Sita, mala Hindostanka. — Narodne pripovedke za mladino I.
Vse cene se razumejo s poštnino vred; pri skupnih naročilih odpade poštnina.