210. številka. Ljubljana, v sredo 16. septembra. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI MAMIL Ishaja vsak dan ive«er, izLmti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano hvkz pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt lata 8 gld. 80 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na'mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tuj« dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Cetiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Se se dvakrat, in po 4 kr., Ce so trikrat ali v o'-kr.it tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniltvo je v Gospodskih ulicah fit. 1*2. Upravnifttvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V I,]u 1>1 Jani, 16. septembra. Pred nekoliko daevi imeli smo priliko opazovati, s koliko silo je ves oricijozni stroj deloval, da bi pot gladil oovi vojaški broSuri in vzbudil občinstva zanimanje zanjo. »Correspondenzbureau* brzojavil je vsem listom kot imeniten evropsk dogodek, da je ta brošura izšla, podrobno naznanil je nje vsebino, odlično oficijozni „Fremdenblatt" pa je slovesno izjavil, da je ta brošura pisana po inspiraciji vojnega ministra in ministra vnanjib zadev. Pri oficijozni tej gorečnosti dogodila se je gospodi nezgoda, da je »Correspondenzbureau" že prej raz« glašal, kaj „Fremdenblatt" o tej brošuri piše, preden je dotična številka „Fremdenblatta" sploh bila iila. Brošura, za katero se je delala taka nečuvena reklama od strani vojnega ministerstva, bavi se o rusko*francoski zvezi in o avstrijskem proračunu. Z navadnimi, davno že znanimi argumenti skuša v njej m imenovani pisec dokazati, da je vojnega ministerstva proračun še vedno premajhen, da Avstro-Ogerska niti za dobo miru ni dovolj oborožena. Da se popolni ta nedostatek, treba da se že v mirnem časa vsaka kompanija popolni na 100 mož, treba še toliko častnikov, stotnikov, treba pomnožitve konjice in artilerije, s kratka 16 do 18 milijonov goldinarjev na leto več, nego doslej, ne glede na onih 36 milijonov goldinarjev, kateri bi se imeti izdati za nove vojne Indije, ako se sploh hoče, da bi bila naša mornarica svoji nalogi kos. Na to brošuro, s katero je vojni minister le hotel malo za žilo potipati javno mnenje, da bi potem stavil primerne predloge delegacijam, ni noben Časopis v tostranski polovici kaj odločnega pisni. S kislim obrazom, kakor da tako mora biti, vsprejela se je v brošuri razpravljana vest in videla se je povsod v nas prava orijentska resignacija. Saj je Že davno temu, da imajo v našem parlamentu vojnega ministra zahteve čudovito prednost, da imajo, kadar so te predloge na vrsti, vsi po-Blanci vodo v ustih in da ga ni čuti niti najmanjšega ugovora, da o opoziciji ni niti sledu. Preverjeni smo, da bi tudi naši Kluni in Povšeti, ki na katoliškega društva shodih tako mastno deklamujejo, kako konservativna stranka skrbi in dela na to, da LISTEK. Na Mavricij in v Avstralijo. (Daljo.) Ker so nismo mogli ž njim sporazumeti, šli smo za hišico, kjer je bila postavljena primitivna baraka, iz katere smo čuli malo harmonično glasbo. Star, na pol gol Kinez nabijal je v neki ekstazi velik tauiburin a vsa zbrana družba, možje in ženske, kričala je divje vmes — kar je memla imelo petje biti. Od tod šli smo v hišo, v pravi tempelj, ki se odlikuje po posebni nesnagi. V tempelju ni bilo razen nekaterih \az ničesar, kajti altar podoben je bil kakemu priprostemu zaboju, nakičenemu z raznobojnim papirjem. Sredi altarja je stol, na katerem sedi iz lesa izrezljana karikatura, pri katere pogledu nismo mogli smehu več zadržati. Pri tej priliki bodi omenjeno, da so Kinezi najbolj zoprni ljudje, kar sem jib videl na svojem potovanju. Ker smo v mestu jako malo zabave imeli, prirejali smo večje izlete na deželo, kjer smo se vedno prav dobro zabavali. Železniško upraviteljstvo dalo nam je celo prosto vožnjo. Posebno lep izlet je bil v Kurepipp, kjer je letovišče premožnih se bremena kmetu zmanjšajo, za omenjeno predlogo „sana phrase" in morda celo zadovoljnega lica glasovali. V državni polovici, v državnem zboru zastopani, šla bi bila stvar gladko, kakor maslo, v Transilvaniji pa se je stvar zasuknila drugače. Na Oger-skem je svoboda tiska neomejena, vsled tega vse drugo politiško življenje nego v nas. Onkraj Litve kimaoje u i pravilno, marveč debata svobodna v V8acem uprašanji, tudi Če se vojnega ministerstva tiče. Zato so tudi madjarski opozicijski listi omenjeno brošuro vzeli pod kritični drobnogled, ogledali jo z vseh stranij, naposled pa bili v«i soglasni v tem, da bi bilo, ako bi se hotelo vse to uvesti, treba več let gotovega miru. Ker pa mir sploh za nobeno dobo zagotovljen ni, bili bi zahtevani milijoni le skozi okno vrženi. Opozicija ogerska se je torej vojnega ministra zahtevam odločno postavila po robu. Vladna stranka se o tem še ni izrekla, a v denarnih zadevah se Arpadovci ne prenaglijo tako hitro. Sicer pa se ne bodemo motili, ako trdimo, da bode tudi vsa ogerska vladaa stranka z vso odločnostjo proti nameravani predlogi. Vsaj jeden prvakov vladne stranke, ,Pester Ll<*yda" urednik, znani Maks Falk, se je v tem ozira jako odkritosrčno izrekel. Pretekli teden imel je Falk shod volilcev v Aradu. Govoril je o politiškem položaji Ogerske in države sploh, a jako odločno izjavil se: da njegova stranka ne le ne dovoli zahtevanega prispevka za vojsko, marveč v obče ne d o vo I i u o b e n eg a, niti najmanjšega zvišanja sedanjih vojnih itak Že neznosnih stroškov. Še markantneje pa ee je oglasila baje ogerska delegacija rekoč: naj bi se od strani vkupne vlade nikdar zopet kaj tacega v javnost ne spravilo, kot je bila rečena brošura. Nameravano predlogo so torej vso stranke na Ogerskem že odklonile, ker so vse Btranke soglasne v tem, da je davčna struna žo dovolj napeta in ker je vojni minister sploh hibo napravil, ko je s takim predlogom narod vznemiril. Ker v nas Madjari igrajo prve gosli, je usoda omenjene brošure oziroma 16 milijonske predloge že mestjanov. Kraj sam ob sebi je jako prijazen in tudi vožnja zelo prijetna. Postaje so druga od druge le mulo oddaljene, a vagoni so narejeni v dva nadstropja Kurepipo je prav za prav veliko mesto, kajti vila Btoji poleg vile a vsako obdaja velik in lep vrt. Vrb tega je mnogo javnih nasadov, tako, da jo lahko reči: Kurepipe ne zaostaja za nobenim evropskim modnim letoviščem. Tudi znamenite vodopade reke Tamarinda smo si ntkaterniki ogledali. Voz, s katerim smo se vozili, je bil precej čuden; najbolj podoben je bil zaboju in tudi vožnja ni bila nič kaj ugodna, vzlic temu, da nas ju pot peljala po rodovitnih, obljudenih krajih. Ogledali smo si neko večjo plantažo in z njo združeuo cukrarno, ki nas je zelo zanimala, žal, da ni bilo nikogar, s katerim bi bili mogli govoriti. — Voznik naš ustavil je veliko, Še dosti dobro vzdržano cesto in jo krenil v stran. Kmalu orno bili na samini. Pred nami ležalo je globoko brezno, na desni in na levi od njega dvigali so se visoki hribi nebu pod oblake, a v brezno padal je v velikih karkadab Šumeč potok. Prizor, ki smo ga gledali, je bil velečasten in ostane vsem v prijetnem spominu. Pozno v noč vrnili smo se šele v Port Louis, jako zadovoljni 8 svojim izletom. Tudi v PampIemons8es smo priredili iclet ter zapečatena. Za zdaj je nevarnost odstranjena in Dunajski listi kislih obrazov to že priznavajo. Tako piše jeden mej njimi: Za vojne potrebe se ne bodo zahtevale nobene nove vsote, ker finančna ministra Weker!e in Steinbach nečeta, da bi Be zopet zrušilo tako težko doseženo ravnovesje v državnem gospo« darstvu. Vojni minister utaknil bode torej svoje načrte zopet v žep in ne bode zahteval novih milijonov, — ker bi jih ne dobil. Goriška jubilarna razstava. Oorica 14. septembra. [Izv. dop] V letošnjem »razstavnem" letu zanima jubilarna razstava goriška le ožje, domaČe kroge in obiskovana je le bolj srednje. Saj se pa tudi res ne more meriti z Zagrebško, kamo-li s Praško! Jedino glede sadjarstva, vinstva in svilnih pridelkov prekaša obedve prejšnji. Posebno lepo sadje in grozdje so razstavili veleposestniki iz slovenskih Brd (Attems, Baguer, Toroš itd.) in slovenska kmetijska šola v Gorici, ali tudi Furlnnija se v tem obziru odlikuje. Žalostno pa je zastopana Vipavska dolina, katera je nekdaj najbolj slovela zaradi izvrstnega sadja in vina. Velik napredek ima zabeležiti tudi sirarstvo po Tolminskih in Bolških gorah. Uzorna je mlekarnica g. Ign. Kovačiča od Sv. Lucije, ki na razstavišči izdeluje surovo maslo in sir ter ponuja obiskovalcem hladilno kislo mleko. Prav lepe predmete kamenarske obrti (iz NabreJinskega, Solkanskega in Šebreijskega mramorja) izložili so Goriški kamnoseki. Posebno zanimivi pa so strešni iz cementa, Žgani brez peči, katere izdeluje g. Ivau VulČ v Čezsoči pri Bolcu. To je pi okoristim izumitev posebno za gorske kraje, kjer do sedaj hiše z deskami krijejo in želeti je, da bi se novi strešniki kmalu udomačili, ker lesa vedno bolj primanjkuje. V razstavi se tudi pletejo koši in sedala za stolice, potem se izdelujejo Čipke, kakeršne se bodo naprav-Ijale na novi čipkarski šoli v Oepovanu. (Za to šolo je imenovalo ministerstvo italijansko učiteljico iz laških Tirolov in še le ko je ta v Trst prišla, je doznala, da v ČVpovanu nihče itulijnnaki ne razume in se morala zahvaliti za novo službo. Lepo so na Dunaji poučeni o naši deželi!) Poleg čipek si ogledali oudotni botaničui vrt, ki je pravi uiii-kum takisto glede velikosti, kakor tudi glede bogastva. Predaleč bi zašel, ako bi popisoval na drobno vse posebnosti tegu vrta; le jedno naj omenim. V botaniškem vrtu vzdržujejo dve želvi (Sehildkriite), kateri smo kar zajahali, tako sta veliki iu močni. Tudi inače je bilo nuše življenje v Port Louisu zelo prijetilo, kujti domačinci odlikovali so nas na vse načine, da smo bili prav zadovoljni. Tudi pleB so nam v čast priredili, s kratka, zabavali smo se izvrstno in le prehitro je biia ura, da smo morali zopet na pot. Poslavši obolelega mornarju z neko nngleško ladijo domov, odpluli smo iz luke Port Louisa dne 2G. novembra. Prepluti nam je bilo dolg pot iu zategadelj preskrbel je naš kuhar svoja skladišča z mnogimi stvarmi, a ukrcali smo tudi pet prašičev in dvanajst volov. Iz začetka vodili smo ladijo blizu otoka in tu še jedenkrat zrli razkošno lepoto t-ga kraja, potem pa prišli v območje zapadnih vetrov, ki so nam olajševali pot do Avstralije. Dne 1. deceembra sestavil je poveljuik znova navadne grupe kadetov in to pot naletel sem dobro, zakaj pridodeljeu sem bil vojaški grudi, kur je dokaj prijetneje nego je bilo prej, ko ni minula noč, da bi so bil pošteno uaspal. V varstvo eo mi izročeni trije topovi leve opaziš ukusno zložen stožec iz samih pečnic ter iz njih narejenih šopkov, katere je razstavil g. Miha Črnota iz Loga. Krasne so tudi krajinske fotografije od g. vodje Bolleta, ki predočujejo najinteresant-nejše partije goriško dežele. Oficijalni nadpiai v razstavi so napravljeni v treh jezikih, le glede* grbov ne moremo razumeti, zakaj stoji na njih poprej „Circhina" in potem še le „Cerkuo", ali pa zakaj ima .Caporetto" večjo vrednost, nego „Kobarid", ko prvi izraz ni niti pri uradni juh, niti pri poŠti v navadi. Kakor je mnogo samo italijanskih, tako je tudi več samo s'ovenskih nadpisov. Samo kranjski razstavniki brilujejo z nemškimi nadpiai (n. pr. Pakiž, Holzrvarenhand-lung zu Iteifnitz in Krain), kar se v Gorici z nevoljo opaža. Tem se je pridružil tudi znani Jonko iz „Flitscha", ki je na svoja sirnata kolesa prilepil listke s napisi „Kiiss" in še celo „KiUiBs". To vam je znak globokega znanja nemškega pravopisa! Dne Iti. iu 17. t. m. počasti našo razstavo tudi visok gost, nadvojvoda Karol Ljudevik, v imenu presvetlega cesarja, ki sam ne more razstave po-setiti. Politični razgled. Notranje an jskem.) Vsled silne vročine, ki je jtokončala zetov v mnozih provincijali, nastala je lakota posebno v izhodnji Španiji, kjer je bila grozna suša. Koro, jedna iz mej največjih rek evropskih, ima tako malo vode, di jo otroci lahko prebredejo. Suša trajo Še nadalje. * (Umeta len mraz.) Američani, ki so izumili narejati umetaleu dež, hote zdaj poskusiti tudi narejati umetaleu mraz. V kratkem vršili se bodo poskusi, kako su s pripumočjo umetalnih oblakov napravi zgodnji mraz ter tako prepreči, da zemlja ue da gorkote od sebe. * (lioparsk napad.) V jedo! najbolj obljudenih ulic Praškega predkraja Vinohra\ za 2-7° in 4-7" lOuL^ajslcsi "borza dne IG septembra t. 1. (Isvinio t<;l<-gran*čtio poročilo.) Papirnu renta..... Srebrna renta ..... Zlata renta...... 6% marčna rent*. .... Akcije narodne banke . . Kreditne ahcije..... London ....... Kreiiro........ Napol......... G, kr. cekini...... Nemško marke..... 4°/» državne srečke it. I. 1854 Drlavue srečke iz I. lHb'4 Ogerska zlata renta 40/„ . . Ogerska papirna renta i> „ . Dniiava reg. srečke 5u/0 . . Zeuilj. ot>6. avHt.r, 4',','Vo l'Hti Kreditne srečko..... Rudolfov« arečke .... Akcije •Utglo-SVStr. Imuko Tiaiuway-driiSt. volj. 170 gld. včeraj — Oh rt o« gld. Jt0 85 — gbl . 90 80 , 90 75 t 90 85 , 109 75 n 10945 „ 1-180 101 50 , 1003 — n 1009 — n 276 — * 275 75 „ 117-35 t H7 35 » ■ ■ —'— • 9 BI — 931 , N f>9 5 59 „ 57 70 57 70 25 i gld. 134 g Id. 50 kr. 100 . 180 ..... 103 „ 05 , • . • . . 100 , 50 , 100 gld. 120 • 25 „ caat. liati . . 115 ■ • 100 gld. 184 . 75 ; 10 „ 20 n n l '^o . 152 a. v. . . 220 1 H Dva uceaei vsprejmeta se takoj v večjo špecerijsko trgovino v nekem mestu na Kranjskem. Dotičnika morala sta vsaj prvi ali drugi gimnazijski razred izvršiti in morata biti zmožna nemškega in slovenskega jezika. — Natenfineja pojasnila daje npravniltvo .Slovenskega Naroda". (746—2) Poštna ekspeditorica. Poštna ekspeditorica z večletno prakso ter urna in vešča poštnim in brzojavnim opravilom, zmožna slovenskega in nemškega jezika, vaprejme se stalno takoj pri večjem c. kr. poštno-brzojavnem uradu proti prosti štaciji in plači, določeni po dogovoru. Lastnoročno pisane prošnje, kojim jo priložiti spričevala iu fotografijo, pošljejo naj se u prav ni Ar v u „ Slovenskega Naroda" pod šifro: „vrla Nlovenka". (750—2) V najem se odda (772_1) gostilna v Gorenjem Loptci tik glavne ceste pri farni cerkvi, blizu sodišča iu okrajnega glavarstva. Pri hiši so veliki hlevi, shrambe in kleti, katere so pripravne tudi za vinsko kupčijo. Zraven hiše je vrt is selenjavu, velik aadnl vrt in njive. Več se poizve pri g. Mllavea v <>orenJem Lo> gat« I in pri lastniku g. Frana Trsarja aa Vrhniki. Srajce, zavratniki, zapestniki, kravate. M. Podkrajšek ,7'7-1' v I.Jiibl|aiiI, v ftpltalsl&ili ulleah. |KaroIu Till-u j v Ljubljani, v Spitalskih ulicah št. 10. \ VSG (456-2) I šolske potrebščina^ za pisanje, risanje in slikarije, za jj vse sole po naročilu gg. profesorjev. Ik Velika izbera I risalnih skladnikov, risal itd. M Gospodičina iz dobre rodbine, izurjena v šivanji, pri kuhi in sploh v VBeh hišnih opravilih, želi v kako špecerijsko prodajalnico, naj si bode v mestu ali na deželi, v službo vstopiti. — Ponudbe pod črkama A. B. vsprejema iz prijaanosti upravništvo „Slovenskega Naroda". (74g_3) Ona gospodičina, ki se je vozila iz Zagrebške razstave dne 9. septembra dopoludne v Ljubljano in bila mej vožnjo opazovana od dveh gospodov, naj vsprejnie pismo ,,poste restante" v Ljubljani pod imenom zadnje stacije, kjer smo se ločili in zadnji pozdrav dali. (751_3) Trgovsk pomočnik 19 let star, izurjen v špecerijskem in nekoliko v manufakturnom blagu, želi uvojo aedsujo sluibo preuienlti kje na deželi. UpraSauja uaj se pošiljajo pod naslovom: J. 91. poste restante Razdrto, Notranjsko. (742—3) Od pluga do krone. (745—5) N 11J t> o 1J m e sredstvo Prebavno vino (Vinum diftestiviim llrej mossor) iz knezoskofijske dvorne lekarne v Briksenu Mr. F. C. Breymesserja je najbolj!« in najsignrnejie sredstvo, da ae hitro ločijo vsakovrstne motltve pro-bavljanja ali zapeka. Cena veliko steklenice z navodilom za porabo 1 gld. Dobiva se v lekarni gosp. J, Svobode v LJubljani. (595—17) ■s. it 1» <» 1 it 1 želod «0! ZialcžrLii^: tovarne zat ;platxxo. (757-2) Viljem Sattner v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 20 priporoča za bodočo sezono po znanih nizkih cenah dobrosortovano zalogo prtenega, modnega in manufakturnega blaga ml priproste do najfinejše vrste. Lepe novosti Jesenskega in zimskega blaga za olileke, frne in v vseh dragih motlnih barvah; posebnosti pristno angleškega in hrnskega modnega blaga z:i oblačila za gospode , flanelne odeje, prodlagaoi, navadni in salonski prostirači, preproge, an-gora-kožloe, tkani iti natlsneni perilnl barhantl i. t. d. i. t. d. Novosti kupujejo se vsak dan. Najnovejši modni časniki so na razpolaganje. X Blago za obleko, dvojnato široko, meter po 50 kr. in več. L. Luser-jev obliž za turiste. Goloto in hitro upli-vajoče Bredstvo proti kurjim ovesoin, y . ftul|eui na pod- V^v^V - , plutih, petsh in ><,rS^ JJPV^ - Vc\ikJ? drugim trdim v/T^e* Pnxn.aln,h praskom ^ / P18«™ >° n» kože. y^^^y^ nfl °Kled v Dohivn so v lekar nah. ^r., k^ 4ry- glavni razpošiljalnin; L- Schwenk-a lekarna V24) Meidllng-DunaJ. VFs&S Pristen samo, če imata navod in iflr obliž varstveno znamko in podpis, avV ki je tu zraven; torej naj bo puzi in xavrEo vso manj vredne ponaredi o. Pristnega imajo v Ljubil 1*111 J. Swoboda, U. pl. Trnkoczjr, 0. Piccoli, L. Grečel; v Kuilol fovem S. pl.Slsdovič, F. Ilaika; v Kamnika J. Močnik ; v Olovd A. Egger, W. Thurmwald, J. Birnba-cher; v Brezah A. Aicb-inger; v Trga (na Ko-roSkuui) (J. Menner; v Ilelfaka F. Hcholz, Dr. E. kiinipf; v Clorlel O. h. Pontoni; v vYolt>-liergu A. Hittb; v Kranj I K. Suvuik; v Itad-Koni C. K Andrien; v l«lrl|l Josip Warto; v ItHcIovlilel A. Roblek; V CelJI J. Kupfursclnnid. Glavna dobitka inarjev 100.000 50.000ool,iiiiarjeir (707—10) LOZI po 1 gld. V Ljubljani se đobtvtijo lozi i»ri J. Č. MAYER-ju. LOZI po lglfl. Izdajatelj in odgovorni urednik: j ob i p N0II1. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".