210. številka. Ljubljana, v sredo 16. septembra. XXIV. leto, 1891.
SLOVENSKI MAMIL
Ishaja vsak dan ive«er, izLmti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano hvkz pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt lata 8 gld. 80 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr
na'mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tuj« dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Cetiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Se se dvakrat, in po 4 kr., Ce so trikrat ali v o'-kr.it tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniltvo je v Gospodskih ulicah fit. 1*2. Upravnifttvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V I,]u 1>1 Jani, 16. septembra.
Pred nekoliko daevi imeli smo priliko opazovati, s koliko silo je ves oricijozni stroj deloval, da bi pot gladil oovi vojaški broSuri in vzbudil občinstva zanimanje zanjo. »Correspondenzbureau* brzojavil je vsem listom kot imeniten evropsk dogodek, da je ta brošura izšla, podrobno naznanil je nje vsebino, odlično oficijozni „Fremdenblatt" pa je slovesno izjavil, da je ta brošura pisana po inspiraciji vojnega ministra in ministra vnanjib zadev. Pri oficijozni tej gorečnosti dogodila se je gospodi nezgoda, da je »Correspondenzbureau" že prej raz« glašal, kaj „Fremdenblatt" o tej brošuri piše, preden je dotična številka „Fremdenblatta" sploh bila iila.
Brošura, za katero se je delala taka nečuvena reklama od strani vojnega ministerstva, bavi se o rusko*francoski zvezi in o avstrijskem proračunu. Z navadnimi, davno že znanimi argumenti skuša v njej m imenovani pisec dokazati, da je vojnega ministerstva proračun še vedno premajhen, da Avstro-Ogerska niti za dobo miru ni dovolj oborožena. Da se popolni ta nedostatek, treba da se že v mirnem časa vsaka kompanija popolni na 100 mož, treba še toliko častnikov, stotnikov, treba pomnožitve konjice in artilerije, s kratka 16 do 18 milijonov goldinarjev na leto več, nego doslej, ne glede na onih 36 milijonov goldinarjev, kateri bi se imeti izdati za nove vojne Indije, ako se sploh hoče, da bi bila naša mornarica svoji nalogi kos.
Na to brošuro, s katero je vojni minister le hotel malo za žilo potipati javno mnenje, da bi potem stavil primerne predloge delegacijam, ni noben Časopis v tostranski polovici kaj odločnega pisni. S kislim obrazom, kakor da tako mora biti, vsprejela se je v brošuri razpravljana vest in videla se je povsod v nas prava orijentska resignacija. Saj je Že davno temu, da imajo v našem parlamentu vojnega ministra zahteve čudovito prednost, da imajo, kadar so te predloge na vrsti, vsi po-Blanci vodo v ustih in da ga ni čuti niti najmanjšega ugovora, da o opoziciji ni niti sledu. Preverjeni smo, da bi tudi naši Kluni in Povšeti, ki na katoliškega društva shodih tako mastno deklamujejo, kako konservativna stranka skrbi in dela na to, da
LISTEK.
Na Mavricij in v Avstralijo.
(Daljo.)
Ker so nismo mogli ž njim sporazumeti, šli smo za hišico, kjer je bila postavljena primitivna baraka, iz katere smo čuli malo harmonično glasbo. Star, na pol gol Kinez nabijal je v neki ekstazi velik tauiburin a vsa zbrana družba, možje in ženske, kričala je divje vmes — kar je memla imelo petje biti. Od tod šli smo v hišo, v pravi tempelj, ki se odlikuje po posebni nesnagi. V tempelju ni bilo razen nekaterih \az ničesar, kajti altar podoben je bil kakemu priprostemu zaboju, nakičenemu z raznobojnim papirjem. Sredi altarja je stol, na katerem sedi iz lesa izrezljana karikatura, pri katere pogledu nismo mogli smehu več zadržati. Pri tej priliki bodi omenjeno, da so Kinezi najbolj zoprni ljudje, kar sem jib videl na svojem potovanju.
Ker smo v mestu jako malo zabave imeli, prirejali smo večje izlete na deželo, kjer smo se vedno prav dobro zabavali. Železniško upraviteljstvo dalo nam je celo prosto vožnjo. Posebno lep izlet je bil v Kurepipp,   kjer je letovišče premožnih
se bremena kmetu zmanjšajo, za omenjeno predlogo „sana phrase" in morda celo zadovoljnega lica glasovali.
V državni polovici, v državnem zboru zastopani, šla bi bila stvar gladko, kakor maslo, v Transilvaniji pa se je stvar zasuknila drugače. Na Oger-skem je svoboda tiska neomejena, vsled tega vse drugo politiško življenje nego v nas. Onkraj Litve kimaoje u i pravilno, marveč debata svobodna v V8acem uprašanji, tudi Če se vojnega ministerstva tiče. Zato so tudi madjarski opozicijski listi omenjeno brošuro vzeli pod kritični drobnogled, ogledali jo z vseh stranij, naposled pa bili v«i soglasni v tem, da bi bilo, ako bi se hotelo vse to uvesti, treba več let gotovega miru. Ker pa mir sploh za nobeno dobo zagotovljen ni, bili bi zahtevani milijoni le skozi okno vrženi. Opozicija ogerska se je torej vojnega ministra zahtevam odločno postavila po robu. Vladna stranka se o tem še ni izrekla, a v denarnih zadevah se Arpadovci ne prenaglijo tako hitro.
Sicer pa se ne bodemo motili, ako trdimo, da bode tudi vsa ogerska vladaa stranka z vso odločnostjo proti nameravani predlogi. Vsaj jeden prvakov vladne stranke, ,Pester Ll<*yda" urednik, znani Maks Falk, se je v tem ozira jako odkritosrčno izrekel. Pretekli teden imel je Falk shod volilcev v Aradu. Govoril je o politiškem položaji Ogerske in države sploh, a jako odločno izjavil se: da njegova stranka ne le ne dovoli zahtevanega prispevka za vojsko, marveč v obče ne d o vo I i u o b e n eg a, niti najmanjšega zvišanja sedanjih vojnih itak Že neznosnih stroškov. Še markantneje pa ee je oglasila baje ogerska delegacija rekoč: naj bi se od strani vkupne vlade nikdar zopet kaj tacega v javnost ne spravilo, kot je bila rečena brošura.
Nameravano predlogo so torej vso stranke na Ogerskem že odklonile, ker so vse Btranke soglasne v tem, da je davčna struna žo dovolj napeta in ker je vojni minister sploh hibo napravil, ko je s takim predlogom narod vznemiril.
Ker v nas Madjari igrajo prve gosli, je usoda omenjene brošure oziroma 16 milijonske predloge že
mestjanov. Kraj sam ob sebi je jako prijazen in tudi vožnja zelo prijetna. Postaje so druga od druge le mulo oddaljene, a vagoni so narejeni v dva nadstropja Kurepipo je prav za prav veliko mesto, kajti vila Btoji poleg vile a vsako obdaja velik in lep vrt. Vrb tega je mnogo javnih nasadov, tako, da jo lahko reči: Kurepipe ne zaostaja za nobenim evropskim modnim letoviščem.
Tudi znamenite vodopade reke Tamarinda smo si ntkaterniki ogledali. Voz, s katerim smo se vozili, je bil precej čuden; najbolj podoben je bil zaboju in tudi vožnja ni bila nič kaj ugodna, vzlic temu, da nas ju pot peljala po rodovitnih, obljudenih krajih. Ogledali smo si neko večjo plantažo in z njo združeuo cukrarno, ki nas je zelo zanimala, žal, da ni bilo nikogar, s katerim bi bili mogli govoriti. — Voznik naš ustavil je veliko, Še dosti dobro vzdržano cesto in jo krenil v stran. Kmalu orno bili na samini. Pred nami ležalo je globoko brezno, na desni in na levi od njega dvigali so se visoki hribi nebu pod oblake, a v brezno padal je v velikih karkadab Šumeč potok. Prizor, ki smo ga gledali, je bil velečasten in ostane vsem v prijetnem spominu. Pozno v noč vrnili smo se šele v Port Louis, jako zadovoljni 8 svojim izletom.
Tudi v PampIemons8es smo priredili iclet ter
zapečatena. Za zdaj je nevarnost odstranjena in Dunajski listi kislih obrazov to že priznavajo. Tako piše jeden mej njimi: Za vojne potrebe se ne bodo zahtevale nobene nove vsote, ker finančna ministra Weker!e in Steinbach nečeta, da bi Be zopet zrušilo tako težko doseženo ravnovesje v državnem gospo« darstvu. Vojni minister utaknil bode torej svoje načrte zopet v žep in ne bode zahteval novih milijonov, — ker bi jih ne dobil.
Goriška jubilarna razstava.
Oorica 14. septembra. [Izv. dop] V letošnjem »razstavnem" letu zanima jubilarna razstava goriška le ožje, domaČe kroge in obiskovana je le bolj srednje. Saj se pa tudi res ne more meriti z Zagrebško, kamo-li s Praško! Jedino glede sadjarstva, vinstva in svilnih pridelkov prekaša obedve prejšnji. Posebno lepo sadje in grozdje so razstavili veleposestniki iz slovenskih Brd (Attems, Baguer, Toroš itd.) in slovenska kmetijska šola v Gorici, ali tudi Furlnnija se v tem obziru odlikuje. Žalostno pa je zastopana Vipavska dolina, katera je nekdaj najbolj slovela zaradi izvrstnega sadja in vina. Velik napredek ima zabeležiti tudi sirarstvo po Tolminskih in Bolških gorah. Uzorna je mlekarnica g. Ign. Kovačiča od Sv. Lucije, ki na razstavišči izdeluje surovo maslo in sir ter ponuja obiskovalcem hladilno kislo mleko. Prav lepe predmete kamenarske obrti (iz NabreJinskega, Solkanskega in Šebreijskega mramorja) izložili so Goriški kamnoseki. Posebno zanimivi pa so strešni iz cementa, Žgani brez peči, katere izdeluje g. Ivau VulČ v Čezsoči pri Bolcu. To je pi okoristim izumitev posebno za gorske kraje, kjer do sedaj hiše z deskami krijejo in želeti je, da bi se novi strešniki kmalu udomačili, ker lesa vedno bolj primanjkuje. V razstavi se tudi pletejo koši in sedala za stolice, potem se izdelujejo Čipke, kakeršne se bodo naprav-Ijale na novi čipkarski šoli v Oepovanu. (Za to šolo je imenovalo ministerstvo italijansko učiteljico iz laških Tirolov in še le ko je ta v Trst prišla, je doznala, da v ČVpovanu nihče itulijnnaki ne razume in se morala zahvaliti za novo službo. Lepo so na Dunaji poučeni o naši deželi!)  Poleg čipek
si ogledali oudotni botaničui vrt, ki je pravi uiii-kum takisto glede velikosti, kakor tudi glede bogastva. Predaleč bi zašel, ako bi popisoval na drobno vse posebnosti tegu vrta; le jedno naj omenim. V botaniškem vrtu vzdržujejo dve želvi (Sehildkriite), kateri smo kar zajahali, tako sta veliki iu močni.
Tudi inače je bilo nuše življenje v Port Louisu zelo prijetilo, kujti domačinci odlikovali so nas na vse načine, da smo bili prav zadovoljni. Tudi pleB so nam v čast priredili, s kratka, zabavali smo se izvrstno in le prehitro je biia ura, da smo morali zopet na pot. Poslavši obolelega mornarju z neko nngleško ladijo domov, odpluli smo iz luke Port Louisa dne 2G. novembra.
Prepluti nam je bilo dolg pot iu zategadelj preskrbel je naš kuhar svoja skladišča z mnogimi stvarmi, a ukrcali smo tudi pet prašičev in dvanajst volov. Iz začetka vodili smo ladijo blizu otoka in tu še jedenkrat zrli razkošno lepoto t-ga kraja, potem pa prišli v območje zapadnih vetrov, ki so nam olajševali pot do Avstralije. Dne 1. deceembra sestavil je poveljuik znova navadne grupe kadetov in to pot naletel sem dobro, zakaj pridodeljeu sem bil vojaški grudi, kur je dokaj prijetneje nego je bilo prej, ko ni minula noč, da bi so bil pošteno uaspal.   V varstvo eo mi izročeni trije topovi leve
opaziš ukusno zložen stožec iz samih pečnic ter iz njih narejenih šopkov, katere je razstavil g. Miha Črnota iz Loga. Krasne so tudi krajinske fotografije od g. vodje Bolleta, ki predočujejo najinteresant-nejše partije goriško dežele.
Oficijalni nadpiai v razstavi so napravljeni v treh jezikih, le glede* grbov ne moremo razumeti, zakaj stoji na njih poprej „Circhina" in potem še le „Cerkuo", ali pa zakaj ima .Caporetto" večjo vrednost, nego „Kobarid", ko prvi izraz ni niti pri uradni juh, niti pri poŠti v navadi. Kakor je mnogo samo italijanskih, tako je tudi več samo s'ovenskih nadpisov. Samo kranjski razstavniki brilujejo z nemškimi nadpiai (n. pr. Pakiž, Holzrvarenhand-lung zu Iteifnitz in Krain), kar se v Gorici z nevoljo opaža. Tem se je pridružil tudi znani Jonko iz „Flitscha", ki je na svoja sirnata kolesa prilepil listke s napisi „Kiiss" in še celo „KiUiBs". To vam je znak globokega znanja nemškega pravopisa!
Dne Iti. iu 17. t. m. počasti našo razstavo tudi visok gost, nadvojvoda Karol Ljudevik, v imenu presvetlega cesarja, ki sam ne more razstave po-setiti.
Politični razgled.
Notranje <Icžclc.
V Ljubljani, IG septembra.
l*oljaki in slovanska vzajemnost.
Na podlogi nekaterih posamičnih izjav skušal je dokazati organ Plenerjev, da ho Poljaki nasprotniki slovanske vzajemnosti. S:;oro vse poljsko časopisje pobija omenjeni članek nemškoliberalnega organa.   „Gazeta Narodova"  pravi, da ,N. fr. Pr." ne sme pozabiti,  da oni  članki neso izraz mnenja vsega poljskega naroda.   „Nova  R-.-forma" pravi: Jako zaslepljeni so vri, ki v izjavah simpatije za Rusijo ne vidijo tudi  svarila zase   in ue čutijo, da morajo hoditi po drugi poti. Avstrija se mora preveriti koru eno, da  v  simpatijah za Rusijo, ki se kažejo mej slovauukimi narodi avstrijskimi, je velika nevarnost za državo.   Zatiranje pa ni pravo sred stvo proti tem simpatijam.  Treba je opustiti doBe danje tradicije, odkritosrčno in z veseljem se pečati z razvojem individualnih slovanskih narodov, strah nemške hegemonije  pregnati za vselej  iz države, odlučilo in nedvoinljivo priznati ravnopravnost narodov in jo tudi izvesti.   Le tako da so protistav-ijuti privlačili sili Moskve lastna popularnost.14 Iz češke razstave. SlavnoBt, katero je priredil razstavni odbor v stoletni   spomin   posetu   cesarja  Leopolda  v prvi češki obrtni razstavi, postala je po slavnostnem govoru odbornika Jana prava čeAka narodna slavnost. Slavnostni    govornik   je   naglasa),   da  je glavni pomen razstave, poleg spomina na kronanje kralja Leopolda, slaviti   neizmerni   gospodarski napredek, katerega   je   storil   češki   narod,   akopram je bil cela   stoletja  suženj.   Nasledek   tega   bode popolna  emancipacija  češkega dela od tujega kapitala od tuje u Vožnje,  kajti Čehi so  močni dovolj, da sami lahko izvažajo. Nasa češka razstava je pod najugodnejšim pokroviteljstvom, naš cesar iu kralj bode prišel in začudenjem videl, kaj premore češka marljivost češko delo. {Burni Slava-klici.) Slavnosti udeležil se je župan, predmestni zustopi iu mnogo poslancev.
Vojni butlt/et in zadnji manevri.
Ofirijozni  listi  izjavljajo  bo   proti zahtevam vojnega ministra ter kažejo, da vlada nema posebne
baterije,  oh  jednem sem pa grupni kadet, torej v nekem zmislu Se nekak dostojanstvenik.
Ko je prišla „Sajida" v območje zapadnih vetrov, nastalo je slabo vreme, tako da smo morali odložiti dosedanjo, tropienim krajem prhr.enio mon-turo iu poiskati gorkejšo obleko. Skoro ga ni bilo dneva brez dežju, valed česar smo bili primorani ostajati večinoma pod krovom, kjer smo si čas na razne načine kratili ter milovali nesrečnika, ki je bil v elužbi ter moral ua krovu prenašati dež in mraz. A tudi za one, ki so se zabavali pod krovom, se je položaj kmalu izpremenil, kajti močni vetrovi in razburkano morje niso dali, da bi se kdo mirno zabaval. O takem vre m trnu je najhujše za kuharja; paziti mu je nase in tudi na mnogo lonce in kozice, iu ker se vedno lovi, se mu večkrat primeri, da se s svojimi lonci iu kožicami zvrne po tleh.
Tudi nam se ne godi nič bolje, posebno hudo je pa pri obedu. Često se primeri, da še nismo zuvžili uiti jedne Ilice jedi in že so krožniki in sklede letele na tla. Kadar se ladija tako ziblje, je prav prijetno gledati nas pri obedu, kako b krožniki balansiramo in se trudimo, da nas gubajoča ladija ne vrže. Steklenice moramo pri takih prilikah imeti v žepu. . (Konoo priti.)
volje, da bi takoj ustregla pomnoženim zahtevam vojnega ministra. V tem smislu izraža se „Mon-tags-Revue*, o kateri je znano, da je v tesni zvezi z ministerstvom. Letošnji manevri — pravi omenjeni list — dokazali so in v tem se strinjajo vsi strokovnjaki, da stoji naša vojaka kvalitativno ua višini modernih vojaških zahtev. Seveda nekateri kritiki zahtevajo, da se za tako izborno vojsko do-našajo še večje Irtve, nego do Redaj. Vender v merodajnih krogih neso nič kaj pripravljeni, da se napravijajo prenaglene nove dobave, katere bi pripravile našo vojsko do .ideala", kakor ga ima pred očmi jedna ali druga uplivnih oseb.
Vitanje države.
Huni/a in Dartlanelsko upvaSanje. Dopisnik „Times-a" imel je te dni v Peter-burgu pogovor z neko „jako merodajno osebo" o takozvanem Dardanelskem uprašanji. Izrazila je ta oseba svoje začudenje, da se v Evropi more dvomiti o tem. da je konečna namera Rusije, da si pribori prosto vožnjo skozi Dardanele ue samo za trgovske ladije, nego za vso mornarico sploh. .Gotovo je," rekel je ta merodajni Rus, „kakor le kaj ua svetu, da bode Rusija pri prvi priliki izbrisala iz svojega grba zadnje ostanke krimske vojske in turškega gospodstva s tem, da si pribori popolnoma svoboden izhod iz Črnega morja Zgodilo se bode to z dovoljenjem Turčije, ali pa brez njega. Nikakor ni dvomljivo, da se to zgodi nocega dne v sporazumljenji b Turčijo, in da se oua upira samo navidezuo. Izkrcati oddelek vojske in bo polastiti uhoda v morsko ožino, bilo bi lahko. Rusija ue gradi zaman uud 12 veiicih oklopnic po 10O0O ton v Črnem morji, da se ne omenja drugih ladij in torpedovk. Trajalo bode morda nekaj Časa in veljalo mnogo poskusov, predno bode moglo prosto voziti sem in tja ruske ladije, tudi če bi druge države to dosegle. Ali Rusija ima svoj trden smoter in se ne bode dala omajati. Kadar bode ustie Dar-danel v posesti Rusije, morebiti skupno s Turčijo, bodo druge oblasti Rusijo morale prositi za prosto vožnjo skozi Dardanele .
Rusija in Carigrad* Z ozirom na vest necega angleškega lista, da Ru»ija namerava napasti Carigrad iznenada, se kliče v spomin jednaka nakana carja Nikolaja, ki jo je že 1. 1853 gojil. Predlagal je admiralu Men-čikovu, da bi se Turčija s tem prisilila pokoriti se ruskim zahtevam, da se iznenada izkrca na kakem mestu Bospora 16 000 mož z 32 topovi iu 2 sotnijama Kazakov, ki bi zadoščali, da se polaBte Carigrada. Če bi bilo še večje število vojakov mogoče ukrcati, bil bi uspeh tem gotoveji. Knez Meu-čikov se je izrazil, da je načrt carjev jako težko izvedljiv, skoro nemogoč. Car je potem predložil drug načrt, da bi se iznenada izkrcala primerna vojna sila na bolgarski obali pri Burgasu, a tudi ta načrt ni se izvedel.
Francija in Italija. Vest, da bode francoski veleposlanik pri svetem stolu navzoč pri oficijelnom VBprejemanji romarjev v Vatikanu na posebno željo papeževo, vzbudila je nevoljo celo v radikalnih krogih. Rtdi-kalni listi pravijo ironično, da se Francija veduo trudi, da Italiji poda novih dokazov svojega prijateljstva.
Francoski veleposlanik Montehello zbral je pred svojim odhodom vso francosko kolonijo v Carigradu, ter jo pozdravil z jako pomenljivimi besedam', rekoč, da se bode v kratkem šele videl sad njegovega delovanja, katero je danes še nerazkrito. Govor bil je polu političnih momentov in jako zanimiv.
J*a vneli.
Kakor se kaž»», izgublja nekdanji vodja irske stranke pogum. Londonski poročevalec „Leeds Mer-cury" piše: .Jako dvomljivo je, bode li šel Parnell, kakor je nameraval, početkom zime v Ameriko. Parnell Be je baje preveril, da velika večina Ircev neče ničesar vedeti o njegovi politiki. Ako bi potoval po zjedinjenih državah, da nabira novce za strankarske fonde, napravil bi popolni filtCO. Ne računajoč najbolj ekstremno dinamitno stranko so Irci v Ameriki nasprotniki Pamella, in so mu dali razumeti na nedvomljiv način, da mu ni treba hoditi v Ameriko, da nabira novcev za nadaljevanje prepira mej brati. Zatorej Parnell ne bode hodil preko morja, nego skušal, da si na Irskem.
sedami za novo podružnico in g. dr. Fdipič je napil presvetlemu vladarju ter naSol s svojim govorom burni odmev pri vseh navzočnih. Od domačinov sta se pa posebno odlikovala s svojima govoroma gg. Medved in Elsbacher Konrad.
Izbralo se je začasno načelništvo, obstoječe iz sledečih gg.: J. Drobnič, predsednik (namestnik: J. Smole); M. Škerbec, blagajnik (namestnik: K. Elsbacher) ; M Medved, zapisnikar (namestnik: A. Groz-nik) Izrekla se je vsestranska želja, da bi tudi pristopili tej podružnici LašČani, ki po raznih krajih domovine in drugod zavzemajo odlična mesta. To se je po nekoliko že storilo, drugi pa naj še sledijo! Delajmo na to, da bode naša podružnica posebno dobro uspevala I
1% Št. Jerneju 13. septembra [Izv. dop.j Naš romantični kraj je novejši čas v napredku storil izdaten korak. Tako na primer se je poklicalo v življenje že opešano gasilno društvo, kateremu načelnik je naš vrli občečislani župan gosp. Josip Poljane.
Tukajšnji rodoljubi ustanovili so dalje tudi bralni klub — ter se v prostorih g. Zagorca slovenski listi kaj marljivo prebirajo. Ne bode pa dolgo, ko bodem v srečnem položaji Vam že o osnovi bralnega društva poročati. Inteligenca skazi svojo narodno zavest!!
Nikakor pa ne smem prezreti onega, kar tukaj, smelo trdim, največjo ulogo igra — namreč novo prirejeno dirkališče. Z* napravo velikanske elipse gre v prvi vrsti zahvala slavni c. kr. kmetijski družbi kranjski, katero je v tej zadevi prav pridno zastopal tajnik g. Gustav Pire. Omenjeni družbi pa je bil velika pripomoč gospod Janez Z mu g g, c. kr. stražmešter Žrebčarske postaje v Selu. Vrli mož je že 25 let vsako leto 4 mesece tukaj nameščen, da nadzoruje sosedne žrebčarske postaje, ter bi je v teku teh let od tukajšnjega prebivalstva veliko zaupanje in vsestransko priljubljenost pridobil. Dotični gospod napel je vse svoje moči, hodil od hiše do hiše in je neutrudljivo mu naklonjeno ljudstvo k vožnji peska vspodbujal. Akoravno je imel isti čas kmet ravno ajdovo setev, so je vender na kraj, za dirko odločeni, še čez tisoč voz gramoza brezplačno pripeljalo. Tukajšnje ljudstvo je sicer potrpežljivo — dvomim pa, da bi bil kdo drugi toliko pri njem dosegel.
Gosp. Ztnugg je bil od Št. Jernejakega občinskega zastopa za zasluge že pred leti izvoljen častnim občanom. Morebiti jo pa on tudi jedini podčastnik v veliki c. kr. avstrijski armadi, ki se s tem častnim naslovom ponašati more.   Na mnoga leta!
utrdi obstanek
Dopisi.
\i. I-asketu trgu 14. septembra [Izv. dop.] Storili smo vender jedenkrat važen korak z ustanovitvijo podružnice sv. Cirila in Metoda za „ Laški trg in okolico". Včerajšnji ustanovni zbor je bil prav dobro obiskan ter je takoj pristopilo podružnici blizu 50 udov. Počastilo nas je s svojo navzočnostjo več gg. Celjanov, ki <jo z naudušenimi govori in krasnim petjem največ pripomogli k sijajnemu uspehu. Prav umljivo in prepričevalno govoril je g. Dragotin Hribar o pomenu družbe sv. Cirila in Metoda ter razjasnjeval družbina pravila. Gospod dr. Rozina je eauduševal navzočne z iskrenimi be
Domače stvari.
— (Novoimenovani Trnovski župnik) gosp. Vrhovnik nastopil je včeraj zjutraj svojo službo. Ob 8. uri zjutraj bral je tiho sv. mašo. Kakor biiio že poročali pred nekaterimi dnevi, izprosil si je, da se opusti vsaka slavnost za vspre-jem, ter odločil v to namenjene novce za uboge.
— (Imenovanja.) Pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani imenovani so: koncipist Heliodor I) I o u b v financ, komisarjem, koncipijenta Hermann Nickerl in dr. Rudolf It os b ni k koncipistoma, praktikaut B. Gotz računskim asistentom in računski podčastnik Josip Fink kancelistom.
— (Grofa Chamborda grob na Kostanjevici.) Priobčili smo zadnjič nekaj vrst iz Pariškega „Figara", ki je tožil, da je grofa Chamborda grob popolnoma zanemarjen in ves v prahu iu dostavili iskreno željo, da bi ta izjava ue bila resnična. Naša Želja se je skoro takoj izpolnila, kajti, kakor Čitamo v „Novi Soči", je „Figarov" p o p i s s a m a laž.
— (V srednje šole vse sili.) V I. razred nižje gimnazije oglasilo se je danes zopet 48 učencev, po vrhu onih 104, kateri so bili že julija meseca vsprejeti. — L a na višji gimnaziji bo imela blizu 40 učencev, I. b okoli 80. — V prvi razred tukajšnje realke se je oglasilo 90 učencev.
— (V prvi tečaj tukajšnjega učiteljišča) se je oglasilo 22 gojencev in 109 gojeok. Od poslednjih bodo vsprejeli k večemu 40 gojenk, a kaj počne 69 ostalih? Ali je to res dokaz, da je višja dekliška šola v Ljubljani toliko potrebna, kakor „plesišče za derviše na .Grintovcu" ? (To so besede monsignora Jerana, posnete iz njegove .Dauice".)
— (Razkritje Gajevega spomenika v Krapini) preloženo je od 28. na nedeljo 2 7. dan t. m.
— (Shod  ognjegascev  v Zagrebu) Povodom dvajsetletnice obstanka svojega sklicalo je ognjegasno društvu Zagrebško shod, katerega se je udeležilo lepo število društev ne samo iz Hrvatske, nego tudi iz sosednih slovenskih dežel, posebno iz Kranjske, Istre in Koroške.   Posebno dobro so bile zastopana  tudi ognjegasna   društva  iz slovenskih krajev, največ iz Kranjske, n. pr. Ljubljana, Novo-mesto, Kranj, Kamnik, Postojina, Krško, Trebnje, Št. Vid, Šiška, Sevnica, Brežice, itd. Slavnost se je vršila prav lepo iti dostojno. V predvečer v soboto bil je slavnostni sprevod po mestu, pri katerem je izborna ogojegasna godba napravila serenado raznim dostojanstvenikom, potem  pa  komers v streljani. Drugo jutro bil je slovesen pozdrav došlih gostov po predsedniku g. DeželiČu, potem sprevod v mesto, in slovesna maša v glavni cerkvi. Ob 2. uri popo-ludne bil je slavnostni banket, pri katerem se je v imenu Slovencev zahvalil za napitnco g. Doberlet slovenski — kar je povsem naravno — ter nazdravil Hrvatom,   do katerih   Slovence  vedno   vleče ljubezen   bruto vska.    Napitnici   odzdravljalo    bo je z naudušenimi   klici: „ Živeli   Slovenci "   in vse občinstvo   pelo  je   „Naprej   zastava  slava" (Želeli bi le,  da  se g. Doberlet pokaže tuli v Ljubljani tacega Slovenca, kakor v Zagrebu, kjer Be je že davno uvedlo hrvatsko velevanje pri ognjegascib, ko se pri nas še veduo šopiri nemščina.) Po banketu podala so se društva skupno v razstavo. Zvečer pa bo se zbrali ognjegasci na vrtu Dreherjeve pivarne, kjer je  svirala  njih godba   in   so prepevala   Zagrebška   pevska   društva  in so  se razna društva bratovsko zabavala do pozne noči.   V ponedeljek bilo je nadaljevanje  glavne skupščine in vežba Zagrebškega društvu, popoludue pa skupni izlet v Maksimir, kjer se je zbralo nad 5000 ljudi in se je razvila prav živabua veselica, ki se je končala s sijajnim ognjemetom.
— („Glasbena Matica".) Učenci, ki žele ustupiti v šolo „Glazbene Matice", zglase naj se dne 18 in 19. septembra t. 1. od 4—6 ure popo-ludne in dne 20. septembra t. I. o l 10—12 ure dopoludne v šolskih prostorih (Gospodske ulici, knežji dvor II. nadstropje), kjer se bode vršilo upisovanje. Poučevalo se bode v igri ua klavirji, gostih in ua raznih drugih instrumentih, v petji, teoriji in harmoniji. V glasbeno šolo vsprejrao se samo otroci udov „Glasbene Matice". Učnina za 1 učenca znaša 1 gld. 50 kr. na mesec, upis niua 1 gld. in društvena uduina 2 gld. za vse leto, katere zneske uplačati je takoj po vsprejemu.
O J bor.
— („Slovenski Pravnik") prinaša v 9. številki nastopno vsebino: 1. Dr. F.: O razža-ljenji časti po načrtu novega kazenskega zakona
2. II kritiki §§. 53.—65. mil, postopanja. (Dalje.)
3. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: u) Solastnina, užitua ali najemna pravica V Lastnik ali na-jemodavec ni zavezan, da bi uživavcu ali najemniku poslopje, katero je naključje uničilo, znova zgradil ali pa za to odškodnino plačal, b) K uporabi §§. 884. in 1062. obč. drž. zak. c) Tožba in sporno posto panje ni prikladno za zahtevo dostojnega živeža mej zakonci, d) K eksekuciji na bodoče dolžnikove tir-iatve. 4. Iz upravne prakse: Ni dopustna pritožba občine s svojim statutom kot političuega oblastva prve stopnje zoper ukaze višjih političnih oblastev. 5. Tretja glavna skupščina mejnarudnega združenja kriminalistov. 6. Književna poročila. 7. Razne vesti.
— (Ogenj.) Danes zjutraj ob 2. uri uazna mla sta dva strela raz grad, da je nastal požar. Gorela je v Kravji dolini šupa, hlev in pod, vse last hišne posest niče Ivane Muro! t. Ilazven poslopij, ki so pogorela do tal, uničil je požar tudi več sto centov sena iu slame. Gasiluo društvo obvarovalo je s skrajnim naporom vseh močij, da se neso unele sosedne hiše, iz katerih so ljudje že prenašali pre-makljivosti ua ulico. Ogenj zanetil se je v pol odprti šupi, od koder je segel takoj na hlev. Pri tej priliki pokazalo se je znova, kako izvrstna naprava je Ljubljanski vodovod.
— (Dr. Karo 1 pI. Kožic), vrl hrvatsk domoljub in iskren prijatelj Slovencem, otvoril je ue davno svojo odvetniško pisarno na Dunaji I. Biaucr-strasse štev. 10. Naj bode priporočen vsem onim Slovencem, ki imajo na Dunaji pravniškega posla, posebno, ker je on mej Dunajskimi juristi znan kot kapaciteta in zna tudi prav dobro slovenski.
— (Dijaški koledar.) Naša koledarska literatura je zopet napredovala. Pred nami leži 1. letnik .Dijaškega koledarja", ki ga je izdala „Na-
rodna Tiskarna". Prav lepa knjižica je to, v obliki običajnih koledarjev, lepa po vnanjosti, odlična po praktični  razdelitvi  raznovrstne vsebine.   „Dijaški koledar" obsega  dobo od   1. septembra  1891 do 31. decembra 1892  in ima razven tega nastopne sestavke in rubrike : Rodopis ces. rodovioe, astrono-miške beležke za 1892. 1., ključ za določitev vremena, lestvica za pristojbino kolkov, žrebanje avstrijskih srečk, seznamek vrednosti kovinskega denarja, poštne pristojbine za pisma, brzojavni tarifi, dr. Frančišek Miklošič (z lepo sliko).   Z* tem so razne za dijake važne podrobnosti. O srednji šoli, pogoji za vHprejem,   zrelostne   izkušnje,   šolnine, ustanove, srednja učilišča na Slovenskem, visoke šole v Avstriji, šole  za umetniško  in  strokovuo izobrazbo, trgovske šole,  šole za poljedelstvo,  gozdarstvo in rudarstvo, strokovne šole za živinozdravnike, pod« kovske šole, glusbene šole, nautiške šole, vojaška učilišča.   Dalje je skrbljeno za dijakov beležke o učiteljih, sošolcih, knjigah, nalogah,  razdelitvi šolskih ur. Naposled so dodani še sestavki: Evropski vladarji. Sv. brata Ciril in Metod. Glagolica in cirilica.  Jezik staroslovenski.   Književno delovanje sv. C rila in Metoda.   Srbska in ruska azbuka.   To je vender tako raznovrstna in bogata vsebina, da bode tudi  nedijak koledar rad  prelistaval iu priznaval, da je prav praktično urejen, ker daje dijaku potrebne podatku i u mu služi kot lična listu.ca Preverjeni smo, da bodo slovenski dijaki pridno segali po lepem koledarji,  ki je bil že davno potreben. Koledar dobiva  se  v  „Narod u i  Tiskarni" v Ljubljani in pri vseh kujigotržcih izvod po 80 kr., po pošti 85 kr.
— („Učiteljski Tovariš") Glasilo „S'o-venskega učiteljskega društva" v Ljubljani ima v 18. štev. naslednjo vsebino: Deželna učiteljska konferencija. — Lj. Stiasny — Kamnik: Črkovanje na slovenskih šolah. — J. Marn: Knjiga Slovenska. — Listok. — Naši dopisi: Iz državnega zbora. — Od Kolpe. — Iz litijskega okraja. — Iz kranjskega okraja. — Društveni vestnik. — Vestuik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb.
— (V Gorici) primerilo se je že marsikaj čudnega, a nastopni dogodek je gotovo tudi zanimiv: Dne o. avgusta se je Bprehajal ureduik „Nove Soče" s trgovcem Ant. Urbančičem. Ko prideta okoli 7*/a ure zvečer  po  „Gospodski ulici" pred kavarno   „Nationale",  sliši  urednik, da pri mizah govore nekaj o „Novi Soči", na kar opozori svojega spremljevalca; a ni še izrekel besede, ko ga ustavi Lahon A. Nardini.   Ko ga upraša urednik, kaj da želi od ujega, odreže se ta prav surovo, da bi mu dal rad nekoliko zaušnic, a za danes, da se zadovolji le z opozorenjem.   Urednik je vso stvar na« znanil sodni j i, vsled česar je bila včeraj obravnava Moško jo Nardini  tajil, a pomagalo mu ni nič, ko je priča takta potrdila s prisejm.   Obsojen jo bil v dvodnevni zapor ali 10 gld. globo. A to ni bilo še zadosti. Ko gre urednik po dokončani obravnavi iz sodnega urada, prido za njim Nardini, ga zavratno napade, prideno mu gorko zaušnico rekši: „Sedaj me pojdi zopet tožit".   Dostavljam le, da so je to zgodilo ob polu jedne popoludue in da ni čudo, ako dobivajo   mirni   ljudje  anonimne   liste  z grožnjo: „Ako boš hodil z N. N. na sprehod, dobiš jih".
— (S Save:) V veiepoštovano obitelj načelnika železnično postaje I/tijske, g. Ivana Jenka, poBegla ie zopet kruta osoda z železno, neizprosno svojo roko. Po jednomesečni, mukapolni bolezni umrla mu je v pretekli noči mlada soproga Alek-sandrina po niti 10 mesecev trajajočem srečnem zakonu. Blaga pokojnica bila je hči bivšemu nad-učitelju Šiuartinskemu, Franu Adamiču. I sama posvetila su je učiteljevanju ter skrajema službovala v Žireh in kaBneje v Štnartinu poleg L;tije. — Pogreb bode jutri popoludue. — Naj obili zuanci in pisatelji mili pokojuici hranijo blag Bpominl Lahka jej bila zemlja rodna!
— (Generalno ravnateljstvo c. kr. pri v. južne železnice) naznanja, da je vsled tega, ker se je na Tirolski črti promet ustavil in se jo na postajah Atzvvang in NVeidbruck jako veliko blaga nakopičilo, moralo skladoine prosti čas, za blago, ki bo oddaja na postajah Atzvvang in \Vaidbruck, omejiti le na 24 ur, in da je moralo za blago, ki je skladnini podvrženo skladiščino pristojbino od 100 kil za prvi dan povišati na 4 kr. za vse sledeče dni pa na 6 kr., — kolikor za nekatero blago v tarifi južne železnice z dne 1. julija 1890 pod C (postranske pristojbine) točka 3 B ni še strožjih določil o ležanji in skladnini. 10% eklad-
ninska doklada, ki se računa in pobira v pomno-žitev varstvenega poroštva za Škod* po ognji pri ležečem blagu, ta ostane. Ker so vsled teh zaprek prostori na postajah Atzvvang in \Vaidbruck z blagom tako napolneni, železnica tudi ne more garantovati po pravilih in tarifah določenega dobavnega obroka, dokler se ovire no odpravije.
— (Kaznjenca Dermoto) z Ljubljanske kaznilnice na Gradu, ki je nedavno ubežal v Dravski dolini na Koroškem, kjer je delal z druzimi kaznjenci, našli so obešenega v nekem gozdu pri Graa-grabenu. Dermota, ki je bil zaradi roparskega umora obsojen na 20!etuo ječo, imel je samo še 2 leti in 10 mesecev svojo kazui prestati in je imel blizu GOO gld. prihranjenega denarja v kaznilnici. Kaj ga je torej napotilo, da jti ubežal in se bržkone tudi sam umoril, je nerazumljivo, ker jo imel upanje, da bode za ostanek kazni potni lončen.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Temešvar 16\ septembra Cesar ob 9. uri zjutraj dospel. Načelniki oblastev, duhovščina, generaliteta in množica občinstva ga naudušeno pozdravila. Peljal se s Szaparvjem v škofovsko palačo. Ljudstvo priredilo entu-zijastičuo ovacijo. Ob 10. uri vsprejel delegacije.
Rim 16. septembra. Kardinal Rotelli umrl za logarjem.
Dunaj 15 septembra. Pred začetkom državnega zbora bode na Dunaji shod, katerega se udeleže poglavitni vodje raznih strank.
Beligrad 15. septembra. Kralj Aleksander danes došel. Na kolodvoru ga pozdravili regenti, ministri, člani diplnmatičiiega kora in drugi dostojanstveniki in mnogobrojno občinstvo.
Peterburg 15, septembra. Vlada nakazala za stradajoče že 22 milijonov rublje v. Potrebnim dalo se bode seme za zimsko setev. Po uradnih zapisnikih je v 13 gubernijah popolnoma slaba letina, v 8 le deloma.
Pariz 15. septembra. Zastopniki vnanjih držav v Pekingu predložili so resne pritožbe kitajski vladi zarad izgredov, kitajska vlada zaukazala guvernerjem, da branijo tujce.
Berolin 15. septembra, [menovanje grofa Wedela veleposlanikom namesto Mflnstcrja se naznanja za najbližjo bodočnost.
Novi York 15. septembra. Dalmaceda, ki je bil do zdaj skrit, bežal je na amoricansko admiralsko ladijo, ki je odplula zvečer v Callao. Amcričanski admiral olajšal mu beg s tem, da mu je dal obleko mornarja.
LVazue v
* (Lakot u na Žj> an jskem.) Vsled silne vročine, ki je jtokončala zetov v mnozih provincijali, nastala je lakota posebno v izhodnji Španiji, kjer je bila grozna suša. Koro, jedna iz mej največjih rek evropskih, ima tako malo vode, di jo otroci lahko prebredejo. Suša trajo Še nadalje.
* (Umeta len mraz.) Američani, ki so izumili narejati umetaleu dež, hote zdaj poskusiti tudi narejati umetaleu mraz. V kratkem vršili se bodo poskusi, kako su s pripumočjo umetalnih oblakov napravi zgodnji mraz ter tako prepreči, da zemlja ue da gorkote od sebe.
* (lioparsk napad.) V jedo! najbolj obljudenih ulic Praškega predkraja Vinohra<h na Pa-iackega cesti, napadel je neki potepuh dvajsetletno prodajalko moke v prodajalnici. Razbil jej je čre-piujo s težkim kladivom, oropal iz mizirco 91) gld. in ubežal navzlic temu, da je tikoma carinski urad, v katerem je vedno mnogo finančn h stražnikov.
* (Nesreča po eksploziji benciua.) V Budimpešti pripetila se je v neki prodajalnici pri prelivanji benciua vsled neprevidnosti eksplozija. Neka deklica je bila takoj mrtva, neki pomočnik pa težko raujen. Pri gašenji ognja bili so poškodovani trije gasilci. Prodajalnica in blago v njej je zgorelo.
* (Povodenj v To ledu.) Oficijelna poročila javljajo, da je po povodnji v provinciji To-ledo poginilo 2000 ljudij. V«led preti gani h železniških zvez je vsaka pomoč nemogoča. Ministri so se vrnili takoj v Madrid.
* (Kolera na vojnih ladij ah.) li Bora-baya se javlja, da je na vojnih ladijah „Marathou" in „Readbreast" umrlo L5 ljudi za kolero.
* ( Nesreča v cirkusu,) V cirkusu na trgu St. Mtchele v Marseillu udrle bo se te dni lesene stopnice, ki su bile baš nad konjskim hlevom in je nad 1O0 oseb s<3 pogreznilo v hlev, kjer se jih konji poteptali in je bilo mnogo težko ranjenih, katere bo prenesli v bolnišnico Triindvajset je težko, nad petdeset pa lahko ranjenih.
* ( 100.000 in 5 0.000 goldinarjev) »ta glavna dobitka velike Praške loterije. Opozarjamo svoje čitatelje, da bode žrebanje že dne 15 oktobra.
jft*.***AAft_IJJ**!BjftA*** *aJJ-M MIHU
„LJUBLJANSKI ZVON"
Stoji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
********* % 11WmW9mt9999999W¥9mr9W¥Wm
l mrSfi so r IjiiStljani :
14. septembra: Matija ttaupriiuožnik, vrtnar, 62 let, Poljanska cesta fit. 57, vodentca.
15. septembra: Ana (iregorka, uradnega sluge žena, 47 let, »v. Petra ceBta at. 47, jctika,
16. septembra: Fran Marjeflič, natnk»rjeva hct, 0 let, Poljanski nasip St. 14, dvsenterie.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
*i O. ii 00 -f	7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer	74 1 "ti mm. 740 L mm. 740 0 mm.	10 2° C 23 6° C 16 2" C	brezv. ! megla si. jzh. jasno si. jih.] jasno		000 m.
+1 O. H OD iT.'	7. zjutraj 2. popol. Oi zvečer	7397 mm. 7:58-0 mm. 738-9 mm.	130° C ! brezv. j jasno 25-0° C   si. jzh. d. jas. 17 8" C   ml jzh. obl. I 1			_ _ 5 00 mm. dežja. !
Srednja   temperatura 1*1*7 nad iionuatum.
18<>\ za 2-7° in 4-7"
lOuL^ajslcsi "borza
dne IG  septembra t. 1.
(Isvinio t<;l<-gran*čtio poročilo.)
Papirnu renta.....
Srebrna renta .....
Zlata renta......
6% marčna rent*. .... Akcije narodne banke   . .
Kreditne ahcije.....
London .......
Kreiiro........
Napol.........
G, kr. cekini......
Nemško marke.....
4°/» državne srečke it. I. 1854 Drlavue srečke iz I. lHb'4 Ogerska zlata renta 40/„ . . Ogerska papirna renta i> „ . Dniiava reg. srečke 5u/0   . . Zeuilj. ot>6. avHt.r, 4',','Vo l'Hti
Kreditne srečko.....
Rudolfov« arečke .... Akcije •Utglo-SVStr. Imuko Tiaiuway-driiSt. volj. 170 gld.
včeraj	—	Oh rt o«
gld. Jt0 85	— gbl	.  90 80
,     90 75	t	90 85
,    109 75	n	10945
„ 1-180		101 50
, 1003 —	n	1009 —
n    276 —	*	275 75
„ 117-35	t	H7 35
»     ■ ■		—'—
•     9 BI	—	931
,       N f>9		5 59
„     57 70		57 70
25 i gld.	134 g	Id. 50 kr.
100 .	180	
.....	103	„   05 ,
•   .   •   . .	100	,   50 ,
100 gld.	120	•   25 „
caat. liati . .	115	■ •
100 gld.	184	. 75 ;
10 „	20	n n
l '^o .	152	
a. v.   . .	220	1 H
Dva uceaei
vsprejmeta se takoj v večjo špecerijsko trgovino v nekem mestu na Kranjskem. Dotičnika morala sta vsaj prvi ali drugi gimnazijski razred izvršiti in morata biti zmožna nemškega in slovenskega jezika. — Natenfineja pojasnila daje npravniltvo .Slovenskega Naroda". (746—2)
Poštna ekspeditorica.
Poštna ekspeditorica z večletno prakso ter urna in vešča poštnim in brzojavnim opravilom, zmožna slovenskega in nemškega jezika, vaprejme se stalno takoj pri večjem c. kr. poštno-brzojavnem uradu proti prosti štaciji in plači, določeni po dogovoru.
Lastnoročno pisane prošnje, kojim jo priložiti spričevala iu fotografijo, pošljejo naj se u prav ni Ar v u „ Slovenskega Naroda" pod šifro: „vrla Nlovenka". (750—2)
V najem se odda (772_1)
gostilna v Gorenjem Loptci
tik glavne ceste pri farni cerkvi, blizu sodišča iu okrajnega glavarstva. Pri hiši so veliki hlevi, shrambe in kleti, katere so pripravne tudi za vinsko kupčijo. Zraven hiše je vrt is selenjavu, velik aadnl vrt in njive.
Več se poizve pri g. Mllavea v <>orenJem Lo> gat« I in pri lastniku g. Frana Trsarja aa Vrhniki.
Srajce, zavratniki, zapestniki, kravate.
M. Podkrajšek ,7'7-1'
v I.Jiibl|aiiI, v ftpltalsl&ili ulleah.
|KaroIu Till-u j
v Ljubljani, v Spitalskih ulicah št. 10.
\ VSG (456-2) I
šolske potrebščina^
za pisanje, risanje in slikarije, za jj vse sole po naročilu gg. profesorjev. Ik
Velika izbera
I risalnih skladnikov, risal itd.
M
Gospodičina
iz dobre rodbine, izurjena v šivanji, pri kuhi in sploh v VBeh hišnih opravilih, želi v kako špecerijsko prodajalnico, naj si bode v mestu ali na deželi, v službo vstopiti. — Ponudbe pod črkama A. B. vsprejema iz prijaanosti upravništvo „Slovenskega Naroda". (74g_3)
Ona gospodičina, ki se je vozila iz Zagrebške razstave dne 9. septembra dopoludne v Ljubljano in bila mej vožnjo opazovana od dveh gospodov, naj vsprejnie pismo ,,poste restante" v Ljubljani pod imenom zadnje stacije, kjer smo se ločili in zadnji pozdrav dali. (751_3)
Trgovsk pomočnik
19 let star, izurjen v špecerijskem in nekoliko v manufakturnom blagu, želi uvojo aedsujo sluibo preuienlti kje na deželi. UpraSauja uaj se pošiljajo pod naslovom: J. 91. poste restante Razdrto, Notranjsko.    (742—3)
Od pluga do krone.
(745—5)
N 11J t> o 1J m e sredstvo
Prebavno vino
(Vinum diftestiviim llrej mossor) iz knezoskofijske  dvorne lekarne v Briksenu
Mr. F. C. Breymesserja
je najbolj!« in najsignrnejie sredstvo,
da ae hitro ločijo vsakovrstne motltve pro-bavljanja ali zapeka.
Cena veliko steklenice z navodilom za porabo 1 gld.  Dobiva se v lekarni gosp. J, Svobode v LJubljani. (595—17)
■s. it   1» <» 1 it 1 želod «0!
ZialcžrLii^: tovarne zat ;platxxo.
(757-2)
Viljem Sattner
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 20
priporoča za bodočo sezono po znanih nizkih cenah dobrosortovano zalogo
prtenega, modnega in manufakturnega blaga
ml priproste do najfinejše vrste. Lepe novosti Jesenskega in zimskega blaga za olileke, frne in v vseh dragih motlnih barvah; posebnosti pristno angleškega in hrnskega modnega blaga z:i oblačila za gospode , flanelne odeje, prodlagaoi, navadni in salonski prostirači, preproge, an-gora-kožloe, tkani iti natlsneni perilnl barhantl i. t. d. i. t. d.
Novosti kupujejo se vsak dan. Najnovejši modni časniki so na razpolaganje.
X   Blago za obleko, dvojnato široko, meter po 50 kr. in več.
L. Luser-jev obliž za turiste.
Goloto in hitro upli-vajoče Bredstvo proti kurjim ovesoin, y . ftul|eui na pod- V^v^V - , plutih, petsh in ><,rS^ JJPV^ - Vc\ikJ? drugim trdim v/T^e* Pnxn.aln,h praskom ^ / P18«™ >° n»
kože.      y^^^y^ nfl °Kled v
Dohivn so v lekar nah. ^r.,
k^
4ry-   glavni razpošiljalnin;
L- Schwenk-a lekarna
V24) Meidllng-DunaJ.
VFs&S Pristen samo, če imata navod in iflr   obliž varstveno znamko in podpis,
avV
ki je tu zraven; torej naj bo puzi in xavrEo vso manj vredne ponaredi o.
Pristnega imajo v Ljubil 1*111 J. Swoboda, U. pl. Trnkoczjr, 0. Piccoli, L. Grečel; v Kuilol fovem S. pl.Slsdovič, F. Ilaika; v Kamnika J. Močnik ; v Olovd A. Egger, W. Thurmwald, J. Birnba-cher; v Brezah A. Aicb-inger; v Trga (na Ko-roSkuui) (J. Menner; v Ilelfaka F. Hcholz, Dr. E. kiinipf; v Clorlel O. h. Pontoni; v vYolt>-liergu A. Hittb; v Kranj I K. Suvuik; v Itad-Koni C. K Andrien; v l«lrl|l Josip Warto; v ItHcIovlilel A. Roblek; V CelJI J. Kupfursclnnid.
Glavna dobitka
inarjev
100.000
50.000ool,iiiiarjeir
(707—10)
LOZI po 1 gld.
V Ljubljani se đobtvtijo lozi i»ri
J. Č. MAYER-ju.
LOZI po lglfl.
Izdajatelj in odgovorni urednik: j ob i p N0II1.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".