•TO*. —ttt. .rr; m PreTs • Cena t 1 grsdnUtv« • apr»»»i Ljubljana, (tpttar)**« t- Teletoa U41-UU. aaroAaUu O U>. m 1b» |tau«< M Ul. - Oek. rm*. LJnb-U»n» tO-"« m mtoAoIm ta JOJtM u Insarata. UkUnAs« uatop*tv« u oglase U l uit J« Ib tnoumstvai DPI S. A. MIlana. SLOVENEC OKTOBER ■ 25 SREDA B« ia» m , Heftige Kampfe im ostpreussischen Grenzgebiet Durchbruchsversuche der Kanadier und Englander in Holland verhindert — Schwachere ergebnislose Feinaangriffe in Mittel-italien — Sechs britische Schnellboote in der Adria vernichtet Schwungvolle deutsche Gegenstosse im Raum von Seroc — Die Bolschewisten bei Goldap u. siidlich Gumbinnen zuriickgeworfen Aus dem Fiihrcrhaupovalno luko ter končno, da bi zagotovili svojemu napadalnemu klinu Erndhoven—Niimvegen operativno nujno podlago za sunek proti Nemčiji, niso mogli izpolniti. Nasprotno, položaj jc ostal v glavnem nespremenjen. Čeprav se boj za Aachen končuje, je ostala nemška obramba vzhodno od mesta nadalje močna ter pritiska sama iz področja WUrselena tako močno na severnoameriško napadalno podvzetje, da so celo doseženi nasprotnikovi uspehi dvomljivi. Na vzhodnem bojišču na postaja vedno pomembnejša naraščajoča nemška obramba. Kajti lani so postale bilke na obeh krilih bojišča že tako obsežne, da zaslužijo največjo po/.omosl. To velja predvsem za bilko v vzhodnopruskem obmejnem ozemlju, ki dobiva z močnimi protinapadi spremenjeno lice. Predvsem je omembo vreden nemški poskus, da bi ob železniški progi Kydtkulinen—Instor-burg iz področja pri Gumbinnenu dospeli v južni smeri 7.a hrbet proli zapadu pro-dirajočim sovjetskim oddelkom. Ta akci: ja je že v toliko uspela, da je sovjetsko vodstvo že zaskrbljeno za usodo svojih napadalnih skupin na lom področju, kakor je to razvidno iz njihovih poslednjih ukrepov. Neka druga sovjetska napadal na skupina je prodrla mimo južnega roba Hominter Haide tor zavzela Goldap. Vendar pa je ta sunek ravno dobrodošel celotnemu načrtu nemške obrambo. Južno in jugozapaduo od Goldapa se razprostira vzhodno-pruska velika ravnina, medtem ko lahko severno od mesla Nemci iz področja Gumbinnena resno ogrožajo to sovjetsko bojno skupino. Vendar so to brez-dvonmo šele pričetni nemški protiukrepi, ki so — to lahko rečemo brez, pretiravanja — dovoli obsežni, da bodo lahko obvladali nadaljuje razširjenje boljševi-škega napada na Vzhodno Prusijo. To razširjenje boljševiškega vsesplošnega napada je že jasno vidno. Razprostira se tako na področjo Lomže kot predvsem na odseke pri Kozami in Serocu. V poslednjem tednu je poslalo sovjetsko vodstvo na te odseke napadalne sile, ki so še mnogo močnejše kot one ob vzhod-nopruski moji od Avgustova do Memela. Sovjetski oddelki, ki žo napadajo pri Sc-recu, nameravajo verjetno najprej hitro obvladati Novo-Georgijewsk. da bi s tem krili bok napadu na fldansk iz področja Rozana. Zbiranje novih sil za nemškimi obrambnimi postojankami na tem odseku pa kaže, da so podvzeli Ncmci odgo- varjajoče protiukrepe. Medtem pa se oja-čujejo Sovjeti nadalje tudi na obeh straneh Varšave, kjer je prav tako treba računali s skorajšnjim oživljenjem bojnega delovanja. Omembe vrodni so nadalje najnovejši dogodki na južnem krilu vzhodnega bojišča na madžarskem bojišču, kjer so prišla sovjetska napadalna podvzetja zaradi dveh nemško-madžarskih protisunkov v težak položaj. Bazen uspešnega nemško-madžarskega protinapada iz področja pri Szolnoku, ki je dovedol do uničenja vzhodno od MezoetUrja obkoljenih sovjetskih in romunskih divizij in ki lahko v nadaljnjem poteku tudi merodajno vpliva na položaj zapadno od Szegedina, so podvzeli nemško - madžarski oddelki ob koncu tedna drug protiukrep. S tem so prav tako odrezali sovjetske napadabie skupine, ki so prodrle južno od Nyiregy-haza preko Debreczeua proti severu in severozapadu. To bo verjetno močno Vplivalo na ves položaj. Odprto pa ostane vprašanje, nli so vključene v te operacije tudi neniško,-inadžarske sile, ki so bile odvzete iz severnosedmograškega področja. Na vsak način pa je pri teh bojih na južnem krilu pomembno dejstvo, da je dovedlo skrajšanje bojiščne črte, kakor je to želelo nemško-madžarsko vodstvo, do ojačenja obrambnih sil. ki dajejo sedaj nove obrambne in napadalne možnosti. I ■ iVV Položaj na zahodnem bojišču Berlin, 23. okt. Vojni poročevalec DNB-ja na zahodu Aleksander Schmal-fuss poroča: Kanadčanom se je sicer posrečilo vdreti v breskenško luko, vendar so odbili Ncmci v ogorčenih bojih vse njihove napade na severnovzhodno fronto predmostja med Sluisom in Sehondeijkom. Severno od Anversa so prodrli Kanadci preko Calmptmuta v smeri proti nizozemsko-belgijski meji. Ta sunek je prinesel sovražniku izredno visoke izgube. Ponovni napadi proti nemškim postojankam severnozahodno od Turnhouta so se izjalovili, dočim je nek nemški bočni sunek v smeri Wiistwezla napredoval ter še dobro napreduje. Nek sovražni oklepniški napad ob cesti Nijmegen-Hertogenbosch jc omogočit napadalcem krajevne vdore, ki pa so jih Nemci takoj zajezili. Prav tako so odbili nadaljnje napade na bojišču jugo- vzhodno od Nijmegna. Zelo težki boji divjajo nadalje na aachenskem vdornem področju pri VCurselenu, kjer sc bije še naprej bitka oklepnikov, metalcev plamenov, težkokaliberskih topov in golega orožja. Ob vzhodnem robu Parroyskcga gozda se je posrečil sovražniku iz tmber-menila vdor do 4 km do pred Avricourt, koder jc obležal v nemškem obrambnem ognju. Siloviti boji ob obeh straneh Bruyeresa sc nadaljujejo. Sovražnik hoče obvladati dolino, ki vodi v Saint Die. Ti boji po gozdovih sc razvijejo vedno znova v krvave spopade za posamezne skupine dreves, grmovja in gričke. Ne-glede na visoke izgube pošiljajo Amerikanci svoje edinice vedno znova v napad. Po zavrnitvi številnih sunkov sc jim jc končno posrečil delni vdor severno od Domfainga, proti kateremu so Ncmci takoj pričeli izvajati protinapade. italijanskega bojišča Berlin, 24. okt. Na zapadnem odseku srednjeitalijanskega bojišča ter na področjih okrog ceste na prelazu Futa ter severno od Monte Renzija so nadaljevali Severnoamerikanci s svojimi napadi na nemške postojanke južno od Bologne, lo-da samo na nekem mestu severnovzhodno od mesla so v ogorčenih bojih nekoliko napredovali. Nemške čete pa so takoj zajezile sovražni vdor, tako da se je nasprotniku tudi tukaj izjalovil nameravani prodor. Nadaljnji nasprotni sunki v gorah Etruških Apeninov so sc zrušili v ognju orožja vseh vrst še pred nemškimi postojankami. Sovražne sile, ki so vdrle v varstvu teme, so Nemci s protinapadom zopet vrgli nazaj. Prav tako so se izjalovili britanski napadi na področju Galeate, jugozahodno od Forlija in vzhodno od tod Ver na obeh straneh Ravenne. Nemški grenadirii so z energičnimi protiukrepi preorečili sovražniku poskus prekoračenja Savia Samo severno od Cesene na jadranskem obalnem odseku so ustvarili ponoči neko nadaljnje mostišče preko spodniega Savia. Nemški oddelki so v trdih bojih preprečili sovražnikovo namero, da bi razširil to severno mostišče in mostišče jugozahodno od mesla, ki ga je dobil prejšnjega dne. Britanci, ki so utrpeli zelo visoke izgube, so se morali umaknili nazaj na izhodiščne postojanke. Izdajstvo Poljske zaključeno Ženeva, 2'i. 10. V komentarjih o moskovski konferenci priznava tudi angleški nedeljski tisk, da je ostal poljski problem prav tako nerešen, kot je bil pred potovanjem Mikolaj-czyka v Moskvo. Reuter navaja »Ob-serverjev« članek, ki pravi, da se poljsko vprašanje ni prav nič približalo svojemu razčiščen ju. V vseli odločilnih točkah so ostala nasprotja enako močna, kot so bila prej. Tudi britanski listi potrjujejo domnevo, da so premaknili ves kompleks na notranjepolitično .petje in s tem s Churchillov« odobritvijo zaključili izdajstvo Poljske. To izhaja prav iz ugotovitev londonskih listov, da je Britanija že delj časa podpirala od-stopitev vzhodne Poljske Sovjetski zvezi. Lublinski odbor, ki bi ga mo-irali po »Observcrju« v Moskvi odstraniti, je obdržal vodstvo poljskega vprašanja ter .je sedaj zaenkrat res le to. tla jo, kot piše madridski list »Pueblo«, jmslal ta lublinski odbor izrecnega Mikolajczvkovcga sovražnika za svojega diplomatskega zastopnika v London. MiKolajczyk ima žalostno nalogo, tla pojasni svojim londonskim begunskim tovarišem, da ne morejo od nikoder več pričakovati pomoči ter da je bila izročitev Poljske boljševizmu dokončno in nepreklicno sklenjena. Born. Podpiranje sorodnikov v Franciji že cvete. Komaj je dobil de Oaulle siror šo zelo omejeno oblast, je po Rpu-terjevem poročilu že nastavil svojega svaka .)acquesa Vendrouxa za župana v Calaisu. Artillcric im Siidostcn. — Topništvo na jugovzhodu. ri£. Aufn. Atlantic Bilderdienst. Berlin. Žarišče bojev na jadranskem odseku sta predstavljali včeraj dve britanski predmostji preko Savi-ja ob obeli straneh Cesene. Nemške čete so potisnile žilavo se brnnečega sovražnika nazaj (er odbile njegove protinapade. Jtigoznpndno od Bologne so zbrali zavezniki številne baterije, da bi dosegli ob Monte Grandu zaželeni prodor. Vendar so jih Nemci razen na nekem že zajezenem vdornem mostu potisnili nazaj v njihove izhodiščne postojanke. Z balkanskega bojišča Berlin, 23. 10. V dolini zapadne Mo-rave so oble/ali sunki mnogo močnejših sovjetskih sil vzhodno od Kraljeva. Nemški lovci so preprečili sovjetski obkoljevalni poskus. Siloviti boji so sc razvneli v Kragnjevcu, kamor je po težki topniški pripravi vdrla ponoči neka sovjetsku skupina. Boj za, iranski petrolej Lizbona, 23. okt. Iranski ministrski predsednik Said je objavil, da jc sklenila vlada preložiti pogajanja o petro-lejskih koncesijah na povojno dobo. S tem v zvezi se je takoj pričel odgo-vnrjajoči moskovski pritisk na iransko vlado. Tozadevno jc značilna vest sovjetske poročevalske službe, ki pravi, da obtožujejo iranski časopisi vlado, da ravna v vprašanju petrolejskih koncesij proti državnim interesom ter da zahteva tisk odstop gospodov, ki ogrožajo dobre odnose s Sovjetsko zvezo. Iran dolgujo svojo samostojnost Sovjetski zvezi. Zato ne bo nikomur uspelo, da bi porušil gospodarske in politične zveze obeh držav. Podobno piše glasilo sovjetskih delavskih organizacij »Trud«, ki pravi, da je odstop sedanjega ministrskega predsednika nujen, ker bi nadaljevanje njegove politike škodilo interesom iranskega naroda. , * Makiji organizirajo boljševiiko armado Madrid. Neki član bivše francoske milice, ki je pribežal iz južne Francije v Španijo, poroča, da so pričeli ustanavljati makiji popolnoma boljševiike oddelke, ki imajo rdečo zastavo s srpom in kladivom. V Perpignanu se je taka četa ie javno pojavila ter je bila razmeroma dobro oborožena. V splošnem pričakujejo v bližnji bodočnosti velik pokolj. Poročilo pravi nadalje, da je v Marseillu ▼ velikem koncentracijskem taborišču interniranih kakih 8000 Francozov, med njimi kakih 400 žensk. Dnevno ustrele v Marseillu po 15 ljudi. Churchill se je vrnil Amsterdam. Kakor javjja Reuter iz Kaira, sc jc mudil Churchill na po-vratku iz Moskve v Anglijo en dan v Kairu. Tamkaj je imel važne vojaške »razgovore«. Sestanek v Kairu je trajal več ur. Prisostvovala sta mu tudi maršal sir Alan Brooke, šef generalnega štaba, ki je bil s Churchillom v Moskvi ter vrhovni poveljnik na Srednjem vzhodu general sir Bernard Paget. Ženeva. Eden se mudi na razgovorih v Kairu ter bo baje naknadno odpotoval v Ankaro. Amsterdam, 23. okt. Kot javlja londonski radio, so je Churchill na p<>-vratku iz Moskve po postanku v Kairu ustavil v Italiji. Tamkaj so jc se-stnl /. generalom Aio\androm in generalom Mitlandoni \Vilsononi. Načrt za izropanje sveta Berlin, 24. okt. Nemško časopisje smatra, da je pri Rooseveltovi prisotnosti' v New Yorku najzanimivejše to, da ga je prvič spremljal Morgenthau ter da je Roosevelt izjavil, da bodo prevzele Združene države vodstvo narodov. l'od naslovom »S svetovnim gospod-stvom hočejo izropati ves svet«, piše »Volkischer Beobachterc »Svetovni predsednik vseh Židov« je poiufaril severnoameriško zahtevo po svetovnem gospodstvu. Zahtevo po nadvladi nastajajo predvsem iz trgovskih ozirov. Z 250 milijardami dolarjev, ki jih je izdala Roo>oveltova vlada za vojno, so bili doseženi ogromni dobički, ki jih ne morejo spremeniti v blago in za katere sedaj iščejo naložbe. Zato naj bi prišle industrije povsod pod nadzorstvo ameriškega kapitula. Da pa bi bila ta trgovina tudi politično zavarovana, naj bi ostale Združene države močno oborožene ter zgradile na vsej zemeljski obit številna oporišča in naj bi bile končno s pomočjo varnostnega sistema v položaju, da bi lahko po svoji volji mobilizirale druge narode za -voje koristi. Morgenthauov načrt hoče zato odstraniti kot konkurenta naj- prej Nemčijo in Japonsko, da bi lahko nato neovirano izropal ostalo dežele. Isti Roosevelt, ki je očital Nemčiji in Japonski, da nameravata doseči svetovno gospodstvo, grozi danes uničiti narode, ki branijo svojo svobodo in življenje proti židovskemu hlapčevstvu in boljševizmu ter glasno objavlja diktaturo \Vallstreeta uad vsem svetom. To objestnost bodo Združene države drago plačale. Na bojiščih bodo prejele odgovor, ki ga zaslužijo. _ Berlinski list »Morgenpost« izjavlja, da je razvidno iz dejstva, da je ini Roosevelt v spremstvu Žida Mor-genthaua, kito da si želi svetovnega gospodstva. To je svetovno židovstvo, čigar izvršilni organ jo bil vedno Roosevelt. Vojni dobički jim no zadostujejo, svoje gospodstvo hočejo razširiti in zavarovati na širših področjih. Oni hočejo izropati narode bodisi v obliki boljševizma ali skrajnega liberalistič-nega kapitaVizma. V obeh primerih bi triumfiralo židovstvo. Židovski severnoameriški imperializem hočo postati židovski svetovni imperializem. Objestnost, s katero so tu proglusili zahtevo po svetovnem gospodstvu, je veliko svarilo za vse narode. Boljševiki zanetili nemire na Roosevelt zahteva vodstvo sveta Bcrn. 23. oktobra. O nemirih, ki so nastali zaradi, lakote na Siciliji, objavlja Die Tat« poročilo'iz Palerma, ki pravi, da so zanetili nemire »iz inozemstva v to svrho na Sicilijo posebej |>oslani le-vičarsko-radikalni elementi«. Poročilo pravi, da smatrajo nemire v Palermu, pri katerih je bilo 19 oseb ubitih, nad 100 pa ranjenih, kot nad vse resno in skrb vzbujajočo zadevo. Iz naknadnih poročil, ki so prispela semkaj, izhaja še naslednje: 1.) Demonstracija, ki se je končala s streljanjem, je nastala spričo katastrofalnega prehranjevalnega položaja na Siciliji. 2.) Velik del demonstrantov je bil oliorežen, čeprav je nošnja orožja f>o vojaških zakonih najstrožje prepovedana. 3.) Uradni komunike pravi, da »tuji ščuvalci« niso bili »separatisti«, temveč •iz inozemstva v to svrho na Sicilijo posebej poslani levičarsko - radikalniele-menti«. Boji z boljševiki v Pirenejih Ženeva, 23. oktobra. Kot poroča »United Press« iz Barcelone, nadzorujejo boljševiško-španski makiji 4 obmejne okraje v severnovzhodni Španiji. Moskov-i-ki plačanci so jih zavzeli v nedeljo po .1 dnevni bitki. So to obmejni kraji Les Ikisos, Les Bardas, Canejat in nek kraj v Aranski dolini, v pokrajini Lorida ob r'"'francoski meji. Povsod so enaki Bratislava, 23. okt. »Slovak« poroča, da postopajo češko-boljševiške tolpe s svojimi žrtvami, ki so si jih izbrale med civilnim prebivalstvom, naravnost zverinsko. In Novakov so odpeljale >voje ujetnike v Neusoht. Žrtve so morale vso pot klečati v avtomobilu in imeti glave na tleh. V Neusohlu je prevzel ujetnike bivši poročnik Se-eanskv, ki je dal najprej vsakemu ujetniku vžgati križ na čelo. Nato so .reveže pretepali z jermeni in puškinimi kopiti. Končno so morali z lopatami in krampi zopet nn avtomobile, s katerimi so jih prepeljali v nek gozd, kjer so si morali izkopati skupen grob ter se nato ob njem postaviti v vrsto, nakar so jih s strojnicami pobili, vrgli v jamo in zakopali. Sporazum o deportaciji nemških delavcev Basel, 23. oktobra. Londonski listi po-Irjujejo v svojih člankih o moskovski konferenci, da je bil glede deportacijo nemških delavcev v Sovjetsko zvezo dosežen popolen sporazum. V londonskem poročilu lista »Basler Nachrichten« čitamo, da je zelo verjetno, da se niso Angloamerikanci prav nič upirali moskovski zahtevi glede nemških tovarn, strojev in delovnih sil. Churchill in Roosevelt sta si že v Quebecu prisvojila židovski uničevalni dokument, ki obsega tudi deportacijo nemških strokovnih delavcev. Ze samo Moskva zahteva milijone nemških delavcev. Ta načrt je bil sedaj znova odobren od njenih zaveznikov. Ženeva, 23. 10. Kot javlja Reuter iz Newyorka, je prispel tjakaj na pro- il vlja r .....jakaj ^ agandni vožnji in v spremstvu zida lorgenthaua predsednik Roosevelt. Imel je govor, čigar višek je predstavljala zahteva, da morajo Združene države »v smislu svoje moralne, politične, gospodarske in vojaške moči prevzeti vodstvo v skupnosti narodov«. Kratka poročila Tokio. V nasprotju s prej izraženimi domnevami izgleda po najnovejših japonskih poročilih s Filipinov, da se namerava sovražnik izkrcati zaenkrat le na otoku Leyte, ter je tozadevno tamkaj osredotočil svoje prevozne ladje. Poročila poudarjajo nadalje, da eo naletele izkrcane sovražne edinice na najmočnejši odpor japonskih kopnih sil, dočim je japonsko letalstvo še nadalje napadalo predvsem sovražne prevozne in vojne ladje. Stockholm. Washingtonski dopisnik Timesa pravi, da bodo verjetno poklicali v Washington tudi londonskega ameriškega poslanika Winanta, da bi se udeležil Rooseveltovih razgovorov s Cordel-lom Hullora in poslanikom Harrimanom, ki se je pravkar vrnil iz Moskve. Pri teh razgovorih bodo obravnavali med drugim tudi francoski problem ter vprašanje »bodočih odnosov do Španije«. Amsterdam. Mikolajczyk, ki se je bil v soboto zvečer vrnil v London, je imel po Reuterjevem poročilu v ponedeljek zjutraj neprisiljen razgovor s člani svoje vlade. Za torek je bila sklicana seja »poljske vlade«, na kateri bo poročal Mikolajczyk o rezultatu svojih razgovorov, v Moskvi. V uradnih poljskih krogih so glede moskovskega obiska zelo rezervirani. Berlin, 23. okt. Poročila iz vse Nemčije pravijo, da so bile v soboto prostovoljne prijave v nemško ljudsko vojsko izredno številne. Govore o »pravem navalu« prostovoljcev,na prijavne urade. V Berlinu se je javilo več stotisoč oseb. Poročila kažejo, da se ne javljajo le vpoklicani letniki, temveč tudi mlajši in starejši. Stockholm. Komunistični list »Ny Dag« nadaljuje s svojimi tudi s sovjetske agencije TASS podprtimi napadi proti švedskim oblastem ter trdi, da prevažajo švedske trgovske ladje s sodelovanjem švedske vojne mornarice, begunce iz baltskih držav na Švedsko, V organizaciji teh transportov deluje tudi baronica Stenbock, ki je znana po svojem proti-sovjetskem stališču in ki deluje sedaj v švedskem zunanjem ministrstvu. Stockholm. Kakor javlja »Aftonbladet« iz britanskega glavnega mesta, računajo diplomatski opazovalci v Londonu na novo državljansko vojno v Španiji. Doslej so zadržali ta razvoj s tem, da 60 za-padne sile podpirale Franca. To pa se je spremenilo, potem ko je Moskva sklenila podpirati novo revolucionarno akcijo. Verjetno so razpravljali o španskem vprašanju ludi na moskovski konferenci. Stockholm. Za zunanjega komisarja karelijske finske sovjetske republike je bil imenovan Jožef Ivanovič Hykijainen. Finci izročajo Estonce Sovjetom Stockholm, 23. okt. Po poročilu »News Weeka« je. pričela finska vlada na sovjetsko zahtevo preganjati sedaj tudi že na Finsko pobegle Fston-ce. Aretirala in Sovjetom izročila bo več tisoč teh ljudi. Finska vlada je nadalje razpustila številna združenja, katerih delovanje nasprotuje določbam mirovnega diktata. Med razpuščene organizacije spada tudi zveza finskih bojevnikov in društvo za raziskovanje plemenskih sličnosti. Po poročilu »Hufvudstadsbladeta« bodo na Finskem sedaj močneje gojili ruski jezik. Nujno potrebno jc, da se jezikovni jx>uk v šolah izpopolni. Na Švedsko so prispeli nadaljnji pripadniki finske državne policije, ki so zbežali pred Sovjeti. Kratka poročila Stockholm. V Združenih državah raste po vesti »Svenska Dagbladeta« spoznanje, da bo odločilni udarec Japonski izredno težaven. VValter Lippman je n. pr. ]>oudaril, da se Japonska glavnina ne nahaja na Filipinih, v Malaki, Burmi ali vzhodnoindijskih otokih, temveč v severni Kitajski, v Mandžuriji in na japonskih otokih, koder jo zbranih 50 do 70% vse njene armade. Japonci bodo imeli na točkah, na katerih se bodo bile odločilne bitke, na razpolago več vojakov kot Amerikanci. Stockholm. Moskovski radio javlja, da so bile v »sovjetski republiki« Estoniji vzpostavljene zopet vse sovjetsko-ruske instance in strankine organizacije. Radio Revni je pričel zopet poslovati. Na kmečkem zborovanju, ki so ga sklicala v soboto sovjetska oblast-va. so poročali sovjetski funkcionarji o bodoči boljševiški agrarni reformi, Stockholm. Moskovski radio je močno napadel iransko vlado, ker se je očividno na angleško in ameriško željo branila, da bi odstopila Sovjetski zvezi petrolcj-ske koncesije. Sedaj je močno napadel iransko vlado tudi organ sovjetskega delavskega združenja »Trud«. List očita iranski vladi, da no stori ničesar proti elementom, ki sabotirajo prevoz vojnih pošiljk v Sovjetsko zvezo. Ženeva. Ža vrhovnega zavezniškega poveljnika na sredozemskem bojišču je bil imenovan ameriški generalni poročnik Joseph Mac Narney. Njegov prednik Devers je prevzel j>oveljstvo neke arma-dne skupine v Franciji. Seseda našega prezidenta Ko je preteklo leto, odkar je general Rupnik prevzel odgovorno in težko nalogo prezidenta Ljubljanske pokrajine, je bil deležen priznanja vseh poštenih Slovencev za njegovo veliko delo, pa tudi priznanja nemške oblasti, od katere ie bil imenovan za geueralnega inšpektorja slovenskega domobranstva. Prezident sam je lahko vesel svojega dela. Njegovo delo izvira iz najglobljega osebnega prepričanja, ne morda iz politične zainteresiranosti. To dokazujeta dve brošuri, ki sta ob obletnici njegovega nastopa izšli: Beseda našega prezidenta, in brošura »Boljševizem, orodje mednarodnega židovstva«. Prva brošura, Beseda našega prezidenta, vsebuje njegove govore s pcotikomunističnih zborovanj. Govorfc smo že sproti priobčevali in komentirali, zato zdaj ne bomo podajali še enkrat njihove vsebine; podčrtamo le, kako je dobro, da so izšli skupno, ker je v njih podan kos programa prezidenta Rupnika. Posebej pa se bomo poinudili pri drugi brošuri. V njej je obseženo predavanje, ki ga je imel sedanji naš prezident svojim častnikom v Kragu.jevcu 1. 1938. Predavanje, ki je izšlo v brošuri, dokazifje, da general Rupnik ni nasprotnik komunizma od včeraj, marveč je to nevarnost in njene vzroke poznal že kot jugoslovanski general in je pred njo sku.-al obvarovati bivšo vojsko. Njegovo predavanje je bilo takrat ena najjasnejših besed o komunizmu. Škoda le. da so ga slišali samo njegovi oficirji, širša javnost pa je vedela o njem malo ali nič. General Rupnik je jasno spoznal, da boljševizem ni le politično gibanje ali režim, marveč so to »vsa ona duhovna stremljenja in vsa ona politična dejanja, ki imajo za cilj: odtrgati človeka od njegovih prirodnih vezi, to je od družine, od vere, od družbe, od domovine itd.« Vedel je, kar mnogim ni šlo v glavo, da so komunistične organizacije po posarheznih deželah le orodje boljševizma v Rusiji, da »celokupni boljševiški pohod ukazuje in vodi ena sama centrala, čeprav se bori z različnim orožjem in z navidez med seboj nepovezanimi dejanji« (str. 7). Tudi je že tedaj opozoril, da se boljševizem za dosego svojih ciljev poslužuje vseh sredstev in je zato komunistična revolucija nevarnejša kakor katera koli revolncija v zgodovini. Vzrok pa, da se je mogel komunizem uspešno širiti, so bile razmere, ki jih je ustvaril liberalizem. Liberalizem je bil židovski nauk. ki je s svojim napačnim pojmovanjem svobode namesto obljubljane prostosti prinesel novo, še tršo odvisnost. Zaradi liberalizma se je družba razvijala tako, da se je na eni strani bogastvo kopičilo v rokah maloštevilnih, večidel židovskih kapitalistov, na drugi strani pa je nastajala množica proletarcev, ki jih je kapitalizem tlačil. In liberalizem je državo pripravil do tega, da je ščitila židovsko plutokracijo nasproti izkoriščanim revežem. Tedaj jc prišel marksizem, židovska izmišljenina (Marx je bil sin rabina, njegovo židovsko ime je_ Mar-dochai), in je pričel izkoriščati slab položaj delavstva. Proglasil je razredno borbo in začel 7. njo razbijati narodne skupnosti, da bi jih uničil in ustvaril internacionalno zvezo sovjetskih republik. Tako so rušili narodne vrednote — židovski kapitalisti od zgoraj in židovski marksisti od spodaj. Š tem smo dospeli do poglavja v predavanju, ki daje brošuri podnaslov, do poglavja o židovskem stremljenju po svetovni nadoblasti. Zidov- Gospodarji tn gospodinje! Prav za vas je, ®BaaB3BBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Lektorat Nemške akademije v Ljubljani priredi z dnem 6. novembra 1944 ZIMSKE TEČAJE, ki bodo trajali do konca junija, in sicer: nižji tečaj za začetnike — srednji tečaj za one, ki imajo osnovno znanje jezika — višji tečaj za one, ki imajo že dobro znanje jezika <— tečaj za zgodpvino, književnost in umetnost Tečajna pristojbina znaša Lit. 25.— mesečno, vpisnina Lit. 25.—. Informacije se dobijo v ta j niši vu lektorata v Beethovnovi ulioi 14/1, od 10 do 12 in od 16 do 18. — Vpisovanje od 25. oktobra naprej. stvo namreč ni le neko verstvo, (o j, predvsem trdoživa, zajedalska rasa, 1 se poslužuje različnih sredstev, da ptj de do moči. Taka sredstva so denam kapital, razkrajanje drugih narodov cionistieno gibanje, framasoustvo in boljševizem. Nazadnje analizira general Rupni], sovjetsko-ruski poskus boljševizma jr prihaja do zaključkov, da je to naj pogubnejši diktatorski režim, ki g, vodi iz ozadja židovstvo, spoznanje katerega resničnost danes občutijo ev ropski mali narodi, ki so podlegl boljševizmu. Rešitev pred boljševizmom, rešite, iz splošno-svetovne krize pa je prebu jenje ir, narodna samoobramba, je pn. poln obrat od materializma, osnove obeh za evropske narodne pogubnih ideologij, liberalizma in marksizma. Predavanje' generala Rupnika n boljševizmu dokazuje, da smo ime\j tudi v jugoslovanski vojski ljudi, kj so klicali na okope proli boljševizmu Ker njihov klic ni našel dovolj odme va, je bila bivša država uničena in ju je naša vojska razsula. Eden od teb klicarjev, Rupnik, je danes prezident Ljubljanske pokrajine in vodi naš boj proti boljševizmu. »SMET« na s'e^erno knjižno polico Izšla fe in s« bo prihodnji leden dobivala povsod naia Družinska praska z« lefo 1945. zato segajte po njej! Umrla nam je naša draga mama, stara mama, gospa Podjed Marija r.flžman trafikantinja Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo 25. t. m. ob pol 5. uri popoldne z Zal. kapelice svetega Petra na pokopališče k sv. Križu. Ljubljana, 24. oktobra 1944. Globoko žalujoči: Angela Svetelj. hčerka: dr. Blaž, zet; Mitja, vnuk in ostalo sorodstvo Iz Gorice Apostolski blagoslov. Inšpektor Slovenskih narodnih varnostnih straž g. polkovnik T. Kokalj je bil pri goriškem nad-škou Margottiju, ki je ob tej priliki podelil njemu in njegovim vojakom apostolski blagoslov. ....... Obratni koncerti. V zadnjih dneh sla bila v dveh goriških tovarnah koncerta za delavstvo, ki sta dobro uspela. Nemški svetovalec, je prisostvoval koncertoma, 6e zahvalil prirediteljem in jih obdaroval. Iz Trsta Danski kozaki so gostovali. Preteki teden se je mudila v Trstu večja sku pina donskih, kubanskih in tereških ko zakov, ki so dvakrat nastopili v Rosset tijevem gledališču. Predstava 6icer m dosegala onega viška, kakršnega smo na vajeni ob priliki takih nastopov, vendai pa je v vsem zadovoljita občinstvo, ki j< pri obeh predstavah napolnilo prostorni dvorano do zadnjega kotička. Kozaki h izvajali več ruskih narodnih pesmi it plesov, sodeloval pa je njih lastni mai orkester, ki je prav tako kot zbor if mnogo priznanja. Ker so nastopali v ma terinskem jeziku, je poseben napovedo valeč tolmačil pomen in vsebino posa ineznih pesmi. Največ uspeha sta žel klasična »Volga« in pa kozakova molitev ki je bila najbolj doživeto podana. njej se je resnično zrcalil strah pre< strahotami boljševiške Sibirije in prisr čna želja, da bi se pregnani kozaki lah ko vrnili spel v svoje rodne 6tepe, ' svojo lepo in prostrano domovino, kje bosta nekoč spet zavladala — »mir i lju bavl« Izpiti. V ponedeljek, 23. okt., so «■ pričeli izpiti na ljudskih in srednjih šc lah. Ta odredba velja-»vse državne ii njim enakovredne zavode Gled^ izpito na višjih klasičnih im tehničnih institu tih bodo tozadevna navodila izdana pravo časno. 1 i Kdaj preneha promet cestne želez niče. Zadnji voz cestne železnice na progi št. 1 odpelje od stadiona ob 20.30, od glav ne postaje ob 21.05; na progi 2, od Bo-šketa ob 20.37, iz Servole ob 21; na progi 3 od Sv. Ivana ob 20.18, od Sv. Andreja 20.48; na progi 6 od glavnega kolodvora ob 21, iz Barkovelj ob 21.13; na progi S od Sv. Ivana ob 20.13, iz Broletto ob 20.54; na progi 11 od Largo Santorio ob 21, od ltione Muti ob 21.18. Vzpenjača B vozi zadnjič od S. Cilino ob 20.27, z borznega trga ob 20.46, od Trga Piave 20.42. V tramvaju sn okradli tatovi Jusfa Cakija iz Lonjera. V veliki pjneči, ki vlada na večernih tramvajih, jim je uspelo, da so mu iz žepa izmaknili listnico, v kateri je imel okrog štiri sto lir gotovine, — Človek se boji tatov, pa je kljub leimi še vedno premalo previden. Prejšnji teden je Hugo Sindici v Kandlerjevi ulic pustil za trenutek svoj kovčeg in se od daljil za nekaj korakov. Toda že je pri žel tat, izkoristil temo in naglo pobegni e kovčegoiji, v katerem je bilo nekaj oble ke. Gospod Hugo bo prihodnjič gotov« bolj pazil na svoje stvarL — V Pitteri je vi ulici je tatovom zadišal tobak, t! žlahtna travica, ki jo ljudje sedaj taki zelo pogrešajo. Vdrli so v trafiko Rihar da Baldinija, toda pri delu jih je najbrž' zmotil kak pasant in tako so jo moral pobrisati praznih rok. Baldini pa je kiju! temu na škodi, kajti plačati bo mora 200 lir za popravilo ključavnice. Komunistične »sodbe« - sami zločini UPRAVA ^ DRŽAVNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI javlja, da je umrl, gospod MEDVED JAKOB član opernega orkestra Dolgoletnega požrtvovalnega in vestnega sodelavca bomo ohranili v lepem spominu. Ljubljana, dne 24. oklobra 1944. Britisehe Gefangene bei Araheim verden entvvnfnet — Angleške ujetnike pri Arnheimu razorožujejo p K, Atifnahme, Atlantic Btlderdi®n»t Domobranci so med zaplenjenimi tolovajskimi zapiski dobili tudi poročilo, ki nam' dopolnjuje sliko o neizrečenem trpljenju našega ljudstva, ki ga tolovaji še morejo nadlegovati. Poročilo ima visoko doneč naslov: »Poslovanje področnega vojaškega sodišča za Notranjsko od 1. ja-nVarja do 31. avgusta«, V tem času je to tolovajsko tako imenovano sodišče odločalo v 217 primerih in je v tem času »obsodilo« 955 oseb. V zasmeh najprimi-tivnejšemu pravnemu čutu so po komunističnem >sodnem postopku« izvršili nad nedolžnimi slovenskimi ljudmi tele krivice: Smrtna kazen 13. Smrtna kazen in zaplemba imovine 1. Smrtna kazen in izguba drža vi j. pravic (!) 2. Težko prisilno delo 16. Težko prisilno delo in zaplemba imovine 12. Težko prisilno delo, zaplemba imovine in izguba državlj. pravic 7. Težko prisilno delo, ki ga obsojenec izvrši po osvoboditvi 7. Težko prisilno delo, ki ga izvrši obdolženec po osvoboditvi in zaplemba imovine 5. Prisilno delo 38. Prisilno delo in zaplemba imovine 23. Prisilno delo, zaplemba imovine in izguba državlj. pravic 1. Zaplemba imovine 732. Ukor 28. ' Ukor in zaplemba imovine 31. Izgon t, Oddaja v delavski bataljon 14. Zapor 2. Zapor in zaplemba imovine 1. Ustavitev kazenskega postopanja lf Oprostilna sodba 2. Važno je pripomniti, da so tolovaji m čeli načrtno pleniti slovenske domači)1 in iz njih izganjati družine šele v s?f> tembru. Nič čudnega ni, da so ljudje na de želi vedno zastrti z žalostjo in skrbjo z jutrišnji dan. Strah pred tolovajsko drlia Ijo jim kakor breme tezi ramena. Zakaj počenjajo komunistični zločin' nad slovenskimi domačijami tako nasilje Zakaj tako zločinsko ravnajo s Slovenf ki nočejo zatajiti svoje vere in narodne sti? Dvoje stvari podžiga tolovaje k r< pom, požigom in umorom: njihovo saUr sko sovraštvo do vseli onih. ki kakor ko obsojajo zmotnost komunističnih nauko je tako strupeno, da 60 se zakleli uniči vse, kar je proti njim. , . Drugi vzrok ogromnemu komuni?!' nemu plenjenju pa je bližajoča se zim Kako je komunistična agitacija na v; moč oznanjala letošnji koneevojne! Dan' tolovaji vedo, da jih čaka še ena mrz zima. Je to rešitev Iz stiske današnjih le kili gospodarskih in socialnih stiskro požig, umor? Množice Slovencev so ze 1 komunističnih zločinih spoznale, da ' mora narod zateči po rešitev iz S,isl prav v nasprotno smer, kakor jo nam ponuja! grobi komunizem — tja, kjer i več luči bratstva, vere in ljubeznL Molitvene ure za praznik Kristusa Kralja I Zatemnitev Prihodnjo nedeljo, 29. t. m., ko obhajamo praznik Kristusa Kralja, tmm^rn^m^^^^^^mi^^ hočemo po Marijinem posredovanju od božjega Kralja sprosiii svo- ■ mmm Z IA jemu narodu posebno božje varstvo in mirno rešitev iz vseh stisk, greš- | WU l#B4#V nikom pa resnično spreobrnjenje. V ta namen bo v vseh ljubljanskih župnijskih cerkvah izpostav ljeno Najsvetejše od 13. do 17. ure in se bodo vrstile molitvene ure s sv. rožnim vencem v tem redu Kar daš siromaku, to boš sam | imel. (Baraga.) 13—14; za može in fante; 14—15: za žene in dekleta; , 15—16; za šolsko mladino; 16—17: splošno za vse vernike. Ob koncu po litanijah Matere božje se bo moUla pogvetilna molitev Srcu Jezusovemu, ki je za praznik Kristusa Kralja ukazana. Prav toplo vabim vse drage ljubljanske vernike, da se pridružijo «kupni molitvi v svojih farnih cerkvah z velikim zaupanjem in s ponižno vdanostjo. v tGregonj Rozman, škof. Dogodki in novice današnjega dne NOVI GROBOV! ' | frB&KSS i&^^D&K ----- - " " ... • pfl neprestano potoval, bil je več let v Rusiji, prepotoval je vse srbsko-hrvatske dežele in se večkrat mudil v Srbiji. Umrl je na Dunaju 26. januarja 1864. Velike so njegove zasluge za uvedbo narodnega jezika v književni jezik. Dočim so v književnosti pred njim uporabljali starocerkvcni jezik z rusko redakcijo, se je Vuk postavil na stališče narodnega govora in je izbral za podlago jezik, ki se je govoril med Moravo .in Drino. Čeprav mu Kopitar ni mogel dati vsega, mu je vendar po- . 1__:___T«.. plntrnrin in mil + Janez Miklič. Po daljšem trpljenju je umrl gospod Janez Miklič, posestnik. Na zadnji poti ga bodo spremili v četrtek, 26. t. m., ob štirih popoldne izpred njegovega doma v Rožni dolini C. VII., St. 2, na viško pokopališče. — Naj rajni počiva v miru, vsem njegovim dragim naše iskreno sožalje. OSEBNE NOVICE Ka tehniški fakulteti tukajšnje univerze je bil diplomiran za eletroinženirja gospod Mu ra šov Vadim. Mlademu inženirju čestitamol ZGODOVINSKI PABERKI 29. vinotoka: 1. 1787 se je rodil v Tržiču Vuk Šte-fanovič Karadžič, preporoditelj. Prvo znanje je dobil v samostanu Ironoši, nato je šel v Karlovce, kjer mu je bil učitelj Mušicki. V dobi ustanka na dahije je bil pisar vojvode Nenadovi-ča in narodnega sveta. Po propasti Srbije je šel na Dunaj in se spoznal s Kopitarjem, ki je bil tu cenzor. Na »»■»■■■■■■■■■»'■■■■■M Slovenci — berite! D t VI Z 17 3 K1 G BN E RVU LE O N R U P- N (K . OftODJt MEDNARODNEGA Ž1DOVS1VA dokument preteklosti! General Rupnik svojim častnikom. Kragujevac 1938. Koledar Sreda, 25. vinotoka: Krizsnt tn Darila, mučenca;'Bonifacij I., papeii Minias, m. Četrtek, 2«. vinotoka: Evarlst, papoS in mučenee; Dometer Sromskl, škof in mučenee; Fulk, škof. Dramsko gledališče »Matiček se ient«. Rod A. Ob 17. Operno gledališče »Manon«. Bed Sreda. Ob 17. Kino Matica »Ples a cesarjem« ob 16 in 19. Kino Union »Njeno življenje« ob 16 ln 19.15 Kino Sloga »Med Hamburgom in Hsiti« ob 16 ln 19. Lekarniška služba NoCno s 1 o lb o Imajo lekarne: dr. Kmet, Ciril Metodova cesta 4.1; mr. Trnkorzy ded.. Meatnl trg 4, In mr Ustar. Selenburgova ulica 7. Dobi se ▼ vseh založbah in knjigarnah I Ul lUVIjjVI - j ^ f--. • magal pri sestavljanju slovarja in mu svetoval, naj piše v narodnem jeziku. Z zbirko narodnih pesmi in pripovedk, 7. izdajo velikega »Srpskega rječnika« je dal neizčrpno gradivo in obenem osnovo novi književnosti. Velike važnosti so njegove ortografske reforme, ki temelje na načelu, naj ima vsak glas svoj znak in je uvedel nove znake nj, lj, č, dž, i, j. Seveda je naletel nu številne nasprotnike, posebno iz vrst staroslovenskih književnikov v Vojvodini. Šele v 50. letih se mu je priključil Daničič in drugi in se lahko reče, da je s svojo reformo že tedaj uspel, čeprav jc državna oblast šele 1. 1868 prevzela njegov pravopis. POIZVEDOVANJA Zgubila sem usnjeno denarnico z osebno izkaznico na inie Dragica Tarmsn v soboto, 21. t. m., ob 19.45 v tramvaju št, 4. Poltenega najditelja prosim, da odda na naslov v PovJetovl 1. Objava policije Uprava policije, oddelek 'za protiletalsko zaščito opozarja vse imetnike legitimacije za prosto kretanje v času letalskega alarma, da so veljavne le tiste legitimacije, ki jih je izdala uprava policije, oddelek za protiletalsko zaščito v Ljubljani. Eventuelne izkaznice drugih oblasti so neveljavne in se bodo iste imetnikom odvzele in uvedlo kazensko postopanje tako proti posestnikom teh izkaznic, kot tudi osebam, ki so izdale taka dovoljenja. * Uprava policije, oddelek za protiletalsko zaščito, opozarja vse kolesarje in pasante, da uporaba barvastih luči pn kolesih in ročnih svetilkah ni dovoljena. Luči morajo biti tako zatemnjene, da je razsvetljena samo svetlobna reža v velikosti 1X4 cm. Kršitelji bodo strogo kaznovani po tozadevnih predpisih in z odvzemom kolesa in ročne svetilke. Taine narave so ia vsakogar! Knjižna tombola Zimske pomoči V ponedeljek 23. t. m. je bilo v tombol skem lokalu v Gradišču izvršeno žrebanj n za dodatne tombolske denarne dobitke. Najprej je bilo žrebano za vrstni red, potem pa za zneske. Osebno se je oglasilo 6 oseb, za ostalo pa je žrebala uradnica Zimske pomoči. Izžrebanih, je bilo 15 dodatnih dobitkov od 1000 do 10.000 lir. Navzočim je bil denar takoj izplačan, ostale pa še čaka sreča v lokalu za tombolo v Gradišču 4. Vsem, ki še mfeo predložili tablic in so zadeli tombolski dobitek, bo na razpolago do 15. novembra. Po tem datumu pa bodo nedvignjenl dobitki zapadli v korist Zimske pomoči. Mulo knjižno žrebanje vršimo v (ira-dišču 4. Srečke prodaja tudi nekaj prodajalcev. S kupljeno srečko dvigajte knjige v oddelku za tombolo. Iašel je učbenik R. Južnič - dr. R. Kolarič: Nemška vadnica ia srednje in meščanske šole, I. letnik. Cena 30 lir. Ljudska knjigarna v Ljubljani, Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5 Antonu Hočevarju za drugo obletnico mučeniške smrti Sojavec gre čez njive naših tal in seje, joj, krvava zrna seje I Sreč zamira v grozi, gledn, šteje, a ne prešteje jih — za valom, val se siplje iz pesti; in plamen greje in žg6 čedalje huje tn bridkeje, in vmes dež! grenkč in vse gosteje — in drami v padlih zrnih spečo kal,.. Pred dvemi leti tudi Ti si pal, a že kališ, o, že razpletaš veje, z njih cvetje se smehlja svetlo — svetleje od vseh svetčv, kar čas nam jih je dal. Glej, vmes pa zlato sadje žč so smeje 1 0 Bog, razbil 6i let neplodnih meje, odslej s teh vej v dneh lakote in žejo za hrano src naš rod si sad bo bral! — Vinko Žitnik. Žene in matere! Naša mesečna molitvena um bo v četrtek 26. oktobru ob 16 popoldne v stolnici pri Mariji Pomagaj. Molile bomo za slovensko Katoliško Akcijo, za njen vzvišeni cilj: pridobiti za Kristusa Kralja vso našo domovino. Naša uboga slovenska zemlja bo le tedaj resnično srečna in svobodna, kadar bo vsa Kristusova. Zn ta cilj bi morali vsi delati ali vsaj moliti. Nnj ne bo v Ljubljani žene ali matere, ki bi se nam pri tej molitveni uri ne pridružila. Molile bomo iz knjižic »Ure češčenja« šesto uro: V čnst presvete-mu Srcu Jezusovemu. Prinesite knjižice s seboj. Prodajale se bodo pa tudi še pri cerkvenih vratih. ae Za pokojnega Antona Hočevarja so bo darovala slovesna maša zudušnloa dne 26. oktobra v stolni corkvl pri glavnem oltarju. Smolo Je vei vrst. Najnnvadnejšs in najbolj znana jo študeutovsku. Vragovo P« malokdo pozna in marsikdo jo šelo takrat spozna, ko jo io prepozno. Kdor jo ho4« videti. naj jo prldo pogledat v frančiškansko dvorano, kjor bo bo obo nedolji, 29. oktobru in 5. novembra, uprizorila Mlakarjeva »Vragova smola«, fantastična petdejunkn. ki to bo popeljala v tiste čase, ko so še delalo čarovnico v oblaklli točo ln vitezi na turnirjih lomili sulico. Začetek obakrat ob 16. vstopnice ee dobo v predproda.il v trgovini Sfiligoj na dnn predstave pa od 9.30—12 in od 14 dalje PTi dnovnl blagajni. Pisalne stroje dobro ohranjene bolj«« znamke kupi takoj po najvišji dnovnl eonl tvrdka Evercat, Prešernova ulica 44. Joia Lovrrnčlč: Tri bolje poU. so ljubka legende v »erzlb o VISnrjah, Sveti »orl ln Brozjah v slogu slovenske narodn« pesmi. Zalotila jih j« Mohorjova druiba, Apnen prah za gnojenje vrtov in sadov-njakov so bo dolil članom Sadjarskega in vrtnarskega društva v četrlok, petek in soboto — 26., 27. In 28. oktobra — vsolej od 8—12 ln od 14—17 pri g. Brusu Vinku v Predjuraski ulici 4. Ker je zaloga majhna, priporočamo, dn člani z nakupom nc odlašajo. Učite «e strojepisja) Novi eno-, dvo. tn trimesečni tečaji pričenjajo dne 25. oktobra. — Znsnjo strojepisja vsakomur koristno in potrebno. Pouk dopoldne, popoldn« aH zvečer po želji, — Prospekti: Trgovsko učilišče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih K U LT U R NI OBZORNIK Prva letošnja mladinska predstava v Drami Mirko Kunčič: »Triglavska roža« Včeraj je prišlo najmlajše občinstvo v dramsko gledališče in je težko pričakovalo, da se je dvignil zastor. Ni čudno, da je napolnilo hišo do zadnjega kotička, saj že dolgo niso živeli igralci samo za ta najmlajši drobiž. Mladina pisatelja M. Kuiičiča že prav dobro pozna, saj ji je napisal ze nešteto zgodb, se razgovarjal z njo in ji pravil in pel o čudovitih, pravljičnih krajih. V igri »Triglavska roža« pa jo je vodil v vznožje našega očaka Triglava. Tam je razgrnil čudežno noč v senci gora, ko zakladi gare in se iz skalnih sten izvijajo škratje, letajo vabljive vešče, in plavajo po zraku čudovito lepe žarkzene, pa tudi strašijo prikazni. Enega izmed mladih vodi pisatelj visoko v gore, da bi našel Triglavsko rožo in z njeno čudežno močjo pomagal sebi in svoji revni materi. Res jo najde, toda gorski mož Robavs ga je našel v planinah in odpeljal s seboj, v notranjost gora. Mati išče svojega otroka, ga po dolgih in trudnih j>oteh najde in je končno s pomočjo čudežne Triglavske rože, ki ji jo je prinesel sin, 6pet srečna. »Triglavska roža« je lepa igra, katere prednost je predvsem v tem, da jc naša, resnično domača zgodba, povsem izvirna in postavljena eredi slovenskega sveta. V njej je polno naših folklornih motivov in domačega duha. Jezik je lep in preprost, včasih kmečko domač in klen. V celoti pa je igra bolj realistična ko pravljična, zato bodo imeli več od r.jc žc nekoliko odrasli otroci. Za najmlajše je že nekoliko pre-resnična in preetrašna; tem se mora takoj za nevarnostmi pokazati že rešitev in sreča — Tehnična stran igre bi se mogla še izboljšati. V primeri s knjižno izdajo je dejanje že mnogo bolj zgoščeno, vendar je čutiti še pogosto, da bi pisatelj rad še mnogo povedal. Zato pridejo včasih različni vložki kot je pripovedovanje pu-ščavnika Sabljice ali pa čarovnica Anca, ki dejanje nekoliko razvlecejo m igro razdrobe, da ni tako enotna. Neenotnost je čutiti tudi v nekaterih drugih primerih, včasih v jeziku (...»spet sva na konju..'.«), ko sredi pravljičnega vzdušja taki stavki preveč banalno izzveni. V celoti pa bo igra dobro rešila svoj namen in smo njene uprizoritve lahko ve-seli. , _ Igro je režiral g. Edvard Gregorin. Kakor se odlikujejo vse njegove režije po skrbni pretehtanosti in do vseh podrobnosti premišljenih situacijah, tako je tudi »Triglavska roža« skrbno uprizorjena. Posebno prijetno so razgibani prizori, v katerih nastopajo otroci. Brez dvoma je bilo potrebnega mnogo truda prav za te prizore. Nikjer ni bilo opaziti zadrege ali pa narojenosii pri otrocih iti vendar so navadno te stvari delale pri vsaki predstavi največ težav. Gregorin se je spet pokazal kot zelo dober organizator, ki je uredil in speljal vse tako, da je brez ovir in brezhibno teklo dejanje do konca. Njegova režija se je približala predvsem realistični strani igre, saj je taka igra in režija njemu najbližja. Morda bi mogel dati v kakih drobcih več veljave pravljičnoeti, seveda v kolikor dopušča besedilo samo. Režija je dala velik poudarek tudi zunanjim, lučnim in drugim pripomočkom in dosegla s tam mnoge zelo lepe, za male gledalce trotovo nepozabne prizore. Tudi igralci so svoje naloge zelo do- Obvestila Prevoda Razdeljevanje krompirja Potrošniki v mestu Ljubljani dobijo po f kg krompirja na odrezke št. 25, 26 in 27 krompirjeve nakaznico v dneh od 25. do 28. pri naslednjih tvrdkah: Kmetijska družba. Novi trg: L del. konzumno društvo; Ekonom, Kolodvorska ulica; Konzumno društvo Vič; Motoh, Krekov trg: Druskovič, Ber-neekerjeva ul.; Nabav, zadruga drz. uslužbencev. Vodnikov trg; Oven, Hrenova ul.; Nabav, zadruea železničarjev, Cesta 800 let Ljubljane; Skupna nabavna zadruga, Dunajska c.; Šarabon, Zaloška c.; Štular, Dunajska c.; Mežan, Medvedova c.; Jurčič, Dunajska c.; Konzumna zadruga, siska; Kmetijska zadruga, Maistrova 10; C,o spodarska zveza, Maistrova 10, bro rešili. Grege a je igral zelo mlad igralec Bajde in je rešil to vlogo tako dobro in naravno, da daje slutiti, da je v njem precej "igralske darovitosti. Ce bo rasel vsestransko, bo morda še nekoč velik igralec. — Ga. K r a 1 j e v a je z globoko tragiko prikazala nesrečno mater, njeno bolečino in materinsko srečo ob koncu. Tudi g. G o r i n š e k je bil tokrat mnogo bolj naraven in resničen kot v drugih vlogah, ki jih navadno in a. Morda je zdaj našel vlogo, v kateri je mogel povsem zaživeti. Njegov ovčar Ro-dar je priroden in unesen, ki ga moti edino še morda mestoma prehitri govor (dihanje 1) - G. Peče k je v njemu lastnem slogu in načinu prikazal puščav-nika Sabljico in razveseljeval posebno kot »komandant, bataljona*. — Zelo posrečena in izvirna pa postava koko-deva, ki jo je prikazal g. Sever. Ves čas poživlja dejanje in prinaša mnogo veselega smeha. — Zilijeva Anca ge. Rakarjeve je izoblikovana s krepkimi potezami, tako da je dobila že morda preveč pošastni značaj. Robavs g. VI S k r b i n š k a je izoblikovan z močnimi igralskimi izrazi - Tudi ostali igralci so svoje naloge dobro rešili. Nastopajo še gg. Brezigar, Raztresen, Bitenc, Dolinar, Verdonik in Razbergerjc-va, fcugljeva, Svetelova, Rodoškova, Bcz-jakova in J. Boltarjeva. Zelo okusno sceno je zamislil g. inz. Franz. Posebno lepa je začetna scena. Smotrno je rešil prostor in omogočil hitre spremembe. — Glasbo je zlozil in pevske točke vodi g. H. Svetel; ti glasbeni ,vložki zelo dobro pripravljajo vzdušje in ustvarjajo razpoloženje. Zal, ' da eo mestoma pretihi. — Osnutke za kostume je naredila ga. Kačerjeva. Tudi la naloga nI bila lahka. Gospa jo je rešila povsem izvirno. Tako smo torej dobili skrbno pripravljeno mladinsko predstavo, ki io bo mladina res rada obiskovala, J. P. Stavbno gibanje in nepremičninski trg Kljub vsem težavam, ko primanjkuje glavno stavbno gradivo, ko nastajajo razne vojne stiske, je bilo letos stavbno gibanje še nekam zanimivo in povoljno v določenem obsegu in razmerju. V splošnem so se stavbeniki posvetili zidavi oziroma napravljanju zaklonišč po Važnih velikih in malih stanovanjskih hišah. Dozidana in za vselitev urejena so bila nekatera stavbna poslopja. Dve prav lični poslopji sta bili letos dozidani in urejeni za bivanje na Galjevici, na travniku, ki je last družbe Malina in kjer je pred približno 20 leti nameravala neka zagrebška družba sezidati moderen paromlin, toda je načrt opustila, ker so računi pokazali, da bi zabijanje pilotov v močvirna tla zahievalo ogromne stroSke. Najstarejša vila v Ljubljani z velikim vrtom ob Stretiški ulici je letos doživela nekatere spremembe. Vila je bila sezidana pred približno 65 leti. Okoli nje je bil narejen velik vrt, na katerem eorastln v prvi vrsti razne jablane. Vilo je lani kupil inž. Vinko Košir, referent Pokojninskega zavoda za zasebne nameščence v Ljubljani. Vrt je sedaj razdeljen v stavbne parcele. Na osnovi delilnega načrta je nekaj parcel pripadlo v last trgovki ge. Tankovi. Ta je sedaj ob Streliški ulici sezidala veliko stanovanjsko hišo. ki je že dobro urejena. Kmalu bo pripravna za vselitev. Mnogi ljudje, ki razpolagajo z goto-vino, skušajo kupiti primerne stavbne parcele v mestu in okolici, zlasti ob glavnih prometnih žilah, tako v Zgornji Šiški, za Bežigradom in drugod. Mnogi eo kupili že primeren svet, da bi si tam postavili prijeten lasten dom, toda zaradi raznih ovir in težav so primorani poča- kati z zidavo vil na primernejši čas. V zadnjem času je bilo prodanih več stavbnih parcel v zapaduem delu okolice. Zaradi tatvine lužnega kamna obsojeni Po lužnem kamnu je v Ljubljani veliko povpraševanje, ker je glavni in sestavni del pri kuhanju mila. V kemični tovarni so bili letos poleti zaposleni 4 zidarji, ki so se spruvill na zalogo lužnega kamna. Najprej v začetku avgusta je nek zidar odnesel iz tovarne 25 kg lužnega kamna. Nekaj dni pozneje 11. avgusta pa so 4 zidarji odnesli 285 kg lužnega kamna v vrednosti 2850 lir. Tatvino kamna so kmalu odkrili in storilce prijeli. Državno tožilstvo je sedaj 4 zidarje, ki so bili zaposleni v kemični tovarni. obložilo zaradi prestopka tatvine. Pred kazenskim sodnikom-poedincem na okrožnem sodišču so bili sedaj zaradi te tatvine obsojeni: dva zidarja Jakob V. in Rudolf D. vsak na 6 mesecev strogega zapora, dva druga, Ivan S. in France Z., pa vsak na S mesece strogega zapora vsi pa v izgubo častnih državljanskih pravic za eno leto. Obtoženci so tatvino priznali. Pod sugestijo zastrupljenja V zadnjih dneh so nekateri ljudje močno pod sugestijo govoric o zastruplje-njih s pokvarjenimi jestvinami. Tako se je raznesla govorica, dn je nevarno zbolela neka tobačna delavka, ki naj bi jedla pokvarjeno jestvino. Vso te govorice so neosnovane.. Delavka boleha na želodcu in ni zastrupljena; v ponedeljek je bila prepeljana z reševalnim avtom iz tovarne na interni oddelek bolnišnice. Zdaj imate najlepšo priložnost, da v svoji hiši ustanovite lastno družinsko knjižnico To priložnost vam daje »Slovenčeva knjižnica«, ki stopa s krasnim sporedom knjig iz svetovne literature t četrti letnik. Privoščito sebi in svojim otrokom tudi duševno hrano, ker lc na tn način bo njih vzgoja popolna. Ne zamudite priložnosti. Postanite naročnik »Slovenčeve knjižnicccl Proslava stoletnice rojstva »goriškega slavčka« v ljubljanski Drami Po vseh predelih slov. zemlje se spominja narod rojstva našega pesnika Gregorčiča. Proslave so morda najmogočnejše na Primorskem, kjer je pesnik živel in pel. Vendar tudi Ljubljana, to slovensko kulturno središče, ni pozabila svojega pevca. Ze v radiu je bila njegova proslava dva večera, včeraj pa mu je bil posvečen večer v Drami. Posebni odbor slovenskih kulturnih delavccv je organiziral lep recitacijski večer najlepših in najznačilnejših, pa vendar manj znanih Gregorčičevih pesmi. Dva sodobna pesnika pa sta mu napisala pesmi, in sicer Gregorčičev rojak, najplo-dovitejši sodobni pesnik, Al. Gradnik in mladi, največji pesnik mladega rodu, Severin Šal L Ves večer je dihal neko slovesnost. Oder je bil izredno lepo pripravljen, ves v temnili zavesah, z bleščečimi začetnimi črkami Gregorčičevega imena v ozadju. Na proslavo so prišli vsi predstavniki našega kulturnega in javnega življenja, pa tudi nemški gostje so se udeležili proslave. Dvorana je bila nabito polna, posebno za dijake je zmanjkalo prostora, tako da so morali poslušati na hodniku. Tako je doživel Goriški siavček zmagoslavje, kakršnega ni bil deležen najbrž nikdar doslej. Na ta večer bi mogli povabiti vse kulturne črnoglede, jim pokazati dvorano dramskega gledališča in reči s pesnikom; »Tako mladina naša pesnika S'3 Recitirali so naši najboljši umetniki iz Dranie. Pesmi so bile razdeljene tako. da so umetniki lahko dali vsaki pesmi posebej tisto resnično vrednost, ki jo nosi v sebi. Ga. Šaričeva in ga. Ukmar-Roltarieva sta mogli tolmačiti predvsem pesnikov čustveni svet, njegova tiha in mehka doživetja, grenke bolečine in tihe srčne utripe. Gospod Jan je posredoval veselo razpoloženje pesnikovega srca in njegovo globoko ljubezen do rodu. Gospod Debevec pa je naravnost analiziral vse miselne osnove, ki so rodile pesnikovo trpko spoznanje in grenko bolečino. Vsakdo od recitatorjcv je prinesel en del Gregorčiča, vsakdo njemu bližnjo stran, tako da je vstal pred nami' resnično ves naš pesnik. Najmočneje doživete in najgloblje podane pa so sc nam zdele pesmi: Divna noč, Prisilna poroka, V pe-pelnični noči. Domovini in Človeka nikar. Največji stik z občinstvom pa je dobil pesnik tedaj, ko je izpovedal svojo najglobljo ljubezen do svojega naroda, v pepelnični noči. Med recitacijami pa so bile tudi glasbene točke. Najprej dva samospeva na Gregorčičevo besedilo: G. Krek, Pred-smrtuica in J. Ravnik, Vasovalec. Gospod Lipušček jo z njemu lastno mehkobo zapel oba samospeva, ki sta obenem zelo značilna zn skladatelja. Na sporedu je bil še Krekov Psalm 118 in Pavčičeva Priplula je pomlad. Ti dve skladbi pa je zapela gospa F. Golobova. Prvo je zapela z globoko slovesnostjo, ki je skladbi primerna, pa tudi druga je v njeni izvedbi zelo lepo in polno zaživela. Oba pevca je pri klavirju spremljal g. docent Marijan Lipovšek. Izbran glasbeni spored je pokazal, kako skladno se družita mužika lirske besede in glasbe. Na drugi strani pa tudi to, kako je značilna zvočnost Gregorčičeve »besede mikala razne skladatelje. Proslava Gregorčičeve stoletnice bo ostala vsem, ki so se. je udeležili, v nepozabnem spominu. To je bil resnično lep, umetniški večer, Odboru smo hvaležni, da nam ga je pripravil in, če smo tolmači vseh, lahko izrazimo željo, da bi se taki večeri, tako kot sinfonični koncerti, nadaljevali. Zdi se, da jih bodo vsi ljubitelji "lepe besede radi obiskovali. Kaj je novega pri naših sosedih? Z 1*ttrenjskt?fj*t Odlikovani železničarji. — Na državni šoli na Jesenicah so imeli železničarji zborovanje, ki mi je vodil oddelni predsednik Preitner in je poudai ial vojaško pomoč železničarjev na Gorenjskem, ki je pohvalil njihovo požrtvovalnost in je dvema podelil vojni zaslužni križec 1. stopnje z meči. Na vzhodnem bojišču je padel desetnik, Fred Mik iz Celovca. — Ondi in smrt doletela tudi mornariškega nad-desetnika iz Celovca, Walte.rja Kancijana. V Celovcu jo umrl 07-lelni ravnatelj ponužnih uradov Maks Križ. S SiumInjr Stn )t»rskt»ftii 93-Ietnlk opravlja pošto v neki štajerski hribovski vasi. Ta je pnč najstarejši pošlar v dtžavi, ki še ves čvrst opravlja svojo službo in to že več ko pol stoletja. Pozor pred nizko letečimi letali! V tozadevnem članku svari »Tagespost« z ilne 22. oktobra t. I., nuj se ljudje koj vržejo na tla iu poiščejo kakršno koli za- ■SIIBMHHMHNHHBMH NAZNANILA LJUBLJANSKIH PRIREDITEV Dramsko gledališče P. n. gledališke obiskovalce obveščamo, da je odslej začetek vseli predstav v Operi In lirami v detaviilklli oli l'l Sreda. !3. oktolira ob IT: »Matiček se ieul«. Red A. Četrtek, 21, oktobra ob 17: »Jakob Ruda«. Red D. Petek, i7. oktobra: Zaprto. A. T. Linhart »Matiček se fenl«, komedij« v i dejanjih. Osebe: baron Naletel — Korošec. Kazalu, o jezova gospa — 1'ugljeva, Matiček, graščinski vrtuar — 8<>ver, Kežka, hišna — Svetelova, Tonček, študent na va-kancali — Ankin, Zmešnjava, advokat na deželi — Lipah, Žužek, graščinski tajnik — llazlreson, Bndaln, njegov pisar — Brezigar, J brca, županova hči — Uolieva. Jaka, lakaj — Dolinar, Gašper, delavec — Blai i. dr. — Igra ee godi na gradu ua Uorenjskem blizu vasi. ItoJ.iser dr Milan 1'avlovčič, »cena arh. V. Gajšek, kostumi D KaJerjeve, glasba, ki jo Izvaja Prevorikov kvintet, Jože Osana. — Operno gledališče Sred«, 2.'). oktobra ob 17: »Manon«. Red Sreda. Četrtek, !(, oktobra ob 17: »Mtgnon«. Red Cetttek. Petek. 27. oktobra: Zaprto. Vrečaj smo pri tiHvajauju zasedbe vlog t operi »Manon« pomutoma objavili zasedbo glavne vloge. V napovedani predstavi poje glavno vlogo sa. Vidalljeva. J. Massenet: »MANON«. Opera v Štirih de.ianjili (šestih slikah) napisal« H. Meil-llHP in F. Uille, prevedel N. Stritof. Osebe: .iiajjon Lescnut — Vidalljeva, Pousette — Harbičeva; Javotte — Baukartovo; Kosette ■j! Jančarjeva; Chevalier de« Grieni — Li-pušček; Grof dea Gricuz — Beletto: Le-scaut. Garde du Corps — Janko. Guillot de Morfontaine — M. Sancin; Bretignjr — Bolničar; I. in II. gardist — Langus, Menein: Sergeant — Perlo, Dirigent: dr. Švara. Režiser: C. Debevec. Scena: inž. B. Franz. Kostumi: D. Kačerjeva. Začetek predstave je ob 1< In je za red Sreda. Frančiškanski oder Nedelja, 2). oktolira. ab 16: »Vragova smol««. Nedelja, S. novembra, ob lf>: Vragova smol«. •OddijnIJM ikB«lni Mrastka prtararft* RADIO L3UBL3ANA Dnetnl spored z« 25. oktober: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.,10 Poročila v slovenščini — D Poročila v nemščini — 12 Glasba za premor — 12.30 Poroiila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda — 12.13 Koncert nižjesaškeg-* orkestra — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.13 Otroško uro vodi Maša Slavčeva — 17.43 Hoplal H op lat — 18.13 Sanjajoče gosli — 19 Slovenske napeve poje lereet sester Finkovih, pri klavirju M. Lipovšek — 19.30 Poročila slpvenščini — 19.43 Razgledi — 20 Poročila v nemščini — 20.13 Jesenska pesem — 21 risana ura — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda —.22.15 Kar vsak pozna — 23 Prenos osrednjega nemškega sporeda. G U N N A R GUNNARSSON: ščito, kadar opazijo, da so sovražna letala prav nizko nau kakim krajem, ker jih utegnejo zadeti izstrelki iz strojnic. Nespametno je beganje po cestah. V ino-slih jc treba ko,i skočili v kako vežo ali pori kak prizidek. Po slehernem napadu lake vrste je treba še nekaj časa ostali na varnem, ker se letala rada vrnejo in ponovijo obstreljevanje ljudi. Najboljša obramba je naglica in pa prisebnost. Kjer je veliko ljudi skupaj, naj se raz-bežijo na več strani. Predavanje v Ptuju. Kako je bogata zgodovina ptujskih hiš, je nedavno v posebnem predavanju razložil univ. profesor dr. Balthvin Saria. Stroji niso za otroke! To se je izkazalo v Ivniei, kjer je 6-letni Olon Tajsl prišel z roko med zobato kolesje stroja za rezanje krme. Stroj mu je zmečka! prste in zdravi se zdaj v graški bolnišnici. Umrl je v Celju GO-letni trgovec Martin I'obare. Margarina in olje za žir. Prehranjevalni in gospodarski minister je odredil, da prejme vsakdo, ki nabere in odda kilogram žira (bukovic), 200 g margarine ali oljn. Isti odlok velja tudi za Gorenjsko. Smrtna kosa na bojiščih. — Na italijanskem bojišču je padel naddesetnik Ev-gen Gozdnik, na vzhodnem pa inženir Erik Koline iz Gradca. Zaradi ran, ki Jih je dobil na zahodnem bojišču, pa je v Gradcu umrl naddesetnik Konštantin Čeh. Na zahodnem bojišču je padel pod-na tednik SS Pavel Miklin. Nietzschejeva proslava v Trbovljah. V veliki sejni dvorani okrožnega vodstva v Trbovljah so slovesno obhajali 100-letnico rojstva Fflderika Nietzscheja. fi žalske krajevne skupine poročajo, da je na vzhodnem bojišču padel domačin Ladislav Šoper iz št. Petra v Savinjski dolini. Dalje eo pohvaljeni šolski otroci z učiteljstvom zaradi pridne udeležbe pri pobiranju krompirja na njivah. Letos je krompir tod prav dobro obrodil. Dva vola na uradu za najdene stvari Da vola. ki sta se brez gospodarja potikala po mestu Cladbecku, so te dni prignali na urad za najdene predmete. Ker se ni javil noben lastnik, so vola ubili in meso razprodali. Izkupiček so naložili v dobro lastniku, kadar se bo javil. Pravijo, da sta vola bržkone skočila o priliki kakega prevoza iz vagona in šla ua poten,.. Šport UlUltUAUtU Tenis: Celovec: Ljubljana 4:4 Pred nokako 14 dnevi so nekateri ljub. ljanski teniški igralci gostovali v Celovcu. Prireditev je bila prijateljska in neuradna. V tedanjih tekmah so so pokazali Ljubljančani zu boljše in so odnesli večino zmag. Preteklo nedeljo ps so v Celovcu nastopili ljubljanski teniški reprezentanti, ki so imeli za nasprotnika Izbrano teniško druiino najboljših Celovčanov. Moštvo Ljubljančanov je bilo sestavljeno iz najboljših Ilirija-nov in Herinežanov, torej moštev, ki goje v mestu »belo« igro. Ljubljančani »o dosegli v Celovcu časten neodločen rezultat. Tekme so se končale z izidom 4:4. Pripominjamo, da ni bilo mogoče odigrati vseh iger, ker je igre v nedeljo dopoldne motU dež. in je hila zadnja partija gospodov v dvoje končana v največjem nalivu. V igrah gospodov so je spet odlično Izkazal naš prvak Boris Smerdu, ki je premagal najboljšega predstavnika »Celovčanov« Zahlbriickner.in. Le-ta je okrepil vrste Celovčanov, saj sicer ni domačin. Smerdu ga je premagal v dveh sotih s 6:4 in 6:2. Dn bomo vedeli ceniti Smerdujevo zmago, naj povemo, da je Zahlbruckner štajorskl trojni prvak, in sicer v tekmovanju gospodov, gospodov in dam v dvoje in gospodov v dvoje. Odlično je zaigral tudi Pirničar, ki je premagal dr. yerečka v dveli setlh. In sicer brez naprezanja s 6:J< in 6:2. V naslednji igri je nastopil Bogataj proti »Celovča-nm Razboršku, ki pa biva sedaj stalno v Celovcu. Razhoršek .1» proti pričakovanju zaigral slabo ter je igro gladko izgubil z rezultatom 2:6 in 3:6. Kot zadnja igra po-edincev je bilo na sporedu srečanje Gradišnik : Niisser. Gradišnik je zaigral zelo lepo in učinkovito ter je gladko premagal svojega nasprotnika s 6:4 in 6:4. Ob konen tekmovanja gospodov poedincev le Ljubljana torej že vodila z rezultatom 3:1, V tekmovanju gospodov v dvoje sta zaigrala Smerdu-Pirničar zelo lepo, posebno v prvem eetu, Borba se je končala z zmago Ljubljančanov z rezultati 6:4, 4:6 in 6:4. V tej igri se je posebno odlikoval Zahlbruckner. Bil je preudaren, uren, pokazal mnogo teniških fines in pridobil mnogo točk za Celovec. Boris Sraterdu je bi! odločen borec in je skupaj s svojim soigralcem dul dobro partijo. V drugi igri dvolio sla Pernovšek-Puše-njak zaigrala precej medlo ter izguhil« igro proti paru Xusser-R«»horšek v dveh setih z rezultatom 7:9 in 3:6. Stanje po igrah gospodov je bilo torej -4:2 zu Ljubljano. Kaznovani kršitelji zatemnitvenih predpisov V dobi od .11. septembra do 22. oktobra 1144. so bile kaznovane zaradi zatemnitvenih predpisov sledeče osebe: 1. Uril Almn, gosp.. Dunajska c. 47-b, 2. Zlčkar Jerica, gost., Prešernova 9, 3. Rakovič Franjo, rev., Pražakova 3. 4. Schweiger Roza, zoboteh-nica, Kolodvorska 28-1., 5. Klemenčič Marija, hišna pos., Tesarska 5, 6. Kerč Karol, želez., Vodmatska 15, 7. Andolšek Ana, gost.. Dunajska 13. 8. Gaber Ante, uradnik, Lin-garjeva 1, 9. Irt Ivana, zaseb., Hruševska 4, 10. Jurca Miroslava, zas., Miklošičeva 4, 11. Ivanuš Edo, trg.. Sv. Petra nasip 37, 12. J trg., Dolenjska FlorjančiS Alojz, trg.. Peruškova 10, 13. . Puharjeva ulica 1, 47. Bosina Ernest, adv.. Zrinjskega 6, 34. Bizjak Ana, hišna pos., Bleivveisova 48, 35. Cizelj Martin, meh. mojster, Puharjeva 6, 36. Derganc Ivana, zaseb.. Sv. Petra 39, 37. Hafner Angela, zaseb., Zvo-narska 13, 38. Dolenc Hermina, zaseb.. Triglavska 4, 39. Kos Avgust, hišni pos.. Dolenjska 50, 40. Lindič Jož.et, krojač, Prule 13, 41, Miklič Franc, lastn;K hotela, Slomškova 5, 42. Zupan Terezija, kroj., Zalokar-jeva 9. 43. Krek Slavko, tajnik, Blcitvelso-va 9, 4. Ben ko Ivan, uradnik, Božna dolina, Cesta V-40, 45. Lupše Ivan, hišni pos., in 96, 46. Hvala Frančiška, za«.. Rebolj Binko, uradnik, Kotnikova 13, 14. Pleničar Bogomir, bančni tajnik, Miklošičeva c. 10, 13. Pojman Julija, prof., Podmil-ščakova 17, 16. Marinko Terezija, poa.. Prisojna 7-5, 17. Megler Marjeta, Kolodvorska 11-1., 18. Lezar Mina, hišna pos., Prule !), 19. Grejgoro Vera, gosp., Gregorčičeva 19-L, 21). inž. Bleiwc:s Janko. Ambrožev trg 10, 21. Bartet Jožica, zaseb., Jegličeva 7, 22. Zrino Jera, gosp., Hradeckega 41, 23. Semo-lič Dragica, friz., Dunajska 43-11, 24. Hab-jan Gregor, gostil.. Celovška 41, 25. Grzenič Margareta, zaseb., Bolgarska 23, 26. Derganc Alojzijo, gostil., Bežigrad 14, 27. Ceč Karol, industrij., Grubarjevo nabrežje 6, 28. Hribar Valentina, šivilja, Grabljcvičeva 12, 29. Je-ran Anton, sklad., Jurčičev trg 3. 30. Kole Malči, gost., Vošnjakova 4, 31. Kasmina Krnest, krojač, Glinška 6, 32. Souvan Leo, trg.. Mestni trg 24, 33. Bojane Slavka, trg., Bi se radi ob resnici nasmejali? Potem kupile aktualno knjižico »Rdeča kolobocija« ki prikazuje tolovajske jeremijade, njihove vojaške podvige in s posrečenimi šalami razkriva komunistični osir. Cena knjižici lir 10.—. Ilirska 14, 48. dvorska 34- Dežman Alojzij, slaSč., Kolo. V dobi od 39. septembra do 22. oktobra 1944 so bile kaznovane zaradi kretanja med alarmom sledeče osebe: 1. Boškin Boris, dijak, Rudnik 87, 2. Bukovao Matija, trg., Staničeva 13, 3. Kek Franc, želez, v pok., Cesta XV-15, 4. Kampjut Eleonora vezilja, Predovičeva ulica, 5. Miklovič Majda, Pre-dovičeva 22, 6. Milielčič Ivana, gosp., Kav-škova 13, 7. Škufio Janez, mes. pom.. Stari trg 7, 8. Filipič Milan, Jernejeva 17, 9. Bi-zovičar Marija, Zvezna 14, 10. Gliha Josipi-na, gosp., Podlirabarekega 42, 11. Pleteršek Frane, Friškovec 1, 12. Lunar Ivana, gosp., Bandkova 22 13. Grisogono Katarina, trg. sotrud., Resijeva 30, 14. Goršič Franc, klep. mojster, Jernejeva ]9, 15, Pornpski Adolf, hot. uslužbenec, Cesta 800 let Ljubljane, 16. Gratenauer Gorazd, Dunajska cesta 17-11 * V dobi od 30. septembra do 22. oktobra 1944 so bile kaznovane zaradi neurejenih zaklonišč sledeče osebe: 1. dr. Fritsch Vik tor, bančni uradnik, Povšetova 56, 2. Opeka, d. z o. z. Vič, 3. Kane Karla, zas.. Tržaška 17a, 4. dr. Pogačnik Josip, prim. Rimski trg 8. Nil BREGU ŽIVLJENJA Roman 42 Vse ji je lahko rekel — ona mu je vse verjela. Celo v njegove najbolj smele sanjarije, ki sta o njih oba dobro vedela — če sta hotela vedeti —. da jim ni mesta v resničnosti, je verovala tako, kakor bi morala verovati vanje, na isti način, kakor je on vanje veroval. Nikoli ga ni kaj napak razumela, razumela ga je zmeraj koj in razumela ga je popolnoma. Dejal si je, da je to, ker je zmeraj tako srečen v njeni družbi, odtod, ker jo ima tako rad in ker tako rada prisluškuje njegovim sanjarijam in fantazijam. To srečo pa je ustvarjala — česar se on ni zavedal — njena močna vera. ki je ni videval samo v njenem obličju in slišal iz njenih besed, temveč jo je čutil s slehernim živcem. In ker je bila šele ona s svojo neomajno vero j>orok njegove moči, mu je postajala bolj in bolj nenadomestljiva. Sklenila sta. da se ne bosta nikoli ločila drug od drugega, da bosta v življenju in smrti zmeraj združena, le velike, resne besede so se tako ganljivo slišale iz njunih otrobih ust. čim bi bila odrasla, bi se poročila^ za zdaj pa naj bo njuna »zaroka« še tajna, kar sta podkrepila s prvim poljubom. Le malokdaj sta se božkala, a v teh redkih nežnostih — da sta drug drugega pobožala po licu ali laseh, ali se dotaknila roke — je bila neka posebna, rahla mehkoba. Če sta se kdaj izjemoma poljubila, sta bila vsa blažena, nehote sta zaprla oči in v zadregi zardela. Dneve svoje brsteče ljubezni sta skupno preživljala v sreči in otroški radosti in nista prav nič vedela, da je na svetu tudi hinavščina, nestolnost in umazanija. Solvi je živel takšno bo-gatoin srečno življenje s svojo malo prijateljico, da je vsa njegova samotna otožnost, ki ga je. doma težila, popolnoma izginila. Ulidina vzbujajoča «c čustva so obdajala njeno malo, zlato-kodrasto glavico s še bolj blestečim se sijem nedolžnosti, njene kretnje in njena hoja pa so bile ko nalahno, ljubko stopicanje prav mladega jagnjeta. Kadar si je s tisto svojsko kretnjo odstranila lase s čela, je spominjal isto- V tekmovanju dam sta paši tastopnlo; igri izgubili, kar je bilo pričakovali G "e Šulgajcva jo zaigrala proti ^e. llntetgasser-jevi sicer zelo lepo, v tu dar .te igro izguIHa z rezultatom 3:6 in 2:6. Tudi Ljubljančanka gdč. Mlejnlkova je moral.i prepustiti o*>a sota gdč. Steinovi z 2:6 'n 15 Ob« Ljub Ijhiičankl sta igrali i veliio voljo in srcem, vunoar proti prenosnima partnericama nista mogli uspeti. Teniški dvoboj je na splošno lepo uspol in je le škoda, da je dež, ki se je vlil med igro gospodov v dvoje Dernovšek-Pušenjak in Nusser.Razboršek pokvaril prireditev ter onemogočil ljubljansko zmago, ki so jo na splošno Ljubljančani zaslužili, * I* medklubskega turnlrskega odbora. — Medklubski turnlrski odbor je za prihodnjo nedeljo, 29. t. m., določil takle vrstni red tekem: jiinlorjl: ob 9.00: Vič : Mladika, ob 10.00: Hermes : Korotan, ob 11.00: Ljubljana : Iztok, senlorjt: ob 13.45: Ljubljana Zabjak, ob 13.15: Hermes : Iztok. Vse tekme so določeno za igrišče Her-me&a, in sicer ob vsakem vremenu. MAH OGLASI | Poizvedbe | | Vajenci j FANTA ki ima veselje do kleparske obrii. sprejmem kot vajenca. — Kdvard Vostner, Zaloška c. 36, Ljubljana, Moste. (v I Sobe I »želo j PRAZNO SOBO posebnim vhodom išče gospod. Ponudbe na upr. »Slov.c pod »Sob« c 9320. (s Opremljeno SOBICO v ccntrumu, po možnosti v bližini sodišča išče mirna, obzirna gospodična s 1. novembrom. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Uradnica« 9560. _(s Opremljeno SOBICO s posebnim Vbodom išče miren uradnik s I. ali 15. nov. Ponudbe na upravo »SI.« pnd »Miren« 9493. (s j Posestva B PARCELO na Barju ali Ižanski ccsti kupim. Naslov v upravi >Slov.< pod St. 9496. (P | Kupimo | RJUHE. KAPNE posteljno perilo, brl. lače. razno moško in dnmsko perilo kupim •talno In plačam najboljše cene. — Kouim tndi druga razna oblačil« event. prevzamem ista v komisijsko prodalo. Hinko Privšek ■ Gradišče 7 (nasproti Dramskega gledališč«. PISALNE STROJE dobro ohranjene, bolj-le znamke knpi takoj po najvišji dnevni ceni tvrdka fciVEREST, Prešernova ul. 44. (k POZOR! Kupujem vreče in vse tekstilne odpadke ter plačam po najvišji ceni. GREBENC Alojzij, Gallusovo nabrežje 39. Ljubljana. k URO sem izgubil dne 22. X. na poti od kino Matica do kino Sloga, ki mi je drag spomin. — Poštenega • najditelja prosim, da jo odd« proti nagradi v upr. »Slovenca«. . Ura je last begunca. VETRNI JOPIC (Winčasi, počasi so se plazile noči, ali pa se je vsaj tako dozdevalo, čim sta dan in noč sklenila spet svoj obroč. Dnevi prihodnosti so 6e dozdevali dolgi in neskončni, in marsikatera utrujena duša. ki je bila zašla na zveriženih stezah življenja, je vzela propustnico za v večnost, medtem ko so bile druge duše, ki sc jim je življenje dozdevalo ko gladko jilesišče, pokošene s slepo Raznašalke za okraj Moste - Kodeljevo, Rožna dolina, Bežigrad Javiti se je v. upravi »Slovenca« od 8 do 10 dopoldne. koso smrti, popolnoma proti svoji volji, proti svojemu pričakovanju. A ti dnevi, ki s0 se tako počasi plazili dalje — če si j)OgledaI nanje nazaj, se je crozdevalo, ko da bi bil njili dal javo preletel z orlovskimi perutmi. Noči si se spominjal kot zelenic miru, kjer si se v osvežujoči temi odpočil, in časih za kratke sekunde zagledal majhen zvezdnat odsvit sreče. Čas je šel dalje in življenje se je razvijalo — skoraj povsod enakomerno — le s tisto zunanjo razliko, ki jo predvsem določa lega bivališča na zemeljski obli. Povsod so se bojevali malenkostni zunanji boji, ki so časih povzročali notranje prevrate. Večidel pa so ljudje živeli življenje le pod znakom omedlclosti — v otopeli radosti, brezbrižni zlobi in zavestni samopre-vari. V Holmefjordu se ni pripetilo nič posebnega. Vendarle je bilo tako rekoč malo več življenja v tem malem kraju ko sicer. Kočo vdove so podrli in polagoma se je začela dvigati večja Iviša na malem, obrežnem zemljišču. V hiši naj bi. bilo stanovanje za oskrbnika konzum-nega društva. Finnnrja z Vadija, in tudi prodajalna in skladišče. Zbili so bili skupaj že manjšo barako kot prodajalno zn čez poletje. Zaboji i/, desk, napolnjeni s kamni, so bili v vrsti pogreznjeni' v vodo zunaj na obali, ,£L KINO »SLOGA« Vl Film domptoZJa 'n ljubezni »MED HAMBURGOM LN HA1T1« Gustav Knutli. Gisels Uhlcn. Predstave ob lt> lo 191 ,El KINO »MATICA«"* Temperamentna Marika Rokk io Wolf Albacb Rettv v zabavnem filmu . »PLES S CESARJEM« I' r e d s t a v e ob II ln IS. ,EL KINO »UNION« »•» Ljubezenski roman kmetsir^a dekleta. — Sijajna filmska nrnetnlna • clovito Paulo Wessely »NJENO ŽIVLJENJE« Pred a ta V» ob Ii In 19.15 Vsemogočni je poklical k Sebi po daljšem trpljenju, našega dobrega očeta, gospoda Miklič Janeza posestnika Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 26. t. m. ob 4 pop. izpred njegovega doma, Rožna dolina c. Vil./2. na viško pokopališče. Ljubljana, 24. oktobra 1914. Žalujoči: Tončka, por. Geiser, hči; Ivan in Albin, sinova, ter ostalo sorodstvo. Zahvala <4rsem, ki sie spremili na zadnji poti ljdbljeno ženo in mater Minko Bitenčevo prav posebno pa primariiu gospodu dr. Ileferlu, gg. zdravnikom internega oddelka in čč. sestram za nadvse požrtvovalno pomoč, g. dr. Ru-prehtu za prvo pomoč, nadalje glas. društvu »Sloga«, t. č. predsedniku g. Furlanu, ravnatelju glasbene šole gosp. Svctelu. učiteljskemu zboru in pevcem za ganljivo žalostinke, številnim prijateljem, sostanovalcem, kolegom in vsem darovalcem pre-krasnega cvetja, najprisrčnejša zahvala. Sv. mala zadušnica bo brana v cerkvi av. Cirila in Metoda četrtek, dne 26. t. m. ob 7. nri zjutraj. Ljubljana, 24. oktobra 1044. P E-T Crtt IN JANEZ B I Ti Po kratki mučni bolezni je mirno v Gospodu zaspala naša nadvse dobra sestra in teta, gospa KRISTINA REHAR-FMSCH trgovka in hišna posestnica Blaga pokojnica leži na svojem domu do dneva pogreba do 11. ure. Pogreb bo v četrtek. 26. t. m. ob MB popoldne z Žal, kapele Sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Klagenfurt, dne 24. oktobra 1944. Globoko žalujoče rodbine: Potočnik, Siissbauer, Bučar. Fiit »Ljudska tiski skrajni zaboj je bil tako daleč v morju, da je mogel ondi pristati kak zvrhano natovorjen čoln. Na teh zabojih so bile položene deske, ki jih je bilo moči ob nevihti in plimi vzeti proč. Konzumno društvo je čez poletje dobivalo razne pošiljke blaga in v baraki je bila kupči ja z vsakim dnem živahnejša. Pri tvrdki Scheving in sinovi so to že občutili, vendar nc toliko, da bi bilo kaj škodilo. Faktor Tliordsen se je bil navidezno pomiril. Kmetje so bili pjav za prav pričakovali, da jim bo, čim bo zvedel' za ustanovljeno društvo, odpovedal sleherni kredit. Faktor pa ni storil ničesar, kar bi bilo le malo utegnilo pričati o kakem odporu proti novemu podjetju. Za zdaj je pustil vse pri starem. Po tihem se je jezil zaradi nove hiše, ki se je večala. Vendar se je delal, ko da bi sledil razvoju podjetja s prijaznim, čeprav malce omalovažujočim zanimanjem. Če je. prišlo nekaj kmetov, ki so bili najbolj udeleženi pri podjetju, da bi si kaj kupili pri njegovi tvrdki, česar «i v novem konzumnem društvu še niso mogli nabaviti, jih je faktor kar osupnil, ko jim je dejal razprtih oči in z dobrohotnim nasmehom: »No, kaj tega še ne morete dobiti v svoji novi prodajalni? O, prosim lepe, pri nas pa to lahko cfobite. Mi imamo vse in vsega dovolj-Scheving in sinovi so pač Scheving in sinovi. Janko Hafner