PRIMORSKI DNEVNIK Abh „ Plačana v gotovini ^ nrt >. j pitale i gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 113 (8516) TRST, četrtek, 17. maja 1973 Primorski DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1843 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» 7 Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SESTANEK VODITELJEV STRANK VLADNE VEČINE V PALAČI CHIGI Jutrišnja vsedržavna splošna stavka Jula preglavice Andreottijevi vladi Andreotti in njegovi najožji sodelavci niso našli nobene rešitve za pereča vprašanja šolnikov ■ Republikanci obsojajo politiko vlade na področju šolstva in javne uprave J k s6 16. — Sestanek pri predsedniku vlade Andreottiju, katerega ve-. eRžili tajniki strank in načelniki parlamentarnih skupin vlad-',*eh 'j1® in na katerem so razpravljali o vprašanju Solnikov in **•. jes u*t>encev javnih ustanov, se je zaključil brez nobenega skle-!apr0S!n^a so se udeležili tudi notranji minister Rumor, minister to i(, rac.nV Taviani, zakladni minister Malagodi, minister za delo Cop-Po ^‘nister za preureditev državne uprave Gava. a|t«|( 0i>,°Yec'ih bi moral biti ses-1 vSeH . °6‘lnega pomena v zvezi jrzavn° stavko šolnikov v 5° stavi,S soiic*arnostno vsedržavni, ri°.' ki so jo napovedale in UIL za vse ostale i ’ m« oveiuniw ■“J'" a,ni(, 9* in načelnikov parlamen- • wik A.a »ec v»e kategorije. Hkrati pa so j°vali V1 Političnih krogih priča- ;°V '6 bodo na sestanku tajni Sre kupin vladne koalicije z rl obra 1161,1 in nekaterimi minis-X Vr|avali tudi vprašanje tele-^ n i kablu, ki je sprožilo to-^puui.^ike in zaradi katerega 'kanci z zehtevo, naj mi-°Pi j6 tolemunikacije Gioia od-vladno krizo. >ttiinnasnJetn sestanku pri An-i °ktisti S° časnikarji vprašali de-s kbe;!a?skega tajnika Forlaaija f? So alr,ega tajnika Bignardija, .U(W(m Pravliali tudi o RAI-TV. ° „'a da niso ničesar sovorili in da je bil sesta- nek posvečen izključno vprašanju šolnikov in ostalih uslužbencev javnih ustanov. Predsednik Andreotti je imel u-vodni nagovor, v katerem je dejal, da ni mogoče več nadaljevati s sprejemom ločenih zakonov o enem in istem vprašanju in da mora glede javnih uslužbencev vladna večina enotno ukrepati. Opozoril je tajnike strank in načelnike parlamentarnih skupin vladne večine, da je treba biti zelo previdni pri povišanju plač, če se noče dati uslužbencem «samo vtisa*, da so jim bili izboljšanj življenjski pogoji. Za Andreottijem je poročal zakladni minister Malagodi, za njim pa minister za delo Coppo, ki sta obrazložila sedanja pogajanja s šolskimi sindikati. Medtem ko so demokristjani in liberalci po sestanku z Andreottijem izjavili, da so obravnavali glo- n,,ui,,,,,,,,,,,,,,111,,,,,11,1,im,,,dni,,,,,,, mm,ll[ll(,tlll,iilllllllilliiilillllllllilllll!ij|l PO NEZAUPNICI MINISTRU ZA POŠTE ^dreotti ne bo odstopil ^ez sklepa parlamenta r/g J V n° ^r,Ia Pa /e dejansko že odprta - Kmalu par-6ntartia razprava o televizijskih oddajah po kablu H Politični položaj, v JS« demokratičnega kon-B?raišniimSak dan bolj zapleta. z v,j vodstJ? Klepom republikanske-Nj ?7a. da odreče zaupanje mi-(chnsj!o bošte Gioii, je bila kriza iti, AtldrP^Prta- vendar vse kaže, k1. De Adl noče odstopiti, dokler "1*eo. Parlament izrekel neza- ^ h(^p’- da si stranke vladne vete k^neei0 prevzeti odgovornosti losi0'iazrri ,odPrtja krize, predvsem it de da ^ Priv^0 do odl” st ^toj ^krščanskega kongresa <]3a sta,° nadaljevanja sedanjega 1 tl 1/1: npP‘ntr>\7i-»ofi Ta t/a miOir*- «Forze nuove» Donat Cattinom, kai* potrjuje domnevo nekaterih opazovalcev. da skuša Fanfani ustvariti večino znotraj KD. ki naj poleg Fanfanijevcev zajame vse levičarske struje, pa tudi strujo, ki jo vodita Andreotti m Colombo. Glavna ovira na poti k sestavi take večine v KD, s katero bi hotel Fanfani odvzeti vajeti stranke iz rok Piccolija m Rumorja, pa je prav obstoj sedanje sredinsko desničarske stranke, ki postavlja Andreottija na desničarska stališča m mu torej preprečuje, da bi stopil v «ievičarsko» koalicijo. Zato je tudi predsednik senata pred VzrokeeHtOV°Sti' T°u,\rn°r; 1 lagal Andreottiju, naj odstopi s pote*111 ne7°5. da so republikanci , J • nrpHsPHnikp tiari* še nred t»|\ č>nico samo ministru za ^ko*2liskihaV odl°k o prepovedi C, razdraži P° kablu, ki je toto azi1 VodEtv° PRI. °taa vlada na seji 16. fe- na PRI La Malfa je po . °vni konferenci izjavil, Pok^^h J?g?vem prepoved telega miivCf^ po kablu osebna to k lstra Gioie. Če pa vla-te r^to sprejela republikanske tj, “to sj «dEtopu ministra za poš-o&>tokret 00 Prevzela odgovornost Sov®-1 Po k7,prep°vedi televizijskih , a Proti t potem b<> PRI gla-^?kor " Po s'6 pa bodo določili y e°tti-:ern Predsednikom vlade kirn ZveEi s . stotai ra2pravPk0rajšni° Parlamen- -°' kag^vo se je danes zvečer PSI, da bi skle- a bo'lai ° stališče naj zavzame. Je »»e napovedati, kot KPI zahte- 5? &atl pa". koalicije. Social- l dej^?tPp ••e i, 'Pati ?*. 7° zavzel?0. Y?.ei verjetnosti ^ns 6r nočein ^absča proti vla-t(lil ^0lP KD Y adn? krize pred pi(k voričf k°*; ie danes po-j« v- SDl pY^fVa Poslanske sku- <%njePtioP0*i j.e dejal. da * sicer ?vizijskih oddaj po K “*in bi Prednju vll^a ^.p^^pju SSMS vtoaka Paradoksno, da Yadno krizo ob tem «velikn bo p?leg vsega ■ 0 dar;!o» demo- k..w ^liti, % lasna stM-i •Sl ‘“‘»‘M"«' ki ... .--------- ! lsi!iti Ha J'b le treba nasprot-’ ua na i.*«----------------- _ Pa kongresu zavza-a in politične iz-mogoče bla Sedriiianes tnrifm Področju belež.i-sen ?estanek med pred-dStaVnlkoS7ata Panfanijem in levičarske struje ložaja predsednika vlade še pred kongresom, da bi imel potem proste roke. Ta svoj predlog je Fanfani danes še bolj pojasnil v pismu desničarskemu dnevniku «11 tempo», ki mu je očital, da hoče povzročiti «izvenparlamentarno in predkongresno* krizo. Fanfani na očitek odgovarja, da ni mislil na formalno odprtje krize, pač pa le na «odstranitev ovir na poti k sestavi jasne, trdne in široke večine* znotraj KD. baino vprašanje uslužbencev javnih ustanov v zvezi s splošnim go spodarskim vprašanjem v deželi, zlasti pa še z možnostmi državnega proračuna, je tajnik republikan cev La Malfa izjavil, da na sestan ku republikanski predstavniki niso mogli dati nobene ocene o vprašanjih, ki jim jih je predočila vlada. La Malfa je dejal, da so republikanci ob sestavi Andreottijeve vlade predlagali nov način obravnavanja gospodarskih in finančnih vprašanj, zlasti še nov način obravnavanja sindikalnih zahtev. Tajnik republikancev je obsodil vladno po litiko, ki je začela obravnavati vsako vprašanje posebej, ne da bi se potrudila in globalno proučila vsa vprašanja, ki so povezana z javno upravo. Po njegovem mnenju je Andreottijeva vlada na tem področju nadaljevala s politiko prejšnjih vlada levega centra in je zato zašla še v hujše škripce. Zato, je dejal La Malfa, republikanci prepuščajo vladi, naj sama ocenjuje sedanji položaj, ki ga je začela reševati na svoj način. Medtem se nadaljujejo priprave za petkovo vsedržavno solidarnostno stavko s šolniki. Enotna federacija kovinarjev je povabila vse kovinarske delavce, naj se udeležijo petkove splošne dveurne stavke, hkrati pa naj med stavko v podjetjih skličejo skupščine in obravnavajo vprašanje šolstva, v okviru skupnega boja za socialne Dravice. Vsedržavni sindikat učiteljev osnovnih šol pa je proglasil stavko, ki se je začela danes in se bo zaključila v petek, nakar bodo učitelji ponovno stavkali od 22. do 25. maja, skupno s šolniki avtonomnih sindikatov. Tudi vsedržavni sindikat ravnateljev in stalno nameščenih profesorjev se je pridružil boju vseh šolnikov. Odbor staršev za demokratične in antifašistične pobude na šoli pa izraža svojo solidarnost s šolniki, ki bodo stavkali 18. t.m. in poudarja, da bo petkova splošna vsedržavna stavka še en dokaz, kako vsi delavci čutijo vprašanje šolstva in potrebo po demokratični obnovitvi šole. izjavila, da bosta v zbornici nastopila kot poročevalca manjšine. Značilno je, da je večina članov obeh komisij zagrnila vladni odlok, kljub neposrednim posegom ministrskih podtajnikov za javna dela in za delo. Sindikati proti naraščanju c«n Vlada v manjšini v komisijah za javna dela in delo RIM, 16. — Na skupni seji poslanskih komisij za javna dela in za delo je vlada ostala v manjšini. Večina članov komisije je zavrnila spremembo v zakon vladnega odloka, ki podaljšuje prispevke za pomoč javnim rezidencial-nim gradnjam na osnovi zakona iz leta 1963. Položaj na seji obeh komisij se je popolnoma spremenil in sta komisiji pooblastili komunističnega poslanca Todrosa, da v poslanski zbornici zavzame stališče proti vladnemu odloku. De-mokristjanska poročevalca pa sta RIM, 16. — Zvezni tajnik CGIL Aldo Bonaccini je v intervjuju tedniku «Espresso» izjavil, da nameravajo sindikalne konfederacije CGIL, CISL in UIL formalno zahtevati, naj se predsednik vlade osebno zanima, da se zavre stalno naraščanje cen, ki vzbuja zaskrbljenost med prebivalstvom. Bonaccini pravi, da bodo sindikati zahtevali od predsednika vlade, naj se prepreči predvsem povišanje cen na tako imenovanem področju «administrativnih cen». Sindikati bodo zahtevali, da vlada posreduje, da se cene kruha, mleka in nekaterih drugih najnujnejših živil, vrnejo na cene. ki so veljale ob koncu lanskega leta. Prizor iz kamboške vojne: oborožena mati skuša rešiti svoja otroka pred ameriškim b ombardiranjem niiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiirriuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DRUGI DAN OBISKA PREDSEDNIKA Z1S V VZHODNI NEMČIJI Varnost in sodelovanje v Evropi v ospredju pogovorov Bijedič-Stoph Sporazum med NDR, SZ in Poljsko ter Zahodno Nemčijo pomemben prispevek k popuščanju napetosti v Evropi BERLIN, 16. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bi-jedič je danes obiskal s člani jugoslovanske delegacije Dresden, kjer se je seznanil z gospodarskim razvojem tega področja, obiskal tovarno, ki proizvaja stroje za proizvodnjo embalaže, znamenito dresdensko umetniško galerijo in druge kulturne zanimivosti mesta. Sinoči po končanih prvih razgovorih med obema delegacijama je predsednik ministrskega sveta Wil-li Stoph priredil v čast predseani ka zveznega izvršnega sveta Jugoslavije in njegove soproge večerjo, med katero sta Stoph in Bijedič izmenjala zdravici. Stoph je med drugim poudaril pomen sporazumov Sovjetske zveze. Poljske in Nemške demokratične republike z Zvezno republiko Nemčijo in sporazum o Berlinu, v katerih prihaja do izraza priznanje politične realnosti v srednji Evropi. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je politika vseh držav, ki so skušale izolirati Nemško demokratično republiko doživela polom. Danes je NDR širo- iaiiailli«iiMllilliii*ltiN>*>**||||ii|l|i|lllia'*vnBMIII*vi>1>ll*lllll*ll*,*f l|i,*i|f>>*i||i*l**a"*aM,lc*'*f a*ilv*,Tllllaiv|ai>f*l>iai|i>v**v>f va>i|lv">Bi*ii*Rail'Ii|>>Tll>IIf ....... PARIZ, 16. — Po včerajšnjih raz-gibanih dogodkih na evropskih trgih z zlatom in valutnih borzah, na ka-fprih ie cena zlata dosegla doslej najvišjo raven, in sicer 124.13 dolar-1a za unčo v Parizu, ameriški dolar pa je istočasno nepričakovano zdrknil na zelo nizko ceno se je danes položaj nekoliko umiril. Strokovnjaki menijo, da so bile najs.bod, današnje menjave dolarja, kot cena zlata, na bolj «stvami» ravni čeprav je dolar pridobil samo z.a malenkost, cena zlata pa se je vrnila na predvčerajšnjo vrednost, ki je presegla 110 dolarjev za unčo. Ta položaj je povzročil veliko zaskrbljenost v vseh zahodnih finančnih krogih. Francoski finančni minister je označil sedanji «denami nered*, kot vzrok ameriškega ukrepa o nekonvertibilnosti dolarja. Pri tem meni, da je vprašanje ureditve mednarodnega denarnega sistema predvsem vprašanje konvertibilnosti ameriške valute in ne paritete dolarja z ostalimi zahodnimi valutami. Zaskrbljeni so tudi v krogih gospodarske skupnosti v Bruslju, kjer so ugotovili, da bo imela zahodna Evropa ve- liko škodo z novim razvrednotenjem dolarja, ker se bo avtomatično zahodnoevropsko blago na mednarodnih trgih podražilo. Novi položaj na mednarodnem valutnem trgu je bil danes predmet razprave na seji denarnega odbora EGS, ki se je sestal, da prouči stališče, ki ga bodo članice gospodarske skupnosti zavzele na prihodnjem sestanku «skupine dvajsetih*, ki mora pripraviti predloge za stvarno preureditev mednarodnega denarnega sistema. (Na sliki pariški trg z zlatom med včerajšnjimi posli). ko priznana na svetu, kar je rezultat njenega uspešnega političnega in gospodarskega razvoja, njene miroljubne politike in velike podpore Sovjetske zveze in drugih socialističnih držav. Stoph je izrekel priznanje socialistični Jugoslaviji, ki si je s svojo protiimperialistično borbo in z aktivnim prizadevanjem za mir, varnost in popuščanje napetosti na svetu pridobila ugled in simpatije ter se zahvalil za njeno dolgotrajno podporo v borbi Nemške demokratične republike za njeno mednarodno priznanje. Bijedto je v odgovoru na zdravico med drugim dejal, da se je Jugoslavija trudila in da se trudi, da da največji in mogoči prispevek miru in napredku na svetu. SFRJ razvija zelo široko politično, gospodarsko, kulturno in drugo sodelovanje z največjim številom držav na svetu. Glede odnosov z Vzhodno Nemčijo je predsednik zveznega izvršnega sveta izrazil mnenje, da so ugodne možnosti za nadaljnji razvoj politike sodelovanja za dolgoročno gospodarsko sodelovanje, za ko operacijo in specializacijo za skupna vlaganja v graditev industrijskih objektov. Ustvarjeni so prav tako pogoji za bolj vsebinsko sodelovanje na drugih področjih, za večjo izmenjavo kulturnih, znanstvenih in drugih dosežkov. Popuščanje napetosti na svetu vliva po mnenju predsednika zveznega izvršnega sveta Jugoslavije optimizem glede nadaljnjega napredka mednarodnih odnosov. Toda pctreb-no je povečati prizadevanje vseh miroljubnih držav in sil, da se odprta vprašanja rešujejo z enakopravno udeležbo vseh držav. Bijedič je opozoril da so še vedno po gosti pojavi ogrožanja neodvisnosti in svobode posameznih narodov, vmešavanja v njihove notranje zadeve. Zato neuvrščene države povečujejo svojo dejavnost in se odločno zavzemajo za dosledno in Pravično rešitev odprtih mednarodnih vprašanj. Predsednik zveznega izvršnega sveta je poudaril važnost bodoče konference neuvrščenih na vrhu in je ugotovil, da je Politika neuvrščenosti potrdila svojo veljavnost in postala potreba Posameznih držav v sodobnem svetu ter realna sila v mednarodnih odnosih. Potem ko je izrazil zaskrbljenost zaradi nedoslednega izvajanja pariških sporazumov o prenehanju vojne v Vietnamu in položaja na Bližnjem vzhodu, ki se lahko reši samo z doslednim izvajanjem resolucije varnostnega sveta, je Bijedič poudaril, da je svetovni mir nedeljiv, da se brez rešitve krize na Bližnjem vzhodu ne more zagotoviti trden mir v Evropi zato je v interesu vseh evropskih držav, da se zavzemajo za rešitev in vzpostavitev miru in so-delovania na področju Sredozemlja. Predsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije je poudaril noži liven prispevek sporazumov Zvezne republike Nemčije s Sovjetsko zve- zo, Poljsko in Nemško demokratično republiko ugodnemu razvoju političnega položaja v Evropi in pozdravil prispevek, ki ga je Nemška demokratična republika dala popuščanju napetosti in sodelovanju Evropi. ZA DOSLEDNO IZVAJANJE SPORAZUMA O PREMIRJU Danes v Parizu ponovno srečanje Kissinger - Tho Senatna komisrja ŠDA odrekla financiranje ameriških bombnih vdorov nad Kambodžo PARIZ, 16. — Jutri se bosta sestala posebni svetovalec ameriškega predsednika Nixona Henry Kissinger in severnovietnamski odposlanec Le Duc Tho. Kissinger je prispel v francosko glavno mesto pozno ponoči, medtem ko je njegov sogovornik v Parizu že 48 ur. Le Duc Tho je dal medtem nekaj izjav, iz katerih lahko domnevamo, da bodo pogovori o uresničenju pariškega mirovnega sporazuma zelo težki. Severnovietnamski predstavnik je v bistvu opozoril Američane, da bo njegova vlada nemudoma prekinila pogovore v Parizu, če bi ameriška letala ponovno bombardirala osvobojena področja Južnega Vietnama. Med drugim bo govor tudi o položaju v Kambodži in v Laosu. S tem v zvezi je glasnik ameriškega zunanjega ministrstva uradno izjavil, da financira tajske prevratniške skupine, ki delujejo v Laosu in katerih namen je boriti se proti osvobodilnim enotam. Za financiranje teh skupin gre vsako leto 100 milijonov dolarjev. V Saigonu je dal predsednik juž novietnamskega lutkovnega režima Van Thieu nekaj izjav, ki pomenijo v bistvu zavrnitev sleherne zahteve po spoštovanju demokratičnih svoboščin v Južnem Vietnamu. Njegove izjave so tako potrdile stališče saigonske delegacije na pari ških medjužnovietnamskih pogajanjih, na katerih je dosledno bojkotirala vsak konstruktiven predlog delegacije začasne revolucionarne vlade. Thieu je dejal, da bo mir v Južnem Vietnamu trajen, če se bo ZRV odpovedala pronicanju v Južni Vietnam, ni pa rekel, da ZRV že leta uživa podporo velike večine vietnamskega ljudstva. Drugi pogoj je po njegovem mnenju čimprejšnje konstruktivno pogajanje za razpis volitev, izključuje pa ponovno uvedbo političnih svoboščin pred volitvami. V Washingtonu je senatna komisija, ki mora odločati o podelitvi novih finančnih sredstev soglasno izglasovala ukinitev vsakega financiranja za nadaljnje bombardiranje Kambodže in Laosa. Gre za novo klofuto Nixonovi politiki na azijskem jugovzhodu po tisti, ki jo je doživela v poslanski zbornici. Zaradi ukinitve financiranja je glasnik Pentagona izjavil, da bodo nekatere vojaške operacije v omenjenih državah imele dokajšnji zastoj. V Južnem Vietnamu so zabeležili v prejšnjih urah vrsto kršitev mirovnega sporazuma. V severnih predelih države je eksplodiral v nekem kinu peklenski stroj, pri čemer je bilo 14 oseb, po večini vojakov ubitih. Medtem je južnovietnamska lutkovna vlada predsednika Thieuja predložila mednarodni nadzorni komisiji dokumentacijo o pronicanju severno-vietnamskih čet proti Jugu. Govor je o nekem sevemovietnamskem vojaku, ki naj bi ga Saigonci zajeli 12. februarja, se pravi 14 dni po podpi- su sporazuma, v južnovietnamski pokrajini Thua Thien. Priložen je tudi zapisnik zasliševanja, ki so ga o-pravili kanadski in indonezijski člani nadzorne komisije. V Phnom Penhu je prisegla nova kamboška vlada, ki ji predseduje In Tam. Prisoten je bil tudi Lon Nol in ostala dva člana višjega političnega sveta Sirik Matak in Cheng Heng. Novo vlado sestavlja 24 ministrov. Predsednik Lon Nol bo še vnaprej vrhovni poveljnik kamboške vojske, odgovoren za potek vojne pa bo neki drug častnik, čigar imena za sedaj še niso sporočili. V svojem govoru, v katerem je obrazložil program nove vlade, je In Tam napovedal reorganizacijo oboroženih sil, ki so v zadnjih časih doživele poraz za porazom v borbi proti kamboškim osvobodilnim silam princa Sihanuka. Ko je govoril o vojni je In Tam ponovil zahtevo po umiku tujih čet iz Kambodže, s čimer je mislil na domnevne sevemovietnamske oborožene sile ter se je zavzel za čimprejšnji poraz osvobodilnih sil. Italijanski veleposlanik na obisku na Reki REKA, 16. — Veleposlanik Italije v Jugoslaviji dr. Walter Mac cotta je danes, zadnjega dne svojega uradnega obiska v Istri, obiskal Reko, kjer ga je sprejela predsednica občinske skupščine prof. Neda Andric. Razgovor se je med drugim nanašal na sodelovanje, ki se razvija med Reko in Trstom, posebno med njunimi fakultetskimi ustanovami. Veleposlanik Maccot-ta se je na Reki razgovarjal tudi z zastopniki Italijanske unije za Istro in Reko ter obiskal otroški dom in dom upokojencev. ...........................................................................................mn............mil ISA REDNI SKUPŠČINI V LJUBLJANI Posvetovanje sindikatov neuvrščenih držav BEOGRAD, 16. — V Beogradu se je končal dvodnevni sestanek zastopnikov sindikalnih organizacij Alžirije, Egipta, Gvajane, Indije, Maroka, Cejlona, Tanzanije, Zambije in Jugoslavije. Na tem sestanku so sindikalni zastopniki izmenjali misli o predpisu, da ob konferenci na vrhu neuvrščenih držav, sindikalna gibanja prikažejo državnikom neuvrščenih držav svoje poglede na aktualna vprašanja sodobnega razvoja, ki so neposrednega interesa za delavski razred in za vse narode na svetu. Na sestanku je bilo izraženo prepričanje, da bo konferenca na vrhu v Alžiriji določila tudi smeri in oblike nadaljnjega združevanja in koordiniranja akcij za polno politično in gospodarsko emancipacijo držav v razvoju, za podporo vsem, ki se bore za svobodo in neodvisnost ter za nadaljnjo demokratizacijo mednarodnih odnosov. Udeleženci sestanka so se sporazumeli, da sindikalne organizacije iz vsega sveta predložijo konferenci skupno deklaracijo, v kateri bi bila prikazana stališča sindikatov do najvažnejših vprašanj sodobnega sveta. V skladu s tem je bil izdelan tudi prvi predlog osnutka deklaracije, ki bo poslan v proučevanje vsem sindikalnim organizacijam. Ocenjeno je bilo tudi, da bi glede na velik pomen vprašanj, o katerih bo razpravljala četrta konferenca na vrhu, bilo zaželjeno. da bi bili v uradnih delegacijah tudi zastopniki sindikalnih gibanj. B- B- RIM, 16. — Predsednik senata Fanfani je sprejel v palači Mada-ma skupino petih kitajskih časnikarjev, ki jih je vodil odgovorni urednik’«Ljudskega dnevnika* Pang Fej. Prisoten je bil tudi kitajski veleposlanik v Italiji Šen Ping. Zveza borcev NOV obsodila nacistično gonjo na Koroškem Janko Rudolf potrjen za predsednika Zveze združenj borcev NOV Slovenije A ....' DANES (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 16. — Danes je bila v Ljubljani 4. redna skupščina Zveze združenj borcev NOV Slovenije. Poleg delegatov so se je udeležili tudi mnogi gostje, med njimi predsednik CK Zveze komunistov Slovenije Franc Popit, predsednik Socialistične zveze Mitja Ribičič, predsednik Zveze združenj borcev Jugoslavije Marjan Cvetkovič in drugi. Osrednja točka dnevnega reda je bila razprava o najbolj pomembnih sedanjih nalogah zveze borcev. U-vodni govor je o tem imel predsednik zveze Janko Rudolf. V razpravi so zlasti poudarili potrebo po negovanju tradicij iz narodnoosvobodilnega boja ter pomen splošne ljudske obrambe. Ko so ocenjevali dosedanje delo Zveze borcev Slovenije, so ugotovili, da je to delo bilo v celoti pozitivno, saj so njene organizacije vedno skušale biti v središču družbenega in političnega dogajanja. Upirale so se vsem poskusom, da bi potisnili ob stran pomen in vlogo osvobodilnega boja in njegovih nosilcev. Janko Rudolf je v svojem govoru poudaril, da so bili v preteklem obdobju pojavi, ki so skušali ogrožati temeljna načela osvobodilnega boja in revolucije ter ; samoupravne socialistične graditve v Jugoslaviji. Med drugim je poudaril, da bodo organizacije Zveze borcev vedno delovale v duhu politike zveze komunistov in se dosledno zavzemale za uveljavljanje samoupravnih socialističnih načel v jugoslovanski družbi. Skupščina je tudi odločno obsodila šovinistično gonjo proti koroškim Slovencem, izrekla vso podporo njihovemu boju za narodnostne pravice in zlasti poudarila, da zadnji dogodki, kot je bilo odkrivanje spominske plošče v Pliberku, pomenijo neposredni napad na vse pridobitve narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih narodov. Na koncu razprave so izvolili nov odbor, v katerem je še naprej predsednik Janko Rudolf. DRAGO KOŠMRLJ BERLIN, 16. — 30. maja se bodo nadaljevali pogovori med vzhodnonemškim predstavnikom Michaelom Kohlom in njegovim zahodnonem-škim sogovornikom E. Bahrom. S tem v zvezi so objavili danes v vzhodnem Berlinu tiskovno sporočilo ob koncu pogovor za razvoj mednemških odnosov. Pri predsedniku vlade Andreottiju je bil včeraj sestanek tajnikov strank in načelnikov parlamentarnih skupin vladne večine. Razpravljali so o zahtevah šolnikov in o vseh vprašanjih, ki s« tičejo uslužbencev javnih ustanov. Po agencijskih vesteh sodeč, sestanek ni rodil nobenega uspeha. Na njem so nekateri ministri poročali o pogajanjih s sindikati, ki pa so kljub posegu vlade potrdili splošno vsedržavno stavko šolnikov, ki bo v petek in splošno vsedržavno stavko vseh delavcev v podporo šolnikom, ki bo prav tako jutri. Spori v vladni večini so prišli na dan tudi na tem sestanku, saj je tajnik republikancev La Malfa obsodil vladno politiko na področju šolstva in javne uprave. V drugem dnevu svojega o-biska v Vzhodni Nemčiji je predsednik ZIS Džemal Bijedič obiskal nekaj pomembnih industrijskih središč. V pogovoru z ministrskim predsednikom VVillijem Sto-phom sta poudarila pomemben prispevek NDR k popuščanju napetosti ter razvoju sodelovanja v Evropi. Bila je tudi poudarjena pomembna vloga Jugoslavije kot neuvrščene dežele v tem procesu. Jutri bo splošna stavka za reformo šole. Stavke se bodo udeležili tako slovenski šolniki s Tržaškega kot z Goriškega. V teh dneh stranke zbirajo podpise za predložitev kandidatnih list in so se lotile tudi volilne kampanje. Snoči je govoril v Trstu tudi prvak MSI Almirante, ki pa je bil precej poparjen. PROGLAS SINDIKALNE FEDERACIJE CGIL -CISL -UIL JUTRI DVEURNA SPLOŠNA STAVKA ZA KORENITO ŠOLSKO REFORMO Tako bodo tudi tržaški delavci izrazili svojo solidarnost z bojem demokratičnega dela šolnikov - Zborovanja o šolski reformi na delovnih mestih V petek bo splošna stavka vseh delavskih strok v znak solidarnosti z bojem demokratičnih šolnikov za svoje pravice in za korenito reformo šolskega sistema v Italiji. Ni treba posebej poudarjati, da ima ta splošna stavka poseben politični pomen, saj je jasno, da je glavni krivec za obstoječi položaj v šolah, pa tudi v airužbi, prav rimska vlada, ki se krčevito brani vsakršne reforme. Splošna stavka je torej pomembno sredstvo pritiska, obenem pa dokaz, da ne gre za sindikalne zahteve omenjenega števila šolnikov, ki so povrh vsega še ločeni, temveč za dejansko izolacijo avtonomnih šolskih sindikatov, ki zagovarjajo cehovske interese zmernega dela šolnikov, medtem ko se celotno delavsko gibanje bori za resnično reformo šolskega sistema. Sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL je zato oklicala za šolnike 24-urno stavko v petek, za vse o-stale kategorije pa dveurno solidarnostno splošno stavko. Izdala je tudi proglas, v katerem je — med drugim — rečeno tudi sledeče: «Zah-tevamo šolsko reformo, ker sedanja šola ne ustreza družbenim potrebam. Sindikalni spor učečega o-sebja uživa solidarnost vsega delavskega gibanja, kolikor r:e gre samo za zahteve po boljšem dohodku. Nasprotno stališče so zavzeli cehovski samostojni sindikati, ki bi radi s stavko konec šoskega leta pritisnili zgolj na dijake in njihove družine in zvrnili nanje težave zastarelega šolskega sistema. Delavsko gibanje v Italiji zahteva gradnjo novih šol, vrtcev in razredov, manj avtocest in razsipavanja. Sedaj pa šola pripravlja samo veliko število brezposelnih in to v družbi, ki krvavo potrebuje strokovno usposobljene voditelje v okviru splošne družbene obnove. Diplomirane strokovnjake potrebujemo v tovarnah in uradih, za njihovo usposobitev pa je potrebna svobodna, demokratična in brezplačna šola, ki naj mladini nudi osnovno in sodobno kulturo naprednega značaja. Mladina in mladi delavci še posebej potrebujejo sodobne kulture in strokovne kvalifikacije. Pravica do dela pa je prvi pogoj za resnično pravico do brezplačnega študija.* V zaključku svojega poziva zahteva federacija CGIL - CISL - UIL, naj vlada prizna šolnikom ustrezno dohodninsko ureditev, ki naj sloni na pravicah delavskega statuta. Kar zadeva našo pokrajino bo splošna stavka potekala s sledečim redom: industrijski delavci bodo stavkali od 10. do poldne, državni uslužbenci od 12. do 14. ure, uslužbenci javnih storitev (avtobusi) od 10. do 11. ure, osebje v bolnišnicah pa od 10. do 10.30. Stavka u-službencev mestnih trgovin pa bo zadnji dve uri pred opoldansko zaporo (približno med 10.30 — 12.30, oziroma od 11. do 13. ure). Stavkajoči delavci v večjih industrijskih obratih in pristanišču ne bodo zapustili svojih delovnih mest, ker so sindikalne organizacije sklenile, da organizirajo večje delavske skupščine, na katerih bodo spregovorili predstavniki šolnikov o pomenu skupnega boja za šolsko reformo. Splošna stavka šolskega osebja na slovenskih šolah Sindikat slovenske šole napoveduje za jutri, 18. maja t.l. ob splošni stavki, ki so jo proglasile sindikalne konfederacije CGIL, CISL in UIL ob solidarni podpori ostalih delavskih kategorij celodnevno stavko vsega šolskega osebja, to je učiteljstva, profesorjev, upravnega in pomožnega osebja. SINOČI V DIJAŠKEM DOMU Razprava v Mladinskem krožku o položaju slovenskih šol Sestanek staršev otrok nižje srednje šole «1. Cankar» pri Sv. Jakobu Sinoči je bila v Dijaškem domu okrogla miza, ki jo je priredil Mladinski krožek in ki so se je udeležili, poleg številnih srednješolcev in visokošolcev, tajnik sindikata slovenskih šolnikov prof. Škerlj in načelnik srednješolskega odseka sindikata prof. Kriščak. Prof. Škerlj je orisal stanje slovenskega šolstva izhajajoč iz ugotovitve, da so naše šole le slabe kopije slabe italijanske šole. Manjka jim v prvi vrsti našega naprednega slovenskega duha, saj so jo ustanovili in jo še vodijo ljudje, ki niso vezani na našo skupnost. Najvidnejši aspekt tega je, da se še vedno skuša omejevati stike z matično domovino, ki so pogoj za nadaljnji obstanek in razvoj slovenskega življa. Po orisu stanja v raznih šolah — od otroških vrtcev do industrijskega zavo- luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiidiiiiiiiiiiiiiiiin i >■ i ii i iimii i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifeiiiiiiiii DA BI ZAVRLI KONKURENČNOST SEVERNE EVROPE Mujamt sodelovanja med lukami na področju severnega Jadrana V kratkem novo neuradno srečanje med predstavniki italijanskih in jugoslovanskih pristanišč - Odposlanstvo tržaške luke v Pulju? Včerajšnji italijanski dnevnik «La nega Jadrana, če se naj to pod- t drobno, lastnikov javnih lokalov in Voce del popolo», ki izhaja na ročje kolikor toliko uspešno upre - čedalje hujši konkurenci severno- evropskih pristanišč. Na posvetovanju, ki so se ga udeležili predstavniki pristaniških podjetij iz Benetk, Tržiča, Trsta, Kopra in Reke, predstavniki deželne uprave, trgovinske zbornice in tržaške občine, so gospodarstveniki med drugim navedli naslednje podatke, ki dovolj zgovorno pričajo o nujnosti integracije in sode- lovanja med vsemi pristanišči ob severnem Jadranu: čez najvažnejše tri luke na severu Evrope (Hamburg, Rotterdam, in Antwerpen) je šlo lansko leto skupno 367 mi- Reki, poroča iz Pulja, da bo v kratkem dopotovalo v to istrsko mesto odposlanstvo predstavnikov Neodvisne ustanove za tržaško luko. Tržaški gospodarstveniki se bodo v Pulju sestali z voditelji podjetja «Luka», s katerimi naj bi po pisanju «La Voce del po-polo* načeli vprašanje morebitnega sodelovanja med Trstom in Puljem v okviru širše kooperacije v blagovnem prometu med italijanskimi in jugoslovanskimi lukami ob severnem Jadranu. Vodstvo Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče nam sicer ni potrdilo točnosti te vesti, o možnosti sodelovanja med obema lukama v prihodnje pa je bil dejansko govor na nedavnem srečanju tržaških in puljskih krogov na občinski ravni. Pred časom je bilo v našem mestu tudi posvetovanje luških upraviteljev iz Italije in Jugoslavije, ki ga je organiziral tržaški Inštitut za proučevanje in dokumentacijo o vzhodni Evropi ISDEE in na katerem je bila prav tako poudarjena nujnost priprave na sodelovanje med lukami sever- llliiiiiiiiiifiiiiiiiliiililiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiitiiiii minil m iiilisiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu SINOČI V KROŽKU cPINKO T0MAŽIČ> OKROGLA MIZA KPI «SLOVENCI IN DEŽELA» Deželna svetovalca Lovriha in Godnič sta poudarjala pristojnost dežele za reševanje slovenskih vprašanj - Misovec Almirante tokrat za «oktavo nižje» - Danes pobiranje podpisov za kandidatni listi PSI in KPI Kot smo že poročali, bodo danes uredili osrednji deželni in okrožne voliine urade pri sodiščih v Trstu, Gorici, Vidmu, Pordenonu in Tol-meču. Pri osrednjem volilnem u-radu bodo tudi vložili volilne znake. Danes bodo tudi začeli pobirati podpise za kandidatno listo PSI za deželne volitve, in sicer na sedežu v Ul. Pantaleone 7 od 16. do 20. ure, jutri pa jih bodo zbirali na mestnem sedežu v UL Mazzini 32 od 17. do 20. ure ter nato še v soboto od 16. do 19. ure. Tržaška federacija KPI pa bo zbirala podpise za svojo kandidatno listo danes popoldne od 17. ure dalje. Podpiše lahko vsak občan, s seboj pa mora imeti osebno izkaznico. Volilnih zborovanj včeraj ni bilo z izjemo Almirantejevega na Trgu sv. Antona in pa okrogle mize KPI o temi «Slovenci in dežela», na kateri sta govorila deželna svetovalca Dušan Lovriha in Jan Godnič. Že v začetku je Lovriha poudaril, da je dežela Furlanija - Julijska krajina pristojna za reševanje pravic manjšine, ker to izhaja iz ustave in iz deželne posebne avtonomije. Izhajajoč iz tega načela so komunisti tudi v tej mandatni dobi na vseh ravneh zagovarjali in zahtevali uresničitev te zakonodajne pristojnosti. O tem priča tudi dejstvo, da od 65 zakonskih osnutkov KPI, štirje obravnavajo specifična vprašanja manjšine. Dva zakonska osnutka, čeprav v okrnjeni obliki, je deželni svet odobril: gre za Lovrihov osnutek o podpori občinam, ki uveljavljajo dvojezičnost, in Godničev osnutek o štipendijah študentom, ki se uče na tujih univerzah. Po krivdi levosredinske večine in KD — je dejal Lovriha — pa sta še v predalih osnutka o vrnitvi izvirnih imen slovenskim krajem in prvi osnutek KPI o zaposlovanju slovenskega osebja v katastrskih uradih. Lovriha je še posebej dejal, da so sicer pičli rezultati sad enotnih nastopov Slovencev in politike KPI v deželi, ki pa žal ni imela odmeva v pobudah drugih strank, še posebej tistih, ki so v večinski koaliciji. Podrobneje je Lovriha omenil vprašanja načrtovanja, izseljencev, kras-kih rezervatov in homatije ob ustanavljanju gorskih skupnosti. Jan Godnič pa je razvil stališče KPI, da nudi ustava v svojih 2., 3., 5. in 6. členu vsem organom republike pristojne st, da rešujejo pravice manjšin. Te pristojnosti je leta 1860 m 1965 zanikalo ustavno sodišče, a gre le za politično in časovno pogojeno stališče. To dokazuje tudi dejstvo, da je nasprotno tezo (se pravi, da je dežela za manjšine pristojna) zagovarjal pred dvema letoma tedanji ustavni sodnik, danes pa predsednik ustavnega sodišča prof. Bonifacio, ki se izreka za dosleden antifašizem. Prav bi torej bilo, če bi deželni svet že v drugi, sedaj pa v tretji zakonodajni dobi, še enkrat sprožil pravni spor z vlado pred ustavnim sodiščem in si «odvzeto» pristojnost zopet priboril. Za sinočnje volilno zborovanje neofašističnega prvaka Almirante-ja je vladalo precejšnje zanimanje, saj je bilo znano, da se je včeraj moral zagovarjati pred parlamentarno komisijo, ki bo odločala, če pride pred sodišče. To zanimanje pa je prišlo še zlasti do izraza z izredno policijsko mobilizacijo, ko je bil Trg sv. Antona Novega že dobre pol ure pred napovedanim zborovanjem obkrožen z dvojnim kordonom policistov in karabinerjev «v popolni bojni opremi». Almirante se je predstavil «v znižanem tonu», ni več govoril kot gospod v dvoprsnem suknjiču, niti kot fašist pripravljen na napad z bombami in pendrekom. Branil se je pred očitki, saj vse kaže, da ga napadajo celo njegovi «kame-rati», še zlasti pa se je skušal obraniti resnih obtožb, da je kriminalec. To je bilo razvidno že iz prvih ugotovitev, ko je priznal, da ga je zavrnil celoten parlament in da z njim in z njegovo stranko stranke ustavnega loka nočejo imeti nobenega opravka. Najbrž prav zaradi tega ni nikogar napadel jn se je omejil na ugotovitve, da je pomagal izvolitvi številnih predsednikov republike ter na obžalovanje, da je sedanji predsednik republike na to pozabil Tudi njegovi pajdaši in zlasV škvadra, ki jo je pripeljal v Trst za to izredno priložnost, niso bili s tem javkajočim tonom neofašističnega prvaka posebno zadovoljni, saj gre očitno za poraz neo-fašizma, poraz ki pa ima širši pomen. lijonov ton raznega blaga, od te- I u seznanili nodorefekta še z nega 46 milijonov čez Hamburg, 260 I Lnii. krt drugih. Predstavniki koordinacijskega odbora so podprefektu podrobno orisali te probleme, med drugim pa so zahtevali rešitev vprašanja cene kave, ki je bila določena v začetlcu leta. Obenem s0 orisali razloge, zaradi katerih so zahtevali povišanje cen. Ti razlogi so uvedba davka na dodatno vrednost ter povišek stroškov za vzdrževanje trgovine ali javnega lokala, kar izvira iz nove delovne pogodbe. S svoje strani je podpre-fekt Austria zagotovil, da bodo vse te probleme podrobno proučili. Poleg navedenih problemov so predstavniki koordinacijskega od- čez Rotterdam in 61 čez Antvver-pen, medtem ko je dosegel promet v štirih lukah severnega Jadrana le nekaj nad 72 milijonov ton, od tega 9,9 milijona čez Reko, približno 2 milijona čez Koper, 36,5 milijona čez Trst in 23,8 milijona čez Benetke. ’ V zadnjih desetih letih se je blagovni promet povečal tako čez severnoevropske kakor tudi čez se-vernojadranske luke. Za naše luke so pokazatelji celo nekoliko višji kakor za severna pristanišča, vendar pa je pri nas vplival na bilanco zlasti dovoz surovega petroleja za Čezalpski naftovod, medtem ko se na severu veča zlasti tradicionalni donosnejši luški promet. Po mnenju prof. B. Prikrila, docenta prometne ekonomije na reški univerzi, lahko računajo severnoevropske luke na naslednje prednosti: predvsem nimajo problema, ki ga predstavlja dolgoletna zapora važne prometne žile, kakršen je Sueški prekop: severne luke se hitreje opremljajo s sodobnimi tehničnimi napravami in lahko računajo na neprimerno boljše prometne zveze z zaledjem Tudi nove oblike blagovnega prometa se hitreje uveljavljajo na severu: čez severnoevropske luke so lani na primer odpremili 716.194 kontejnerjev (9 milijonov ton blaga), čez sevemojadranske luke pa le 17.716 kontejnerjev (250.000 ton blaga). Promet s kontejnerji je bil torej na našem področju štiridesetkrat manjši kakor na severu Evrope. Da so severnoevropske luke neprimerno bolje opremljene od naših priča tudi podatek, da so lani v Rotterdamu našteli po 700 ton manipuliranega blaga na vsak dolžinski meter pomola, medtem ko je ustrezni pokazatelj za Reko dosegel le 280 ton, v Trstu 270 in v Benetkah 250 ton. Italijanski gospodarstveniki nadalje opozarjajo, da je postal Antwerpen tako vabljiv za kontejnerski promet, da je njegov vpliv čutiti celo v samem Milanu. Nujnost uskladitve prometne politike, odprave tako imenovanih prometnih dvojnikov, specializacije in sploh sodelovanja med lukami severnega Jadrana je postala v zadnjem času očitna obakraj jugoslovansko - italijanske meje. Čedalje glasnejša postaja zahteva, naj bi se prizadete luke skupno zavzele za to, da bi zaustavili «dinami-zem severne Evrope». Na nedavnem srečanju, ki ga je priredil ISDEE v našem mestu, so predstavniki vseh severojadranskih luk pristali na sestavo skupne študijske komisije, ki naj pripravi tla za postopno zbliževanje in poznejše sodelovanje med posameznimi pristanišči. Kolikor nam je znano, se je odbor od svoje ustanovitve 29. marca letos že dvakrat sestal in v kratkem bo novo neuradno srečanje med predstavniki prizadetih luk. Kaže, da je tudi obisk tržaškega odposlanstva v Pulju, ki ga omenja «La Voce del Popo-lo» spravljati v zvezo s prizadevanji po postopnem zbliževanju med italijanskimi in jugoslovanskimi lukami ob severnem Jadranu. katerimi drugimi vprašanji, kot je vprašanje zaposlovanja osebja iz drugih pokrajin v tržaških trgovinah, vprašanje odškodnin tistim trgovcem, ki so utrpeli gmotno škodo ob poplavah in druga. Predstavniki trgovcev pri podprefektu Austrii TUDI ZA ŠOLANJE V TUJINI Deželne štipendije nad 500 visokošolcem Število visokošolcev, ki bodo v akademskem letu 1972/73 uživali študijsko štipendijo deželne uprave, se suče na višini nekaj nad 500 enot. Gre za štipendije v višini 150.000 lir, ki jih deželna u-prava podeljuje na podlagi deželnega zakona št. 18 iz leta 1967 visokošolskim študentom, ki obiskujejo razne fakultete v Furlaniji - Ju lijski krajini in ki so doma iz oddaljenih krajev. Za študente iz najbolj oddaljenih središč se omenjeni štipendiji priznava dodatek 1.500 lir za vsak kilometer, vendar največ do «dodatne» razdalje 100 km. Študijsko štipendijo v isti višini bodo prejemali visokošolci, ki študirajo na tujih univerzah, vendar pod pogojem, da obiskujejo fakultete, ki jih v naši deželi ni. Komisija za podeljevanje štipendij je pregledala 1.680 prošenj ter predložila spisek s 515 imeni. Tem študentom bo dežela izdala skupno skoraj 129 milijonov lir. Spisek je na vpogled na sedežu deželnega od borništva za šolstvo (Trst, Ulica Vidali 1). Visokošolci, ki so vložili prošnjo za štipendijo in ki niso na spisku, se lahko pritožijo do 12. junija letos Pričakujejo, da bo odbornik za šolstvo Giust še v istem mesecu podpisal odlok o izplačilu štipendij. da, ki naj bi ga v kratkem ustanovili — se je pogovor spet zasukal okrog vprašanja slovenskega duha, ki manjka v slovenskih šolah. Ne zadostuje, da se naši mladi uče samo slovenščine, potrebno je, da se vživijo v našo kulturo, da zadobe ponosno narodno zavest. Zato pa je potrebna reforma in demokratizacija šole, ki naj daje več pristojnosti tistim, ki živijo in delajo v šoli. V prostorih enotne nižje srednje šole «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu so se včeraj popoldne sestali starši otrok, ki obiskujejo tretje raz-redte te šole in bodo v kratkem odločali o bodočih šolskih izbirah. O vprašanju te izbire je staršem spregovoril prof. Egidij Košuta, obenem pa je obširno orisal ustroj slovenskih višjih srednji šol pri nas ter možnosti, ki se odpirajo za dijake na posameznih šolah. Staršem so med drugim razdelili brošuro z navodili in nasveti za tiste dijake, ki končujejo obvezno enotno nižjo srednjo šolo. Po končanem predavanju se je v istih prostorih sestal svet vseh staršev šole «Ivan Cankar*. Predsednik odbora Evgen Dobrila je prisotne najprej seznanil z delom odbora v preteklem poslovnem letu, nakar je svetu staršev predložil osnutek pravilnika, kot podL lago za pravno ureditev in priznanje sveta staršev na osnovi okrožnice prosvetnega ministrstva. Svet staršev šentjakobske enotne nižje srednje šole namreč obstaja že tri leta, ni bil pa še pravno potrjen. Po razložitvi osnutka pravilnika, ki so ga odborniki temeljito proučili, je bila krajša razprava, nakar je svet staršev soglasno sprejel predlagani pravilnik. Obvestilo ONAIRC Pokrajinski urad ustanove ONAI RC sporoča, da je na sedežu v Ul. S. Caterina 5/IV in v otroških vrtcih ONAIRC objavljena na oglasnih deskah odredba glede dodelitve su-plenc in poverjenih mest v otroških vrtcih ONAIRC za šolsko leto 1973-74. Rok za predložitev prošenj, na kolkovanem papirju in s predpisanimi dokumenti, zapade 5. junija. Smrtne posledice padca v stanovanju Včeraj zgodaj dopoldne je v ortopedskem oddelku glavne bolnišnice umrla 77-letna Antonija Krečič vd. Škerl iz Ul. Cistemone 62. Priletno žensko so sprejeli v bolnišnico prejšnjega 6. maja s pirognozo o-krevanja v treh mesecih zaradi zloma leve stegnenice. Hudo poškodbo si je prizadela pri padcu v lastnem stanovanju. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Trst Ivan Pregelj TOLMINCI po dramatizaciji Mitje Mejaka za Stalno slovensko gledališče Driredil Filibert Benedetič Scena: Klavdij Palčič Kostumi: Anja Dolenc Glasba: Marijan Gabrijelčič Asistent režije: Mario Uršič Režija: JOŽE BABIČ Koreografska postavitev alegorije: Selma Micheluzzi Korepetitor: Ignacij Ota Danes, 17. t. m. ob 16. uri za ABONMA RED J; Jutri, 18. t. m. ob 17. uri IZVEN ABONMAJA: V soboto, 19. t.m. ob 20. uri IZVEN ABONMAJA. NASA POMLAD revija otroških in mladinskih zborov V Kulturnem domu v Trstu (Ulica Petronio 4) v nedeljo, 20. maja 1973 ob 17. uri Prireditelji: Slovenska prosvetna zveza Združenje pevskih zborov Primorske Glasbena matica Trst Predprodaja vstopnic vsak dan od 16. do 19. ure na sedežu SPZ, Ul. Geppa 9. V NEDELJO POPOLDNE V Kulturnem domu revija «Naša pomlad» V nedeljo, 20. maja 1973 ob 17. uri bo v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4, revija «Naša pomlad>>, na kateri bodo nastopili naslednji zbori: otroški zbor Glasbene matice iz Trsta, otroški zbor /./Kraški slav-ček» iz Nabrežine, otroški zbor o-snovne šole «Anton Šibelja-Stjen-ka» iz Komna, otroški zbor o-snovne šole '/Janko Premrl-Vojko» iz Kopra, otroški zbor osnovne šole iz Jelšan, otroški zbor osnovne šole iz Postojne, otroški zbor o-snorne šole iz Lucije, otroški zbor osnovne šole «Srečko Kosove h iz Sežane, mladinski zbor osnovne šole iz Šmarij nad Koprom, mladinski zbor osnovne šole iz Dobrova, mladinski zbor osnovne šole iz Lucije, mladinski zbor osnovne šole //Srečko Kosoveli/ iz Sežane, dekliški zbor gimnazije iz Tolmina in mešani zbor gimnazije iz Kopra. Revijo prirejajo Slovenska prosvetna zveza in Glasbena matica - Trst in Združenje pevskih zborov Primorske. iiiiimiiiiinmiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHimiiHuiiniiiiiumiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimiiimii STALIŠČE ZDRAVSTVENE KOMISIJE FEDERACIJE KPI Odobren de??lni obračun 1972 Deželni odbor je te dni odobril obračun finančnega leta 1927. O obračunu se bo moral sedaj izreči Računski dvor v Rimu, nakar bo o njem razpravljal deželni svet, in sicer — kakor običajno — skupaj s proračunom za finančno leto 1974. Na seji deželnega odbora je odbornik za finance Tripani obrazložil, da so dohodki dežele v letu 1972 dosegli približno 80 milijard lir, medtem ko so izdatki narastli na 86 milijard. Razliko nekaj nad 6 milijard bodo pokrili tako, da bodo vzeli ustrezna sredstva iz finančnih ostankov iz prejšnjih poslovnih w Volilna zborovanja KPI KPI prireja danes naslednja zborovanja: ob 16.30 na Trgu sv. Jakoba bo govoril inž. Costa na temo «Cene, gospodarski položaj, draginja in predlogi komunistov za družbeni in gospodarski razvoj države ter dežele*, ob 12.15 bo deželni tajnik Cuffaro govoril delavcem podjetja Stabilimenti meccani-ci o «Komunistih in deželi, gospodarskem položaju in delavskih bojih*, ob 10.30 bo na križišču Baia- , monti in Ul. Roncheto govoril Fran-Podprefekt dr. Austria se je se- cescato o «PoIitiki deželnega odbora stal s predstavniki koordinacijske proti Trstu* in ob 11. uri bo pred ve-ga odbora trgovcev, s katerimi je leblagajno UPIM govoril Tonel o razpravljal o problemih, ki zade- »Gospodarskem položaju in dra vajo razne kategorije trgovcev na ginji*. PREDLOGI ZA OHRANITEV NARAVNEGA OKOLJA V Trstu je resno onesnaženo morje, zrak pa zastrupljen Zdravstvena komisija pri tržaški federaciji KPI je preučila razna vprašanja, ki so povezana z o-nesnaženjem narave in naravnega okolja v našem mestu, ugotovila, da je položaj zelo kritičen in nato preučila onesnaženje morja, zraka in voda v zvezi z motorizacijo. Glede morja je komisija ugotovila, da je onesnaženo predvsem zaradi velikega prometa z nafto, ki je dosegel že kritično zmogljivost našega pristanišča, tako da grozi resna nevarnost možnosti trčenja med velikimi petrolejskimi ladjami s katastrofalnimi posledicami za ves zaliv, Spuščanju nafte, ki je pogosto kazenskega značaja, se pridružujejo še številne jahte in druge ladje, za kar pa ni nobene zakonodaje. Komisija je mnenja, da je treba na vsak način preprečiti načrte o pretvarjanju Trsta v petrolejsko pristanišče. Pomemben vir okužbe so greznice in kanalizacija zaradi človeških odpadkov in velike količine klora, ki jih mečejo v kanalizacijo, zaradi česar je nujno, da takoj uredijo čistilne naprave. V Trstu je onesnažen zrak zaradi velikih količin izpuščenih plinov motornih vozil, saj je promet zelo gost in počasen. Komisija obžaluje, da o vsem tem občinska u-prava niti ne razmišlja, saj niti ne ugotavlja dejanskega stanka. E-dina rešitev je samo v javnem prometu, ki naj nadomesti zasebnega, za kar je treba urediti periferna parkirišča, otoke za pešce, področja rezervirana za javni promet in seveda okrepiti javne prometne zveze. Tržaška industrija se ni razvila in ni dosegla iste ravni kot podobna mesta v Italiji, vendar pa je zelo resen vir okužbe zraka in voda, ker ne obstaja preventivno nadzorstvo in je zaradi napačnega načrtovanja nameščena na tak način, da je tik poleg obsežnejših stanovanjskih predelov, bolj zdrava področja pa so rezervirana za luksuzna stanovanja, o zgodovinskem centru pa bodo odločali špekulanti. Vprašanja okolja pa nikakor ne preprečujejo možnosti novega industrijskega razvoja in je mogoče nameniti velika še razpoložljiva zemljišča za industrijski razvoj, toda mora iti za «čisto» industrijo vodilnega značaja, ne pa za farme jeklenih sodov z nafto. Z resnim nadzorstvom bi se morala preventivno ukvarjati ustrezna deželna komisija, ki pa se do tanoviti medobčinski medicinski konzorcij za preventivo na delu. Zdravstvena komisija KPI je pozvala vse izvoljene upravljavce K Pl v občinah, pokrajini in v deželi, da prično z odločno akcijo za ohranitev naravnega okolja. V tej zvezi je tudi mnenja, da je treba okrepiti vlogo rajonskih konzult in izpolnitev zakonske vrzeli na vsedržavni in na deželni ravni. Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi danes, 17. maja 1973 ob 20.30 predstavo celovečernega filma ČILE Avtor filma Aljoša Žerjal je namenil prvo izvedbo svojemu rojstnemu kraju. VABLJENI! ODBOR ŠOLA — GLEDALIŠČE Kulturni dom Vas vljudno vabi na AKADEMIJO SLOVENSKIH NIŽJIH SREDNJIH ŠOL NA TRŽAŠKEM ki bo v torek, 22. maja 1973 ob 17. uri Izleti GRUPA U in KASTA organizirata v nedeljo, 20. t.m. izlet z avtobusom v Soržento v Beneški Sloveniji na prvo spomladansko srečanje z beneškimi Slovenci in na slikarski ex tempore. Cena 1500 lir, vpisovanje od 18.30 dalje v Tržaški knjigami še danes. Odhod ob 8. uri izpred sod-nijske palače. Vljudno vabljeni vsi, ne le slikarji! ŠD Breg priredi ob priliki Kmečke ohceti v Ljubljani, 26. maja 1973, izlet. Slovensko planinsko društvo organizira v nedeljo, 27. maja izlet na Nanos ob priliki 80-letnice Planinske zveze Slovenije. Slavje priredi Planinsko društvo Vipava za primorski meddruštveni odbor. Zbirališče z osebnimi avtomobili v Vipavi na trgu ob 7.30 zjutraj. športno društvo «Breg» priredi ob priložnosti «Kmečke ohceti* v Ljubljani v soboto, 26. maja LL izlet na eno izmed največjih folklornih prireditev na svetu. Vpisujejo vaški zastopniki: Boljunec — Boris Mihalič, Dolina — Peter Stranj, Boršt — Franko in Edvin Rapotec, Ricmanje — Hilarij Cej, Domjo — Jordan Kralj, Iz tehničnih razlogov se bo vpisovanje zaključilo en teden in pol prej, t.j. danes, 17. maja letos. Udeležite se! Ne bo vam žal. SPDT organizira, dne 2. in 3. junija 1973 izlet na Stol. Avtobus bo odpeljal iz Trsta (kraj in ura bosta naknadno javljena) na Ljubelj. Iz Ljubelja vzpon čez Zelenico na Stol (2236 m). Prenočišče v Prešernovi koči. Drugi dan sestop po grebenu na Dom Pristava. Za neplanince pa ogled Vintgarja in prenočišče v Radovljici. Vpisovanje pri Norci v Ul. Geppa 9. P.d. «S. Škamperle« priredi enodnevni izlet na Koroško 10. junija 1973 za člane in prijatelje društva. Osebni dokument — potni list. Vpisnina v prostorih društva na stadionu «1. maj* vsak večer od 19.45 do 20.45. GRUPA U in KASTA v nedeljo, 20. t. m. izlet avtobusom na PRVO SPOMLADANSKO SREČANJE Z BENEČANI IN SLIKARSKI EX TEMPORE V SORŽENT1 (Glej pod «IZLETI») Delo občinskega higienskega urada Meseca aprila 1973 je nadzorna služba občinskega urada za zdravstvo in higieno izvedla 3.506 pregledov lokalov, kjer proizvajajo, hranijo in prodajajo prehrambene izdelke in pijače. Vzeli so 192 vzorcev jedi in pijač, ki so jih poslali na analize v razne laboratorije. Posebno pažnjo so posvetili tistim izdelkom, ki se kmalu skvarijo ali pa katerih potrošnja je največja. Tehnično osebje urada je izvedlo tudi 306 pregledov lokalov in 24 pregledov stanovanj, da bi ugotovili, ali ustrezajo higienskim in zdravstvenim normam. Istega meseča so prisodili tudi 13 glob zaradi prekrškov krajevnega zakonika o higieni, sodni oblasti so prijavili tri prekrške, pokrajinskemu zdravniku pa štiri. Urad je tudi nadaljeval z nadzorovanjem čistoče morja v zvezi s skorajšnjim odprtjem kopališč. Podaljšani bančni roki Na priporočilo številnih bančnih zavodov iz tržaške pokrajine je podl-prefekt Austria odredil, naj se bančni roki za razne operacije zaradi nedavne stavke poštnega osebja prenesejo za 15 dni od 8. maja dalje. Gre za bančne roke, ki so zapadli v času od 13. aprila do 7. maja ter v petih dneh po 7. maju. Odložitev rokov velja za naslednje denarne zavode: Banca Nazionale dlel Lavoro, Banco di Napoli, Tržaška kreditna banka. Istituto Bancario I-taliano, Banca Nazionale delle Co-municazioni, Banca Antoniana di Padova e Trieste, Kmečka in obrtna posojilnica v Nabrežini, Banco di Sicilia, Banca Commerciale Italiana, Banco - di Roma, Credito Italiano, seda j ni se nikoli sestala. Glede o- j Banca Cattolica del Veneto, Banca kolja v tovarnah bi bilo treba us- del Friuli in Tržaška hranilnica. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 17. maja MOJCA Sonce vzide ob 4.32 in zatone ob 19.31 — Dolžina dneva 14.59 — Luna vzide ob 20.13 in zatone ob 4.13. Jutri, PETEK, 18. maja DUBRAVKA Vreme včeraj: najvišja temperatura 19 stopinj, najnižja 11.4, ob 19. uri 11.4 stopinje, zračni pritisk 1017 u-staljen, veter 23 km severozahodnik, vlaga 77 odst., dežja je padlo 0,8 mm, nebo 8 desetink pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12.1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 16. maja 1973 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 63-letni Mario Visintin, 40-letni Silvano Palcich, 83-letna Eli-sabetta Sanzin vd. de Castro, 46-let-ni Alberto Carli, 68-letni Bruno Peruzzi, 70-letna Caterina Bone por. Dorta, 58-letna Angela Venturini, 76-letna Antonija Krečič vd. Škerl, 62-letna Elda Gnot, 76-letna Maria Lukač vd. Vocchi. Gledališča SAG Predstave Slovenskega amaterski gledališča v Trstu: v V nedeljo, 20. maja ob Ljudskem domu v Trebčah: Ar . Leokum: «Sovražnika?», dramska V sredo, 23. maja ob 19.30 gos^u nje na XVI. srečanju gledališčih> pin Slovenije v Kočevju: Jože ? šek «Povečevalno steklo«, iars treh delih. VERDI Jutri in v soboto bo v lišču Verdi simfonični koncert, rega glavna točka bo Donjzze spo-«Requiem», ki ga je napisal ^ min V. Bellinija. V solistični a gah bodo nastopili Silvana Mirna Pecile, Armando ^ lessandro Cassis in Eftimio ^estef poulos. V prvem delu pa bo °r gledališča Verdi pod vodstvrKn andree Gavazzonija izvajal D** jev «Concerto grosso*. _ ^ Jutrišnji koncert se bo zaa ^ 21. uri, sobotna ponovitev Pa 18. uri. . Vstopnice so na razpolago P dališki blagajni (tel. 31-948) Ob 50-letaici M.d. «ProsVen3’' Aurora 16.30 «11 genio de u Barvni film. Capttol 16.30 «1 giocbi . ^ 1’Aretino Pietro*. Barvni ^ povedano mladini pod 1 ' rezZ*., Cristallo 16.30 «La morte at ^^0»’ mezzanotte*. Barvni fm0'. pod ka. Prepovedano mlad111 ^ Filodrammatico 16.30 «C”st‘pf' f'11!' nroibitlr naca indemoniata*.^ jg, iel° ,j Prepovedano mladini P00 ^oro5® ril Moderno 16.30 «Awenture If Robin Hood». Barvni Ralf Jenkins. e ^ Vittorio Veneto 16.30 mine*. Barvni film- prep°v mladini pori 18. letom^ gom1' DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; Vemari, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, UL Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Liberta 6; Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. Abbazia 16.00 «M.A.S-H-* film v barvah. D. E. Gould. Prepovedano ^ 14. letom. , , rhum»- i« Astra 16.30 «La via del J" Bardot ni film. Igrata Brigi«e Lino Ventura. Ideale 16.00 «L’oro u'"Tgrata Barvni westem ffl®- Veras ,,(j ge Ardisson in Linda \i. d« nfH' A Impero 16.30 «Taking pod film. Prepovedano ® letom. V galeriji Kraške • - ■ s krasko te" odP^ svoja dela Cesar. Razstava — V Tržaški knjigarni ®jSj konca maja novejša g0bert pejsaže in tihožitja ", man Vljudno vabljen V galeriji «Forww». (jiini-1 razstavlja Franco V galeriji «Cartef**^jja coni 16 razstavlja Gr sj0„a bo m. *- P' coni 16 razstavlja bo co svojo grafiko. Razsta jala do 18- t.m. v V1’ V galeriji *L° . La^\ raZfpe-Sv. Nikolaja 6^ je f»P jjguiZ 1 svojih del koroški s a bo ter Maya. Njegova razsta jala do 24. t.m. ^ ^ V občinski galeriji bo ikov#jV razstavljalo 25 s*5 učencev grafične s0 “ razišLcivijcuv , učencev grafične soie V Baragovem domu v razstavljata domačin ^ in mladi tržaški ^ 0(jprta d° vRi v katero je poseglo precej "■ ucjeieženceVj ki so še razvili in po- globili nekatere misli, ki so jih na- Krajše poročilo je imela nato predstavnica dijakov Sosičeva, ki je svoje izvajanje osredotočila predvsem na vprašanje odnosov dijak - profesor. Od odprtosti teh odnosov je odvisen usneh šole same. Poročilom je sledila daljša je w\P.°litičnegd in aa udeležencev, baja ■ tudi zadovoljivo uspel iz- gabili nekat štg lz same zaključne ugotovitve ba J;tuh udeležencev, da bi bilo tre. &PecTS-V?^ti problemom šolstva in le . čni problematiki slovenske sovci/1 nas še posebej vehko takšnih ^OV Pnr.nU«/-. 4-/-.^^. M.n livio kolrč . Posebno težo pa ima takš-če izhaja s strani šoini- nizali poročevalci. V razpravi je prišlo predvsem do izraza vprašanje narodnostne zavednosti profesorjev ter tudi staršev in dijakov. Plinovod Tržič-Bavarska bo napajal del Avstrije Plinovod, ki ga bo SNAM speljala iz Tržiča v Kiefersfelden v zahodni Nemčiji, bo napajal tudi del Avstrije. Avstrijski minister za industrijo in trgovino J. Staribacher je na posebni tiskovni konferenci pojasnil, da bo Avstrija uvažala od leta 1978 dalje po 2 milijardi kub. metrov alžirskega metana po plinovodu iz Tržiča. Avstrijska državna družba OE MV bo prispevala 51 odst. finančnih sredstev za speljavo tistega odseka novega plinovoda, ki bo prečkal avstrijsko državno ozemlje, to je od- ^ditev, . „ ___ yc o katerih prev.adUje v j g]jh mjZ) predvsem pa ohr> mnenje ^ np- i x________i- a_i. ___s- ki ,UtlJivi ravno’ Večer se je zaključil s splošnim j sek od Ploeckenpassa na Koroškem mnenjem, da bi bilo treba, kot že rečeno, prirediti več takšnih ©kreda bi bilo do avstrijsko - nemške meje. sb mnenje, da so večkrat ne- j treba o vseh teh vprašanjih več go-ravno za tista vprašanja, ' tiaC .J,u morali v p ii^.^ati- Torkovega bi "'-V ravn° za tista vprašanja, j VOriti in pisati. 1 Jih morali v prvi vrsti sami ] ___ tlaiI. —i. torkovega večer j se je ! števji6^ udeležilo kar zadovoljivo retl/ 0 naših šolnikov, žal pa ne mo štJ? ^ga trditi za naše dijake in te$6vnk> ki bi morali tudi imeti pri ,r anJu šolske problematike po-0^bn° vlogo. Slov °^° 111120 j® odprl predsednik ki -etlskega kluba Miroslav Košuta, tie U, drugim predstavil glav-stav^M ^ence večera in sicer pred-šolnikov pr°t. Egidija Ko-dr, k,-Predstavnika odbora staršev dijaiftanka Oblaka in predstavnico go^?v Rad0 Sosič, dijakinjo_ Tr- ^°šut a tehničnega zavoda. Prof. tieu a ie v svojem izčrpnem uvod-skg -Poročilu orisal stanje sloven-skega • pri nas, tako iz zgodovin-fije vidika kakor iz njene današ-PodJv^pjne plati. S statističnimi slove - Pokazal stanje na vseh |^kih šolah eootfU1* vrtcev in osnovnih šol do na Tržaškem, od tlje ■ . nizJe srednje in višje sred-Polr,jg ‘ Svoje izvajanje pa je dole s sistematičnim orisom ce- ^čuj 6 Problemov, s katerimi se kraji):6 pSiovensko šolstvo v naših sikat-’ ^rl vsem tem Je razkril marši^; ;0 Pomanjkljivost, ki je naši jo bilo Vnosti manj znana, in ki bi 'Jčitj - treba res podrobneje pro-šanja Uavetlil je tudi tista vpra-bike ’>ki zadevajo specifično šol-Čatek navedemo le bežen po-Oero ’ kl zgovorno priča o nevzdrž-fesori' oaše šole: od 184 lak iev. ki NA MEJI PRI ROKOVEM Carinsko središče jeseni dograjeno V prostorih deželnega odbomištva za krajevne uprave v Vidmu je bil včeraj poseben sestanek o vprašanjih ki zadevajo gradnjo carinskega središča pri Rokovem. Na sestanku, ki ga je sklical odbornik za promet Varisco, so poudarili, da bo središče po vsej verjetnosti dograjeno še v letošnji jeseni. To bo prvo središče v Italiji, v okviru katerega bodo zbrane dejavnosti vseh državnih uprav, ki se ukvarjajo s potniškim in blagovnim prometom s tujino. nehlU je ie pro- poučujejo na naših šo- stalnih. Temu poraz- stv0" Podatku naj dodamo še dej- ’ U9. ra vaI , hizke bo so Plače profesorjev izred- na, n in slika je skoraj popolne da bi pri tem upoštevali t°v> ySanja vsebine učnih načr-ditev K1- rahtevajo korenito preure- q ln izpopolnitev. ^to S^lošni krizi šole v Italiji je Ndarn g0varil dr. Oblak, ki je 4i vzr-ll je treba poiskati glob- ?°sr>nr!?k za to predvsem v splošni *»v£ [I1"851 krizi, ki je zajela dir-“ieine i nat° obravnaval pro-^glasn -,venske šole, je predvsem 5tvu D . skodo, ki jo je našemu šol-tbvL.^ejalo pomanjkljivo načr-teh ‘J3, področju šolstva v vseh ojnih letih. Posebej se je do-Staršev S p- vPrašanja organizacije ključih Se še niso zadovoljivo bje. v splošno šolsko dogaja- Popravek V včerajšnji številki se nam je v članku o koprskem občinskem prazniku vrinila napaka: pravilno bi moralo biti napisano, da so podelili nagrado 15. maj (in ne manj) šestim zaslužnim občanom, kot je tudi razvidno iz podnaslova. Za neljubo napako se prizadetim opravičujemo. F7SMO IZ SESLJANA Potrebno otroško igrišče LortLa Pitacco Peric iz Sesljana nam piše, da je 10. marca izročila na županstvu v Nabrežini pismo, ki ga je podpisalo sto mater iz Sesljana z zahtevo, da bi občina uredila v Sesljanu park - igrišče za sesljan-ske otroke ter za otroke izletnikov in turistov. Otroci namreč nimajo svojega igrišča in se podijo med avtomobili, kar dela materam veliko skrbi. Ker ima občina svoje zemljišče, in sicer med ESSO in hotelom Bel-vedere, bi ga treba le urediti, postaviti nekaj gugalnic, tobogan in nekaj stolov ter zgraditi drsališče. Občinska uprava je odgovorila 11 aprila, da je vzela na znanje zahtevo sesljanskih mater, da so o tem že razpravljali in da se zavedajo nujnosti rešitve tega vprašanja, kateremu bo občina posvečala največjo skrb. Pismo je podpisal župan, ki je potem dal ostavko. Gospa Lo-retta Peric se s takim odgovorom ne zadovoljuje in se zato sprašuje, ali bo treba čakati še nekaj desetletij, ter prosi pristojne oblasti za bolj točen in jasen odgovor. PISMO UREDNIŠTVU Zakaj zapostavljanje izumitelja J. Ressla Spoštovanemu gospodu županu inž. Spacciniju in v vednost tisku ter političnim strankam. Prejšnji teden je tržaški Meridianov objavil preko cele strani u-čen članek o tem, zakaj niso v Trstu postavili spomenika mojemu velikemu predniku Josipu Resslu, katerega sem dames neposredni potomec. Rad bi pojasnil, kot sem to delal tudi v preteklosti, s pomočjo fotokopij nekaterih člankov iz sicer bogatega arhiva, zakaj so pretekle mestne uprave izkazovale toliko sovraštva do velikega izumitelja; to sovraštvo je zgolj političnega značaja sovraštvo do človeka, ki se je vedno upiral kompromisem. Ne mo- n i i LllNIEJi mmmsm smm moška in ženska oblačila UL. CARDUCCI, 4 • TEL 31-188 - TRST ... ime, ki jamči kakovost konfekcije. lineaL. remo pozabiti besed, ki jih ]e pred tržaškim občinskim svetom leta 1862 izrekel Francesco Hermet: «Nikoli in nikdar ne bo Trst častil Josipa Ressla». Stari demagog z dolgo brado (kot je pisal zgodovinar Caprin) je tedaj dal duška svoji bedni retoriki in pristranosti, proti katerima je bila celo trezna logika poštenega Pasgualeja Revoltelle brez moči. Ne vem po kakšnih zaslugah (morda pa jih le vem) so Hermetu posvetili važno ulico, medtem ko i-ma Ressel le neko zakotno cesto, kjer sta le dve hiši. Naj se Se enkrat povrnem k argumentu. Ali ve gospod župan, da je v času prejšnje občinske uprave, leta 1957, ob stoletnici smrti izumitelja, morala občinska topovoma-stična komisija kljub pritisku iz vsega sveta, minimizirati dogodek in da je šele nova občinska uprava dovolila razstavo o Resslu v palači Costanzi? Res je, da se sovraštvo ni še poleglo. Še so lažni in stari zgodovinarji, ki bi radi zgolj iz antipatije, izkrivljali zasluge Josipa Ressla. Po vsem svetu pričajo o Josipu Resslu spomeniki, ulice, trgi, študijski centri, celo bankovec za 500 šilingov, v Vzhodni Nemčiji pa so Resslu poimenovali mesto Ressel an der Elben. Pri nas, v Trstu, pa e-dino pomorski muzej spominja, da je iz ladjedelnice «Panfili» zdrknila v morje in nato zaplula v zaliv pna ladja na svetu s pogonom na vijak. V Trstu je Ressel izumil kroglične ležaje, pneumatično pošto in mlin na bate. Kras je Ressel rešil z nasadi črnega bora po dolgih preizkusih v Bazovici in Predmeji v Trnovskem gozdu. Mislim, da sem dovolj jasno orisal zasluge Josipa Ressla. Naj samo navedem še besede dunajskega nadškofa ob stoletnici izumiteljeve smrti ob spomeniku na Karls-platzu pred Politehničnim zavodom: «Bil je velik na vseh področjih človeškega znanja, razdal se je brez zahtev, tega človeka gre častiti danes in prihodnja stoletja.» FERDINANDO RESSEL GORIŠKI DNEVNIK OBJAVLJENI REZULTATI TEKMOVANJA GR AN PREMIO NOE 73» Z zlato in srebrnimi medaljami odlikovana vina naših vinskih proizvajalcev v Brdih Odlikovanci so Silvester Primožič, Emil Sfiligoj, Jožef Terpin, Izidor Polenčič, Marino Humar in Marcel Humar, ki je za svoj sivi burgundec prejel zlato medaljo - Vina bodo najprej razstavili, potem pa jih bodo prodajali Na Goriškem se zaradi vinorod- , ljo je bilo potrebnih najmanj 18 nega kraja kot so Brda pridelujejo izvrstna vina, poznana v naši deželi in izven nje. Toda na Goriškem je tudi mnogo ljudi, ki ločijo vino od vina in dobro vedo za lastnosti enega ali drugega. V Gorici se med ljubitelji dobre kapljice kmalu izve, kje je je mogoče dobiti, od kod je, kdo je njen proizvajalec. Lahko bi rekli, da gredo Goričani vedno na gotovo, kadar se odločijo «za kozar-ček». V skladu s tem je pri nas več kvalitetnih vinskih razstav, med katerimi so tudi takšne, ki sodijo po svoji kvaliteti v sam vrh italijanske tovrstne dejavnosti. Prav pred dnevi so objavili rezultate ene izmed teh manifestacij, ki ji posvečamo naslednji članek. Med številnimi vinskimi proizvajalci na Goriškem so bili Slovenci vedno dobro zastopsni. Brda so namreč kot nalašč ustvarjena za dobro vino, pa čeprav se je treba zan; nekoliko bolj potruditi kot v ravnini. Ker na kakovost vino vplivajo lega vinogradov, pridne rok? ter razum, se naši ljudje po-gostoma vračajo z medaljami, kadar se udeležujejo razstav in tekmovanj. Tako se je zgodilo tudi na o-smem natečaju — razstavi tipičnih in žlahtnih vin naše dežele, ki ga je priredila turistična ustanova Gradišče — Redipuglia. Med nagrajenimi z zlatimi in srebrnimi medaljami so tudi naslednji slovenski vinogradniki iz goriškib Brd: Silvester Primožič z Oslavja je prejel srebrno medaljo za svoj italijanski rizling 1972; E mil Sfiligoj z Oslavja srebrno medaljo za lanski sivi pinot (sivi burgundec); Jožef Terpin iz Števerjana srebrno medaljo za tokaj 1972; Izidor Polenčič s Plešivega srebrno medaljo za beli pino-t 1972; Marino Humar iz Števerjana srebrno medaljo za sauvignon 1972; Marčel Humar iz Števerjana zlato medaljo za sivi pinot in srebrno za beli pinot oba letnik 1972. Prireditev je vodil znani enolog Marcello Pillon, prisotna pa je bila tudi deželna delegacija ONAV. S turistično ustanovo je sodelovala tudi deželna enoteka «Serenissima» v Gradišču, pokroviteljstvo nad manifestacijo pa je prevzelo deželno odborništvo za kmetijstvo. Prireditev, o kateri govorimo, se ravna po najstrožjih merilih v državi ter zagotavlja, da se po natečaju razstavijo samo najkvalitetnejša vina v deželi. Izbira vin in njihovo ocenjevanje je tajno ter ga jamči notar. Kdor je letos hotel razstaviti svoja vina, je moral po sistemu pokušnje Buxbaum zbrati najmanj 12 točk, kar prečk stavlja najstrožje merilo v državi. Za Vinsko razstavo, ki bo v mestni dvorani v Gradišču, kjer je znana razstava Lojzeta Špacapana in kjer je že tretjič zaporedoma tudi sedež «Gran Premio Noe», so izmed 303 prijavljenih zbrali samo 227 vin. Vseh tistih vin, ki ne bodo dosegla minimalnega števila 14 točk, ne bodo vključili v deželno enoteko v Gradišču, tako da ta selekcija zagotavlja prodajo zares najboljšega, kar pridelujemo v deželi. Med nagrajenimi vini, približno 70 vin iz okoli 60 vinogradov, so tudi vina šestih slovenskih vino-gradhikov. Takšna razporeditev je rezultat popolne anonimnosti tekmovanja, ki je zanjo jamčil notar Ferruccio Larice. Za zlato meda- od možnih 20 točk, za srebrno pa najmanj 16. Razstavo bodo odprli ob prisotnosti deželnih oblasti 25. maja in bo odprta do 3. junija. Vsa vina bodo na pokušnjo id jih bodo točili v posebnih kozarcih, ki jih za pokušnjo uporablja tudi ONAV. Pb zaključku razstave bodo vina prodajali v deželni enoteki «La Se-renissima» v Gradišču. Stranke zbirajo podpise za kandidatne liste V teh dneh si tajništva strank prizadevajo zbrati potrebno število predstajvljavcev list. Ker so po večini že določile kandidate, je zbiranje podpisov sedaj poglavitna naloga. KPI je zbirala podpise na sedežu v torek zvečer, prihodnje dni pa jih bo še v Podgori in v pooblaščen zbrati podpise notar Bruno Secu-lin, Corso Italia 17, ki je na razpolago med uradnimi urami. Volilna kampanja je še daleč od tega, da bi bila bučna. Stranke še vedno sestavljajo programe zborovanj in zlasti čakajo na odgovore osrednjih vodstev, ki bodo poslala v našo deželo «velike kalibre*. To se bo zgodilo zato, ker pripisujejo velik pomen našim volitvam v sedanjem politično - gospodarskem položaju, in ker v tem času ni drugih volitev v državi. Jutri bodo stavkali tudi slovenski šolniki Izvršni odbor Sindikata slovenske šole, tajništvo Gorica, Je na svoji 23. redni seji dne 16. maja 1973 sklenil, da se pridruži stavki šolnikov, ki so jo napovedale za jutri, 18. maja tl. vsedržavne sindikalne konfederacije. UGOTOVITVE ODBORA ZA USMERJANJE POTROŠNIKOV Velike razlike v ceni zelenjave med trgovinami in pokritim trgom Trgovci bodo v izložbah izobesili cenik jestvin Ne samo v Milanu, kakor je bilo razvidno iz televizijske oddaje, ki so jo prejšnji večer prenašali po prvem kanalu, tudi v Gorici obstaja velika razlika v nar drobni prodaji zelenjave. Do te ugotovitve je prišel goriški odbor za usmerjanje potrošnika, ki se je ponovno sestal na županstvu pod vodstvom odbornika Fantinija. Razlika v cenah zelenjave je med nadrobnimi trgovinami, ki so razkropljene po mestu, ter stojnicami na pokritem trgu. Po izjavah poprej omenjenega odbora so razlike v cenah zelenjave in sadja med temi prodajalnami zelo velike; sadje in zelenjava sta na pokritem trgu veliko cenejša. Sestanka so se udeležili dr. Sen-ni, šef občinskega statističnega urada; dr. Olivo, predstavnik trgovinske zbornice; De Feo, zastopnik supermarketov; Bressan, predstavnikov trgovcev; Meden, predstavnik pokrajinskega nadzomištva za prehrano; Vianni, predstavnik zadruge COALGO; Volk za mesarje; Caserta za financo in Bregant za občinske trge. Odbor je preučil cene jestvin široke potrošnje, ki so jih zabeležili 27. aprila v supermarketih in Štandrežu. Za PSI je ...............im......................................................... ŠTIRIDNEVNI IZLET V LOMBARDIJO Kaj vse so videli na izletu dijaki trgovske slov. šole Obiskali so Milan ter si ogledali tudi zanimivosti ob jezerih Como in Maggiore MLADINSKI KROŽEK GORICA priredi jutri, 18. maja v Gregorčičevi dvorani — Verdijev korzo 13 literarni večer ki se vključuje v proslave 400-letnice kmečkih uporov. O literarnem delu Ivana Preglja bo predaval literarni zgodovinar DR. ANTON SLODNJAK Prejšnjo soboto so dijaki Strokovnega zavoda za trgovino v Gorici odpotovali na štiridnevni šolski izlet v Lombardijo: Milan in jezeri Como in Maggiore. Odpotovali so v soboto popoldne ob 15. uri izpred šolskega poslopja v Ulici Vittorio Veneto. Izleta se je udeležilo 27 od 44 dijakov, ki so jih spremljali profesorji. Po dolgi vožnji po avtocesti so izletniki dospeli v Milan ob 20.30, kjer so bili sprejeti v hotelu «Capitol», v katerem so prenočili. Že isti večer so si ogledali center lombardskega velemesta: stolnico in znano «La Scala*. Po mestu so se vozili s podzemeljsko železnico. V nedeljo zjutraj pa so si ogledali še ostale zanimivosti Milana: S. Ambrogio, Leonardovo «Zadnjo večerjo* in zanimivi Muzej znanosti in tehnike, ki je eden izmed največjih, če ne največji v Evropi. Popoldne pa so v spomladanskem soncu odšli v grad «Sforzesco». Nato so se razdelili v dve skupini: prva si je ogledala Milan, vneti športniki pa so si ogledali nogometno tekmo Inter — Palermo v San Siru. Okrog 19. ure pa so «trgovci» zapustili Milan in se odpravili v Como, kjer so se nastanili v prostorih hotela «Intemazionale». V ponedeljek zjutraj, tretji dan izleta, pa je bil na programu celodnevni izlet na jezero Maggiore, mesteci Stresa, Arono, otok sredi jezera Isola Bella s svojimi čudovitimi parki in vilo Boromeo, po katerih se mimo sprehajajo beli pavi. Zadnja postaja je bila Palanza z ogledom rastlinskega vrta. Po vrnitvi v Como, približno ob 19.30, so si nekateri ogledali še mesto Como ponoči. Z žičnico so se povzpeli na bližnjo vzpetino, s katere so imeli lep razgled na razsvetljeno mesto. Zadnji dan je bil namenjen ogledu mesta in jezera Como. V enourni vožnji z motornim čolnom po jezeru so si dijaki ogledali znane spomenike in vile, ki obdajajo jezero. Preostali čas so uporabili za ogled mesteca Chiasso, najvažnejšega prehoda med Italijo in Švico. Na povratku z izleta so dijaki prepevali in se zabavali, da jim je bila pot manj naporna in dolgočasna. Spodbudno je dejstvo, da se je marsikdo naučil kako novo slovensko pesem. Domov so izletniki dospeli točno, kot je bilo napovedano ob 22. uri. Prihod je bil na Travniku. Izlet je lepo uspel, saj so vsi dijaki bili zadovoljni in težko jim je bilo, ker je bilo treba naslednji dan spet v šolo. Škoda, da se je tega izleta udeležilo samo 27 dijakov, od 44, ki obiskujejo trgovsko šolo. Tisti, ki so ostali doma so mnogo lepega in zanimivega izgubili saj ima takih prilik človek le malo na razpolago. Upajmo, da se bodo prihodnje leto vsi dijaki udeležili šolskega izleta. I K Tovarniški delegati določili zahteve lesnih delavcev Na pobudo delegatov lesnih obratov v Krmiiiu je bila prejšnji dan enotna skupščina lesnih delavcev, na kateri sta govorila v imenu enotnega sindikata Donca in Bat-tistel. Poudarila sta napore kategorije za novo delovno pogodbo ter njeno obvezo, da sodeluje v vsedržavni stavki za reforme, ki bo jutri. Lesni delavci hočejo zboljšati svoje delovne in mezdne pogoje. Njihova zavest se neprestano veča, tako da ima ta kategorija, ki šteje v goriški pokrajini okoli 900 delavcev, vedno večjo veljavo ter hoče biti tudi izenačena z ostalimi proizvodnimi kategorijami. Tovarniški delegati so sprejeli program zahtev glede nove vsedržavne delovne pogodbe, ki naj izenači delavce z uradniki, uvede mesečne prejemke, porazdeli delavce in uradnike v sedem plačilnih razredov, doseže najmanj štiri tedne počitnic na leto, zboljša pogoje v primeru bolezni ali nesreče, doseže 40-umi delovni teden s prosto soboto, spremeni vajensko dobo, zagotovi sindikalne pravice ter takšne delovne razmere, ki ne bodo zdiravju škodljive. • V sredo, 23. maja ob 16. uri bodo v dvorani UGG nagradili najboljše šolarje osnovnih in srednjih šol našega mesta, ki so se udeležili natečaja goriške občine na temo «Snažno mesto*. v desetih trgovinah na drobno ter jih primerjali s cenami 25. marca. Podražile so se naslednje jestvine: testenine, riž, kuhan pršut, razna semenska olja, olupljeni paradižniki, virvo, prvovrstna teletina, piščanci, olivno olje, krompir, mortadela, mlečni sir, surov pršut, sadna mezga in salame. Pocenilo se je olje znamke Topazio, čajno maslo, teletina tretje vrste, meso odraslih telet in govede, margarina Gradiina in slanina. Cene zelenjave na pokritem trgu in v nadrobni prodaji so primerjali, in ugotovili tako velike razlike, v razdobju med 16. in 26. aprilom. Odbor je pozdravil pobudo, za katero so se dogovorili na poprejšnjih sestankih, da občinska uprava natiska lepake, na katerih je objavljen seznam nekaterih najbolj nujnih živil kakor so meso, testenine, riž, maslo, siri, krompir ter maščobe. Lepake so poslali zvezi trgovcev zadružni zvezi, nabavno - prodajni zadrugi ter jestvinarjem, da bodo pripisali ceno blaga v prodaji in lepake razobesili v izložbe. Izredna občinska seja v Tržiču V ponedeljek, 21. maja ob 20.30 se bo na izredni seji sestal fcržiški občinski svet. Glavna točka dnevnega reda bo ostavka župana in občinskih odbornikov. Praznik Unita 28. junija v Podgori Pokrajinski praznik 1'Unita bo v Podgori od 28. junija do 2. julija, in sicer z možnostjo podaljšanja za en teden. Prireditelji praznika sporočajo to vest zato, da ne bi v tem času prirejali drugih praznikov tega lista. Tudi’ letos bodo v Podgori razstavili fotografije in najboljšo ali skupino najboljših tudi nagradili. Obsegati morajo urbanistične, kulturne ali družbene probleme. iiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiifiimiiiiiiiiitmiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimMiHriinmumiii V DUIIU PROTIFAŠISTIČNEGA IZROČILA V nedeljo pri Peternelu spominska slovesnost Slovensko in italijansko obmejno prebivalstvo bo počastilo 22 žrtev nacističnih zločinov V nedeljo, 20. maja ob treh popoldne bo pri Peternelu v goriš-kih Brdi' spominska slovesnost v počastitev dvaindvajsetih žrtev nacističnih zločincev. Kot znano so nemški okupatorji, potem ko so jih slovenski partizani iz briško-beneškega odreda in italijanski ga-ribaldinci napadli in imeli z njimi enega največjih bojev v Brdih, 22. maja 1944. leta iz maščevanja 22 ljudi zaprli v dve hiši, ki so ju potem zažgali. Nesrečniki so živi zgoreli. V spomin na ta zločin in kot simbol skupnega boja slovenskih in italijanskih partizanov, so lani pri Peternelu odkrili spominsko obeležje. Na letošnji slovesnosti, ki naj bi tudi manifestirala skupen boj in protifašistična izročila slovenskih in italijanskih partizanov ter prebivalstva na obeh straneh jugoslovansko - italijanske meje, bosta govorila zastopnik Združenja bivših italijanskih partizanov (ANPI) iz Gorice ter novogoriški župan Rudi Šimac. Organizatorji v občinski organizaciji bivših borcev v Novi Gorici ter bivši partizani iz Brd vabijo vse bivše partizane slovenske in italijanske narodnosti, ostalo prebivalstvo, ter zlasti mladino, da se spominske slovesnosti pri Peternelu v čimvečjem številu udeleže. V Kulturnem domu v Sovodnjah je na ogled razstava slovenskih grafikov, ki so jo odprli v soboto. Na sliki je predsednik prosvetnega društva Janko Cotič med govorom o pomenu te kulturne manifestacije za Sovodnje in vso slovensko zamejsko skupnost. (Foto M. Kuzmin; Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Alberto Bonato, Roberta Rigonat, Stefano Lutman, Marinella Boso, Enrico Ferrari, Massimo Vinzi, Jean Balthazar Cian, Valter Bergamasco, Patrich Simonit, Marina Iacopini, Eliana Giusto, Mariacristina Pian, Chiara Sartori, Raoul Braida. SMRTI: invalid 54-letni Romual-do Lepre, gospodinja 85-letna Maria Budicin, vd. Cherin, invalid 88-I ske konference o šolstvu ter parla- letni Giacomo Giaiotto, upokojenec mentame diskusije o reformi višje ! 90-letni Arturo Montico, gospodinja srednje šole, o katerih sta svoje sta 72-letna Antonia Crismaru, vcL Gher-Ifšče predstavila KPI in vlada. sicla. Pobuda komisije KPI glede šolske reforme Sestala se je komisija za šolo in kulturo pri goriški federaciji KPI ter preučila položaj šolstva v naši pokrajini, zlasti višjega srednjega šolstva. V svoji razpravi je izhajala iz sklepov druge vsedržavne partij- Na seji komisije so sklenili, da bodo dijaki in profesorji razdelili po šolah vprašalne pole, da bi zbrali odgovore in jih nato preučili v komisiji. Seznanili so se s položajem šolnikov ter v celoti podprli petkovo stavko, ki so jo proglasile vsedržavne sindikalne zveze, da bi pomagale stavkajočim šolnikom za pravno u-reditev svojega položaja. S tem v zvezi poudarjajo novo kvaliteto, ki se pojavlja v jutrišnji stavki z enotnim bojem delavcev in šolnikov. Gre za učinkovitejše uresničevanje demokratične šolske reforme, ki je eden izmed pogojev za napredek naše družbe. Drevi «11 bagno» Uga Gre gore ttija Drevi ob 21. uri bodo na klubu «S. Gregorčič» vrteli dva filma socialne tematike, ki spadata v filmsko sezono v organizaciji «Piccolo cineforum» iz Gorice. Prvi na sporedu bo film Uga Gregorettija *Il bagno», ki je pravzaprav satira na današnjo birokracijo in je povzet po gledališkem delu Vladimira Majakovskega. Za tem bodo vrteli kratkometražen film cSpagna 36» o bojih proti Francovemu fašizmu. Sledila bo tudi diskusija, na kateri bo prisoten gledališki režiser im filmski kritik Gianni Gregorič-čhio. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 27. maja vzpon i* Gradišča - Vipava na pogorje Nanosa, do zavetišča «Pri Abramu*, Množično jubilejno slavje priredi Planinsko društvo «Vipava* za primorska planinska društva. Prevoz z lastnimi sredstvi. Prijave in druga pojasnila na sedežu SPD v Ul. Malta 2. Slovensko planinsko društvo spo roča, da bo srečanje s »Kraškimi krti* v nedeljo, 20. maja. Odhod z lastnimi avtomobili bo iz Gorice, od koder se bo krenilo na Vrh, kjer bo zhirslišče pri gostilni Devetak ob 9 uri. Prijave se sprejemajo še danes, 17. maja, na sedežu SPD. Srečanje bo veljalo za eno pri solnost »Planinstvo in šport za vsa kogar* Pevski zbor prosvetnega društva »Oton Župančič* iz Standreža priredi 2. in 3. junija izlet na Koroško. Ker je število prostorov v avtobusu omejeno, organizatorji pozivajo zainteresirane. naj se v najkrajšem času vpišejo na društvenem sedežu. *Kino Neroden padec z mopeda Včeraj ob 1. zjutraj se je v Ulici Roma ponesrečil 46-letni delavec Adalgiso Scabin iz Groce, Ul. Garzarolli 34. Mož se je z mopedom peljal s Travnika namenjen proti županstvu, ko je v Ulici Roma izgubil nadzorstvo nad vozilom in treščil na asfalt. Očividci so takoj poklicali rešil-ca, ki je ponesrečenca prepelja' v splošno bolnišnico, kjer so mu dežurni zdravniki ugotovili zlom desne ključnice in druge odgrnine po telesu; okreval bo v 20 dneh. Gorica VERDI 17.15—22.00 »Film d amore ed anarchia*. M. Melato in G. Gianini. Barvni film. Mladini izpod 18. letom prepovedan. CORSO 17.30-22.00 »Dalla Cina con furore*. B. Lee in N. Miao. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. MODE, ,iSSIMO 16.45—22.00 »La di-vorziata*. A. Girardot in L Occhini. Barvni film. CENTRALE 17.30-21.30 »Aleluia e Santana, figli di.... Dio*. R. Vid- mar in R. Elli. Barvni film. V1TTORIA Danes zaprto. Jutri - ob 10.30—22.00 »Chi č I’al-tro*. U. Ha gen M Udvarnoky. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič AZj—iiRO 17.30 «NeI buio non ti vedo .....ma ti sento*. Barvni film. EXCELSIOR 16.00 »Via col vento*. Barvni film. PRINCIPE 17.30 «L'isola dei per-duti*. Barvni film. Nova ('.nrica SOČA «Sacco in Vanzetti*. italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Mrtvega prosi živega ubij*, ameriško - italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Solo», francoski barvni film ob 19.30. RENČE »Roling stones*. barvni film ob 20.00. PRVAČINA Prosto. KANAL Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna letni>:a Tavasani, Korzo Italija 10, te. 2576. Uh. .(NA LEKA' W V IRŽIČU Danes ves dan in , >nno, ie dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, teL 72-341. «SIPRI» V STOCKHOLMU 0 DOSLEJŠNJIH REZULTATIH RAZOROŽITVE Kljub naporom, da bi omejili tekmo v oboroževanju, pa se domala vse dežele nagibajo k temu, da si pri-skrbe čim več orožja in jedrski arzenali se še kar naprej množe. Do takšnega zaključka je v nekem svojem poročilu prišel raziskovalni inštitut mednarodnega miru v Stockholmu (SIPRI), ki obenem obvešča javnost, da «sporazum o o-mejitvi strateškega orožja med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo ne bo zavrl dirke glede jedrske oborožitve.* V svoji študiji o svetovnem položaju v pogledu razorožitve in o-boroževanja, SIPRI pravi, da «kva-litativne izlx>ljšave, ki se tičejo strateškega orožja, s sporazumom med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo sploh niso bile okrnjene, vtem ko je bilo kvantitativno povečanje samo delno omejeno.* Vrhu tega je tu rečeno oziroma poudarjeno, da se število jedrskih raket na podmornicah obeh velesil na osnovi ameriško - sovjetskega sporazuma lahko od trenutnih 1400 poveča na 1700. Število jedrskih konic na raketah in bombnikih pa od 8000 v 1. 1972 na 20.000 v 1. 1977. To število je tem bolj značilno, kolikor bolj se zavedamo, da je poglavitnih tarč, to je velikih mest na svetu samo tisoč ali nekaj več. «SIPRI» je neodvisna mednarodna ustanova, ki preučuje probleme miru in mednarodnih sporov, s posebnim poudarkom na vprašanju razorožitve. Ustanovljena je bila 1. 1966, ob priložnosti 150-letnice nepretrganega miru na švedskem. Poročilo inštituta, ki smo ga zgoraj omenili, pravi tudi, da bi «spo-razum med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami o omejitvi strateškega orožja, če naj bo resnično konstruktiven, moral imeti za cilj odpravo raketnega obrambnega sistema, nadalje odpravo povečevanja števila jedrskih konic, zmanjšanje ofenzivnega strateškega orožja ter podmornic in zmanjšanje vojaških raziskovanj na teh področjih*. Dasiravno so Sovjetska zveza in Združene države glavni dejavniki kar zadeva razorožitev oziroma tekmovanje v oborožitvi, pa SIPRI s poudarkom omenja dejstvo, da je vprašanje oborožitve predmet največjega interesa povsod, kar i-ma zelo vidne in občutne posledice za svetovno varnost. «Kateri si bodi spopad na katerem si bodi predelu sveta se lahko v trenutku spremeni v totalno jedrsko vojno,* je rečeno v poročilu. Stroški na vojaškem področju so 1. 1971 po vsem svetu znašali 190 milijard dolarjev. «Trenutni podatki kažejo, da bodo v 1. 1973 le manjše spremembe,* pravi SIPRI. Obdobje uravnoteženja se je začelo okrog 1. 1966, ko se je v Vietnamu začel proces postopnega ameriškega umika. Naj omenimo še naslednjo ugotovitev oziroma zaključek raziskovalnega inštituta za mednarodni mir: »Norost omenjenih stroškovnih obsegov za vojaške namene prihaja še zlasti dramatično do izraza v luči dejstva, da so enaki celotnemu narodnemu dohodku, ki ga dosega najrevnejša polovica človeštva na svetu.* Dežele tretjega sveta, Kitajska, Indija, Izrael, Južna Afrika in Brazilija so v zadnjih 10 letih občutno izpopolnile svoje orožje ter vojno industrijo. Omenjeni inštitut se tudi zavzema za prepoved orožja, kot so napalm in krogle malega kalibra z veliko hitrostjo, kakršne uporabljajo za puške M-16, s katerimi so bili o-boroženi Amerikanci v Indokini. Podobno orožje je v rabi še v Belgiji, Zahodni Nemčiji, Izraelu, I-taliji in na Nizozemskem. Med indokitajskim spopadom je bilo uporabljenih 400 tisoč ton napalma, v teku druge svetovne vojne 14 tisoč, med korejsko vojno 32 tisoč. SIPRI opozarja še na naslednje podatke: Sovjetska zveza in Združene države so 1. 1972 o-pravile vsaj 26 podzemeljskih jedrskih eksplozij, lani je bilo pet atmosferskih poizkusov, trije francoski in dva kitajska. Uvoz orožja v dežele tretjega sveta se je od 1. 1950 dvignil za 10 odstotkov. Okrog 35 dežel tretjega sveta že ima nadzvočne lovske bombnike. In čeprav je že več kot tri leta veljaven sporazum o nerazširjanju jedrskega orožja je vsaj še deset držav — od katerih se mnoge nahajajo na področjih velike mednarodne napetosti — ki se niso odpovedale jedrski oborožitvi. Usoda pogajanj o multilateralni razorožitvi je v veliki meri odvisna od kitajskega stališča. Kitajska pa, kot se zdi, ni pripravljena biti v komisijah za razorožitev, kolikor se nahaja v tem pogledu, namreč v pogledu jedrske oborožitve v podrejenem položaju, zlasti v odnosu do obeh velesil, Sovjetske zveze in Združenih držav. * * * Dr. Bogdan Magdič se je pred leti proslavil kot tisti ameriški atomski strokovnjak, ki je odkril atomske delce omega ■ mezon. S tem je Magdič potrdil domnevo, da proton ni zadnji delec materije. Ko ga je «razbil*, je dokazal, da je proton še vedno deljiv. Sedaj se je dr. Magdič ponovno uveljavil. Uspelo mu je zreducirati velik atomski reaktor na najmanjšo mero, tako da bi bilo mogoče v bodoče postavljati atomske centrale za proizvodnjo električne energije tudi v majhnih naseljih, celo v vaseh. Praktična stran te novosti se trenutno niti ne da oceniti. Zanimivo je pri tem še to, da je Magdič, ki je po rodu iz Sombora prepustil dobiček tega svojega izuma svojemu rojstnemu kraju. GOSTOVANJE GLEDALIŠKE SKUPINE IZ BREŽIC V SOBOTO ZVEČER NA PROSEKU V NEDELJO POPOLDNE V DOBERDOBU PRIREDITVE OB 53-LETNICI «PR0SVETE» Openski mladinci so se res izkazali V večini industrializiranih dežel je vse več ljudi, ki jim je dovolj življenja. V Franciji beležijo od 10 do 15 tisoč samomorov letno, približno desetkrat toliko pa poskusov. število žrtev že dosega po nekaterih virih število smrtnih nesreč na avto cestah. Kritični dnevi teh psihično in živčno labilnih oseb so oni konec tedna ali sredi letnega dopusta. Soočeni s tem problemom (ki prihaja najbolj do izraza v velikih mestih), so si zdravniki, psihologi in sociologi enotni v pogledu določitve povzročitelja. Le-ti pripisujejo krivdo za to največjemu sodobnemu gorju, osamljenosti ljudi, spremenjenih v številke, v stroje, zdrobljenih in «razkrojenih» v množici, sredi družbe, ki nudi možnosti za čedalje večje število edinole površnih, izumetničenih stikov in čedalje manj pristnih človeških odnosov. Borba proti tej osamljenosti, anonimnosti ter njunim posledicam pa je šele na začetku. Na začetku dvajsetega stoletja je naveličanost življenja bila značilen KULTURNI DOGODKI ¥ SLIKAH r, ...... • .*>] ’ ‘ Kulturni krožek «Devin kmečkim puntom pri štivan» nas. Na ski je priredil v soboto večer, l’“. pCv-večeru je nastopil tudi nabrezi Mladinski oder openskega PD «Tabor» je v nede jo ^ ^ sliki Brenkove delo »Igra o bogatinu in zdravilnem kamnu*. pajoči s odelavcl ČETRTEK, 17. MAJA 1973 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Umetnost in občinstvo; 19.10 Ob 100-letnici Manzonijeve smrti; 19.30 Pisani balončki; 20.00 šport; 20.35 M. Gyarfas: «Najmanjša ljubezen na svetu*; 21.35 Melodije; 21.50 Madrigali; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.55 Millerjeva opera «Alissa»; 19.30 Kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.40 Radijska šola; 9.00 Stare skladbe; 10.00 Melodije; 11.15 Ansambel «Dik Dik»; 11.30 Orkester «La Vera Romagna*; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 14.15 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Radijska šola; 15.20 Plošče; 17.00 Mladinski klub; 17.45 Dve Škerjančevi skladbi; 18.00 Ob juke boxu; 19.00 Male skladbe; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Orkestri; 21.00 Literarna oddaja; 21.20 Strani iz albuma; 22.00 V domači diskoteki. NACIONALNI PRCC-RAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 6.47 Kako in zakaj?; 7.10 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti program; 14.00 Italijanske popevke; 15.10 Program za mladino; 15.05 «Sončnica»; 19.10 Sindikalni problemi; 20.20 Andata e ritomo; 21.15 Politična tribuna; KPI - tisk; 21.45 Almanah; 23.20 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Dammicco in D. Moretti; 8.40 in 9.15 Orkester; 9.00 Pred nakupi; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Plošča za poletje; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Plošča za poletje; 20.50 Plošče: 22.43 Nadaljevanka «Tarzan»; 22.05 Francoske popevke. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Sodobna italijanska glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.50 Beethoven in Schubert; 14.30 Rimski-Korsakov: Amadeus in Poulenc; 16.40 Scar- lattijeve skladbe; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Jazz; 19.15 Koncert; 20.15 Sodobni skladatelji; 21.30 Mai-nardi: »Pas de Deux». SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Slov. narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Koncertni drobiž; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...: 14.10 «Mladina poje*; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 Mehurčki; 15.40 Iz opusa Edvvarda Griega; 16.00 «Vrtiljak*; 16.40 I. Turgenjev: Okrožni sodnik; 17.10 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zabavni orkester; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Naši znanstveniki; 19.00 Lahko noč, o-trocil; 19.15 Ansambel J. Kampiča; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Humor z vsega sveta; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Simf. orkester; 23.00 Pri tujih radijskih postajah; 23.30 Paleta popevk. ITAL. TELEVIZIJA 9.45 Šola; 12.30 Življenje žuželk; 13.00 Sever kliče Jug; 13.30 Dnevnik; 14.00 Literarna oddaja; 14.30 Nemščina; 16.00 Šola; 17.30 Spored za otroke; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Kristusovo življenje; 19.15 Aktualnosti; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Politična tribuna: KPI — Tisk; 21.30 «11 falso onore del capitano...* —■ radijska priredba; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Protestantizem; 18.45 Judovska kultura; 21.00 Dnevnik, 21.20 «Jaz in...*; 21.35 Rischia-tutto. JUG. TELEVIZIJA 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Angleščina; 10.45, 15.55 Nemščina; 11.00, 16.10 Francoščina; 17.25 Plenk-plenk — mlad. igra; 18.15 Obzorrvk; 18.30 Na sporedu je nemi film; 18.55 Neznani leteči predmeti; 19.45 Kalimero; 20.00, 22.20 TV dnevnik; 20.25 Kam in kako na oddih; 20.40 Četrtkovi razgledi; 21.30 T. Arsovski: Zahod na jezersko deželo. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Nadaljevanka «Saga o For sytih»; 22.00 Kmečka arhitektura na Notranjska«. V soboto zvečer ponovitev «Igre o bogatimi...» samomorov v letu dni Življenjski pogoji ustvarjajo v ljudeh vse večjo tesnobo, osamljenost in obup - Organizacije, ki nudijo pomoč onim, ki jim ni prav nič več do življenja «privilegij» določene omejene družbene sredine, nekaterih vrst književnikov, aristokracije, bogataških ladijskih potnikov ipd. Današnji «mal de vivre* (bolezen, da moraš živeti) pa zajema vse sloje. Je posledica preutrujenosti ljudi, ki jih napadajo hrup in ropot, gneča, naglica, onesnaženost naravnega okolja. Je nadalje tudi posledica strahu pred bodočnostjo, negotovosti in nemira, ki mučijo mlade, a tudi že zrele ljudi, ki so se znašli v družbeni sredini, katere ciljev in potreb ne določa posameznik na osnovi lastnih teženj, temveč neka zunanja, anonimna in zmedena ter pogosto neizprosna stvarnost. V Franciji so statistike glede tega dokaj nenatančne, zlasti ker se prikrite ali preprosto osamljene drame sploh ne pojavljajo v urad-, nih poročilih in še manj v časopisih. Vendar pa lahko določene podatke nudijo nekatere prostovoljne organizacije za pomoč onim, ki jim je življenje presedlo, kot n. pr. organizacija «SOS-prijateljstvo», ena od največjih v Evropi kar zadeva posredovanje psihološke in moralne pomoči po telefonu. Sodelavci te organizacije — okrog 600 moških in ženskih oseb — so skozi vseh štiriindvajset ur dnevno pri telefonu, da bi se oglasili neštetim anonimnim pozivom. Z velikanskim potrpljenjem in hladnokrvnostjo skušajo s svojimi nasveti, ponekikrat «in extremis», rešiti vse, ki jim je «voda že prišla do grla*, kot sami pravijo, a je v njih vendarle še ostal kanček upanja, da jim bo kdo pomagal odkriti kak poslednji razlog, zaradi katerega bi se še izplačalo živeti. Po podatkih «SOS - prijateljstva* število oseb, ki so obupale nad življenjem — neglede na razloge, ki so jih do tega privedli — nenehoma raste: od 50.805 na celotnem področju Francije se je 1. 1971 dvignilo na 88.296, s predvidenim porastom 20 odstotkov za 1. 1972. V Parizu, kjer deluje 80 prostovoljcev «SOS - prijateljstva*, se je število telefonskih pozivov od 40 tisoč 934 1. 1965 povečalo na 48 tisoč 615 1. 1971, kar pomeni poprečno 133 pozivov na dan. V Marseillu se je število od 6380 dvignilo na 8156, z dnevnim poprečjem 22 pozivov. Enako je v drugih večjih mestih, kot so Lyon, Lille, Nantes, Toulouse, Bordeaux, Grenoble, Rennes, Dijon, Nancy, Montpellier in Poitiers. To tako rekoč splošno napredovanje števila «pozivov na pomoč* gre, kot meni Jacques Babut, nacionalni sekretar «SOS-prijateljstva*, pripisati več razlogom. Po eni strani je tu demografska ekspanzija, po drugi plati pa reklama, ki je je deležna njegova organizacija, kar močno deluje na ljudi, ki potrebujejo ta, še pred kratkim v pol ilegali nahajajoči se servis «prisluškovanja». Vrh tega se »Prijateljstvo* opira tudi, če lahko tako rečemo, na val, ki je prav na vrh popularnosti dvignil znano Madame Soleil, prerokinjo in hkrati tolaž- nico ljudi, ki se čedalje manj sramujejo izpovedovati svoje življenje, prikazati svoje strasti ter izkušnje, kar je v večini primerov samo zelo koristno in spodbudno. Navzlic temu vemo še zelo malo o tistih, ki bi «radi prišli do konca vsemu*. Statistična obdelava samomorov je še težja, ker «namemo» smrt često prikrivajo, zlasti v srednjih in višjih družbenih slojih, naj si bo da so razlogi za to verskega značaja, naj si bo da je posredi čast ali bojazen pred tem «da se bo govorilo* ali pa. povsem prozaično, vprašanje zavarovalnine. Vendar uvršča Mednarodna zdravstvena organizacija Francijo med deset dežel z najvišjim številom samomorov na svetu: 15,5 osebe na 100 tisoč prebivalcev v 1. 1970. Pred dvema letoma je ministrstvo za zdravstvo sestavilo delovno skupino, ki ji načeluje dr. Favre. Ta skupina je na osnovi preučevanj prišla do ugotovitve, da je število samomorov v Franciji znašalo 1. 1969 okrog osem, poskusov pa okrog 40 tisoč. Iz istega ministrskega vira je bilo celo čuti, da bi se te «škarje* lahko celo razprle na petnajst tisoč samomorilcev in 135 tisoč takšnih, ki so samomor skušali napraviti. Voditelji organizacije «SOS - prijateljstvo* so oprez-nejši in objavljajo samo število telefonskih pozivov od strani »kandidatov za samomor*. če torej izločimo patološke primere in upoštevamo samo osebe, ki so jih do samomora privedle takšne ali drugačne okoliščine, katerih razlogi so v splošnih pogojih obstoječega družbenega stanja, potem nimamo kaj več razmišljati: treba je pač ljudem te pogoje spremeniti, v nasprotnem primeru se bo pojav samomorov samo širil. Nastopi gojencev glasbene šole GM Pretekli teden je glasbena šola Glasbene matice v Trstu priredila v mestu in v okolici več zanimivih nastopov. Tako smo mogli v petek v mali dvorani Kulturnega doma prisostvovati nastopu ti-stjh gojencev glasbene šole, ki so na tekmovanju glasbenih šol v Ljubljani in Zagrebu prejeli več lepih priznanj in se odlično uvrstili. V soboto dopoldne pa je vodstvo glasbene šole Glasbene matice ob sodelovanju ravnateljstva nabrežinske šole «Igo Gruden* priredilo na enotni srednji šoli v Nabrežini koncert poučnega značaja. Ob vsaki točki sporeda je dijakom dal kratko strokovno pojasnilo Janko Ban. Istega dne zvečer pa je glasbena šola Glasbene matice priredila v dvorani bazovjškega prosvetnega doma nastop svojih gojencev. V nabito polni dvorani je najprej nastopil mladinski godalni. ansambel, ki je pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra izvajal Bachov preludij. Nato so gojenci igrali še na . harmoniko, na._ Jdarinet, klavir in violino. Izvajali so skladbe vrste skladateljev, tako da so prišli na spored Bach, Brahms, Schubert, Grečanin, Dupont itd. Šolsko produkcijo v Bazovici, ki jo lahko brez obotavljanja uvrstimo med koncertne prireditve, je zaključil trio, ki ga sestavljajo Ravel in Iztok Kodrič ter Črtomir šiškovič. Ti mladi glasbeniki so izvajali Mozartov Klavirski trio v B-molu. Poleg omenjenih so na tej glasbeni prireditvi nastopili še Lucija Križmančič, Helena čuk, Aleksander Jančar, Ksenija Brass, Igor Košuta, Barbara Opeka in Savica Možina. Občinstvo ki je, kot smo že rekli, napolnilo dvorano, je bilo s koncertom zadovoljno in je to izrazilo ob koncu sleherne točke in še posebej ob koncu koncerta z zares občutenim aplavzom. To priznanje gre nastopajočim, posredno pa tudi Glasbeni matici. M. M. Steidlerjevi sitotiski v občinski Kazalo je, da se je slikar in grafik Ennio Steidler po svoji lanski razstavi umaknil v umetniško zatišje. To pa je bilo le na videz, kajti Steidler je med tem uporno ■ iskal kako izvimejše izživljanje v svoji likovnosti. Skušal je usmeriti svojo umetnost v duhu sodobnosti v iskanju nove izraznosti. Dosežke tega truda je pokazala njegova razstava v občinski galeriji, razstava, ki je bila prav gotovo zaokrožena in enotna in je v tem smislu spadala med najlepše razstave v tej galeriji v letošnjem letu. Steidler, ki je bil nekoč nekako arhaično ’ geološko navdahnjen grafik, se nam je tokrat predstavil povsem prenovljen in to tako oblikovno kakor tudi barvno. Pa tudi po strokovni plati. Dal je slo- vo jedkanicam in nam pokazal lepo število velikih sitotiskov prefinjene lepote s čudovito skladno nanizanimi barvami v zasnovah geometrične igre vzporedno in ponekod pravokotno križajočih se širokih pasov. Zasnove pa niso enkratne, marveč jih slikar ponavlja v enačicah, ki pa so drugače o-barvane in tudi različno nameščene v okvimost listc-v, na primer tudi obrnjene za ISO stopinj ali povsem '/preurejenem, tako da ena stran lika postane druga in narobe. Dve zasnovi pa je Ennio Steidler povečal v dve stenski preprogi, ki sta jih stkali Barbara Antoni in Nilva Gobet. Ennio Steidler, ki je globoko zar koreninjen v sedanjosti, je s to svojo novostjo prav gotovo usmeril svoje delo v obnavljanje ab-straktizma. Smo torej na tem področju priče pojavu, ki ga doživljamo Uidi v figurativnem slikanju. Steidler postavlja nasproti neofiguratimosti svoj neoabstrak-tizem. «iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii""i«iniiiiiiiminuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiift imeli ^ Kulturne prireditve, se vrstijo kot na tekočem traku. V torek s0 gja. Slovenskem klubu v gosteh reporterja ljubljanske televizije Ru®J» riča, ki je govoril o delu reporterja na televiziji bomiki društva. Največ pa prav gotovo openski dijaki in učenci, ki so se naučili vlog in jih tudi igrali. Kdo je bil v igri boljši ali slabši, bi skoraj ne mogli reči. Bolj bo držalo, če rečemo, da so bili vsi dobri, da so se zelo potrudili, da so navdušili občinstvo prav vsi začenši z Jerico in Juretom, ki sta igrala glavni vlogi, pa do kuharice Fani ali medveda Miška, ki sta bila tako dobro pripravljena, da sta se na odru čutila kot doma. Glavni vlogi, Jerico in Jureta, sta igrala Zdenka Hrovatin in Vinko Kalin. V vlogi Maruše je nastopila Tanja Čuk, Marko Filipčič je bil sin Andrej, Mirko Ferlat je bil Bogatin, njegovo ženo, gospo Bogatinovo je igrala Julija Sosič, njeno kuharico Fani pa Loredana Vaclik. Medved Miško je bil Pavel Sosič. Občinstvo je bilo z uprizoritvijo zelo zadovoljno in je nagradilo nastopajoče, posredno s tem pa tudi tiste, ki so k prireditvi pripomogli, z močnim in dolgim aplavzom. O-penski dijaki bodo igro ponovili v soboto zvečer in Opencem priporočamo, naj bi si uprizoritev ogledali, kajti za dobro uro bodo uživali v prijetnem razpoloženju, hkrati pa bodo dali zadoščenje tistim, ki se trudijo, da se tradicija slovenske prosvetne dejavnosti pri nas nadaljuje. V soboto zvečer je PD Ivan Cankar priredilo Cankarjevo prosla'°i■ pe- teri je nastopil mešani pevski zbor iz Divače pod vodstvom sv0) vovodje Edija Raceta O POJAVU, KI SE ČEDALJE BOLJ ŠIRI V Franciji od 10 do 13.000 Prizor iz igre, s katero prihaja v soboto zvečer in v nedeljo v goste na Prosek ter v Doberdob igralsk a skupina DPD »Svoboda* iz Brežic Slovensko prosvetno društvo »Tabor* z Opčin je ob 50-letnici ustanovitve nekdanjega mladinskega krožka «Prosveta» pripravilo vrsto prireditev. Najprej je dramski odsek društva z velikim uspehom uprizoril Golarjevo veseloigro «Dve nevesti*. Openci so s tem delom gostovali tudi v drugih prosvetnih društvih na Tržaškem in sicer v Dolini, v Trebčah, v Skednju in drugod. Povsod so želi veliko priznanj. V okviru prireditev ob tej 50-letnici so openski prosvetni delavci angažirali tudi o-pensko dijaško mladino za uprizoritev »Igre o bogatinu in zdravilnem kamnu* slovenske pisateljice Kristine Brenkove. Gre za mladinsko igro v petih slikah. Id jo je postavil na oder prof. Ivan Artač. Scene za vseh pet slik je pripravil Atilij Kralj in z zadovoljstvom ugotavljamo, da so bile scene posrečene. K uspehu uprizoritve so pripomogli še Lucija in Stanka Hrovatin, pa tudi ostali člani in od- ciiiiiiiiiaiiiiiiiaaiiiiiiiiaiiii>iiiiiiiiiiiiiii*«iiiiiii»iiiiiiiii(iiiiiaiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitin*i.irriiiiiiiiiiiiiiBt:9iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiaiiiiiiiiiiiiiiiiai«iiiiiitiit>ixt>i* IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ni-kakega dvoma ni, da boste v poslovnih zadevah imeli uspehe. Vendar sami od sebe ne bodo prišli. BIK (od 21. 4. do 21. 5.) Vsi elementi, ki so potrebni za uspeh, ne bodo pomagali, ker je stvar zapletena. Imate veliko sovražnikov. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Posvetite se nalogam, ki ste jih prevzeli. Kar se čustvenih zadpv tiče, bodite brez skrbi. Vse je v redu. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Nekdo M vas rad spodnesel in se vam zato prilizuje. Izredno razumevanje v družini. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Na razpolago imate potrebna sredstva, kot tudi voljo, da se uveljavite. Kljub temu ne bo šlo vse gladko. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Edino tedaj, ko bo vaše delo u-činkovitejše, se boste izmazali iz težav. Ljubosumni boste. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) V dopoldanskih urah bo šlo marsikaj narobe. Popoldne se bo vse razvijalo po vaših željah. ŠKORPIJON (od 23 10 do V 11.) Razširite področje d"to, k-: I ti sicer boste občepeli. Večerne ure boste preživeli v novi družbi. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) . Tokrat je sreča na vaši strani. I Sicer nekoliko preveč dela toda I tudi velik dobiček. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Zelo si boste želeli spremeniti delo in morda celo poklic, vendar bi to bilo zgrešeno. Prijetno srečanje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nekdo vas je hotel spodnesti. S svojo sposobnostjo si boste položaj utrdili. Vztrajajte pri srčni izbiri. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Bodite odločn', kajti edino tako se bo-to "vf'llav;li V ljubezni ne bo nobenih težav, nasprotno. Prosvetno društvo Prosek - Konto-vel ima v soboto in v nedeljo, 19. in 20. maja, v gosteh gledališko skupino Delavsko prosvetnega društva «Svoboda» bratov Milavcev iz Brežic. Brežiški igralci nam bodo prikazali veseloigro v treh dejanjih Sama in Belle Spevvack «Naši trije angeli*. Gostovanje spada v okvir srečanj, ki jih vzdržujeta prosvetno društvo Prosek - Kontovel in DPD «Svoboda» bratov Milavcev iz Brežic. Tako smo imeli priložnost poslušati brežiški zbor leta 1969 na Kontovelu ob proslavi 80 - letnice ustanovitve pevskega društva »Danica*, leta 1970 pa je njihova dramska skupina gostovala v prosvetnem domu na Proseku z dramo Miška Kranjca «Pot do zločina*. Naš pevski zbor Vasilij Mirk je leta 1970 imel samostojni koncert v Viteški dvorani v Brežicah, naša dramska skupina pa je od leta 1969 vsakoleten gost brežiških prosvetarjev. Naj omenimo še srečanje pevskih zborov v Kranju, kjer so nastopili zbori iz Brežic, s Koroške, iz Stražišča in tudi s Proseka - Kontovela. Taka srečanja naj bi bila izmenično vsako leto v drugem kraju oziroma v krajih, od koder so sodelujoči zbori. Tako prihaja sedaj k nam dramska skupina iz Brežic. Ta amaterska dramska skupina deluje v okviru DPD Svoboda bratov Milavcev iz Brežic. Dramska sekcija je v osemnajstih letih delovanja uprizorila dvajset dramskih del in z njimi gostovala v raznih krajih v občini Brežice in izven nje. sodelovala na občinskih, medobčinskih, okrajnih in republiških revijah in navezala stike tudi z drugimi dramskimi skupinami. Za letošnjo sezono si je dramska skupina izbrala komedijo Sama in Belle Spevvack »Naši trije angeli*, da bi podarila svojim zvestim gledalcem dve uri veselega razpoloženja, da pa jih pri tem umsko ne bi preveč zaposlila. Zgodba se dogaja v Francoski Gvajani, v Južni Ameriki, pri priseljencu z vrsto problemov, ki mu jih na zadovoljiv način pomagajo rešiti trije kaznjenci — za njih tri angeli. PD Prosek - Kontovel vabi vaščane, da se polnoštevilno udeležijo predstave, ki bo v soboto 19. maja ob 21. uri v prosvetnem domu na Proseku. Hkrati opozarja ljubitelje dramske umetnosti z Goriškega, da bo dramska skupina iz Brežic gostovala v nedeljo, 20. maja ob 17. uri v prosvetni dvorani v Doberdobu. P. M. Prejeli smo Annalisa Moncada: «UNA ARAGO-STA COI CAPELLI LUNGHI*. Založba Vito Bianco Editare. LA REVUE — Mesečna revija, u-redništvo in uprava Beograd, Te-razije 31. ^morski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 17. maja 1971 ^OGOMET Pokal pokalnih prvakov NOGOMET S. POKAL MER SS MILAN OSVOJIL POKAL Žreb Primorju in Bregu Z GOLOM CHIARUGIJA ^kma je bila (zlasti proti koncu) precej groba toilan Leeds United 1:0 li, Vecchi, Sabadini, Zigno- ®an^1Ul^tti’ Turone, Rosato, So Chij^gi Benetti’ Bigon, Rivera, ney£EDŠ UNITED: Harvey, Rea-ter’ Vherry. Bates, Madeley, Hun-, ®er, Jordan, Jones, F. šoiwrath- sfen Mihas Grčija). v 3- min. Chiarugi. l^ALCEV: 45.000. nju J® v zelo napetem sreča-kaltjgg naslov evropskega po- fialrij tpi?na^a’ Pote™ ko je v fi-v Solil mi na nevtralnem igrišču United 0 n oc!pravil angleški Leeds ti 16 ' Ralijanom je uspelo zabi-sreča " S°L takoj v prvih minutah Prost; ko ^ Chiarugi izvedel So 2a in poslal vratarju žo- bo^ 6t' so bili v tem srečanju jfvni, kar dokazujejo t"B) *eoeii;! steyilni nevarni streli Dl*, ^eva vrat^ H na PreveAJeva vrata, ki pa so bili je netočni. Italijanski vratar dela j1 skozi vse srečanje precej Zati vn ^ te moral večkrat izka-atigle»,.nevarnih posegih. Nasproti 81 Prodorni in napadalni igri RtT3*00 srečanje med p y Ljubljana in riniorskim dnevnikom vraune^° b° v Ljubljani po-čian-10 športno srečanje med RTv • kolektiva tamkajšnje v0 lrj našega dnevnika. Pr-2>j0.r®fia«je je bilo jeseni na izbojCf™ tedaj so gostje Povraf Prepričljivo zmago, vin vtno srečanje bodo opra-mpne no3°metu, odbojki, na-ba;L m. tenisu, tenisu, šahu, 9o$tjen3u. m bližan ju. Tržaški ktraji.-f1 bodo v Ljubljani v Center » urab ogledali novi na sr .Zy, sledila bodo šport-SloBa ®Canja v športnem parku dne „ na Kodeljevem, popol-nii(U j0 bo p0 skupnem pik-kim ar^ko srečanje s krat-io n^°9rarnom in razdelitvi- Sei klanci Pjeo, la.z ®!ko io’iaaneani borili bolj s teh- *ih, u;z medsebojnim sodelova-?iti-r, ie Prišel do izraza ka-Pe n„...stva Rivera, ki je še ve- goniina Pep^ciji sila svoje ekipe. i, .Priol „ ,angleškega moštva na ^Pja, §t° . Chiarugija je bila ta-„ . PrM , aa Leedsovi napadalci P zanratl niso znašli in ta so cJ..Pie p,e začarana, saj niso mo- poseči tudi policija, sodnik pa je bil prisiljen izključiti najprej So-gliana, nato pa še Hunterja, med katerima je prišlo do medsebojnega obračunavanja. Angleški nogometaši so se posluževali večkrat grobe igre, da bi le prišli do remija, kar pa ni bilo preveč pogodu Milanu, ki je pričel vračati milo za drago tudi ko to ni bilo potrebno. Zavedal se je, da je gol prednosti premalo, saj bi bila dovolj majhna nepazljivost, pa bi šli vsi obrambni načrti po vodi. Italijanski nogometaši so tako ponovili svoj podvig izpred nekaj let, ko so istočasno osvojili prvo mesto v državnem prvenstvu in v tekmovanju za pokal evropskih prvakov, kar dokazuje njihovo trenutno odlično formo, medtem ko je Leeds United le pred dobrim tednom moral kloniti šibkejšemu Sunderlandu v tekmovanju za angleški pokal. * * * TURIN, 16. — V prvi finalni tekmi za italijanski nogometni pokal je Juventus remiziral proti Reg-giani z 1:1. # * * V 1. jugoslovanski zvezni nogometni ligi je včeraj ljubljanska Olimpija igrala v Subotici proti Spartaku neodločeno 0:0. - -u Jes odličnemu Vec-'sikatei^ svoje moštvo pred erirn zadetkom. ^°Jega. * ie zanašal najbolj na „ Znaj ri,v>ac^ca Lorimerja, ki j.0 sv0je , . izrabljati odlično i-V J^.eli ekipe. Angleški igralci * biJka0^iaii N šibek C0!1 tekme’ tPaČ pa..tu^ pr°ti izgrg^*®’ ko je prišlo večkrat 111 je morala vmes io- - v Poročali, sta se na kr ^isterici en? P?™6"11 n,«l se-tpL Adrie • Olimpije iz Gabrovca h*?« ie hn Mirna- cisti dobiček Na'1''*1 l)aai-namenien Postavitvi spo-'C** v NOB v Gabrovcu, ^lio) in ' _ ° izmenjavo daril ŠPORT MED DIJAKI Tudi v košarki zmaga «lrgovske» V preteklih dneh so v Trstu zaključili medšolsko košarkarsko prvenstvo slovenskih višjih srednjih šol. Dosegli so te izide: POLFINALE Realna A — Učiteljišče 66:22 (22:10) Trgovska — Realna B 50:9 (24:4) FINALE za 3. mesto Realna B — Učiteljišče 37:23 (18:13) za 1. mesto Trgovska — Realna A 39:36 (16:18) Končna lestvica: 1. Trgovska, 2. Realna A, 3. Realna B, 4. Učiteljišče. Lestvica strelcev je bila na tem turnirju taka: Kraus 38, Kapic 33, Klobas in Guštin 30, Sancin 20, Bu-kavec 18, Jugovič 12, Siega in Kralj 11, Lisjak 9, Sosič, Oblak, Tavčar in Redfern 8, Kravos in Kobal 6, Košuta Edi 5, Vatovec, Žerjal (Re. A), Žetko in Žerjal (U) 4, Košuta Igor in Pečenik 2. Po tekmovanju v moški odbojki in moški košarki je točkovna lestvica športnega tekmovanja med tržaškimi višjimi srednjimi šolami taka: Trgovska akademija in Realna ' gimnazija 7 točk, Učiteljišče 2 točki. tokrat ni bil naklonjen Verjetno bodo vse ekipe nastopile z okrepitvami Po končanem prvenstvu 2. amaterske lige se bosta enajsterici Brega in Primorja udeležbi tradicionalnega nogometnega turnirja za «5. pokal Inter SS», ki ga organizira tržaški klub Inter SS. Poleg Brega in Primorja bodo na tem turnirju igrale enajsterice CMM, Costalunga, Edera, Fortitudo, Giarizzole, Inter SS, Libertas, Muggesana, Ponziana, Portua-le, Rosandra, S. Anna, S. Giovanni in Stock. Turnir bo izločilni in enajsterica, ki bo poražena bo izločena, zmagovalec pa bo napredoval. žrebanje za prva srečanja so že opravili in žreb prav gotovo ni bil naklonjen našima enajstericama. Brežan' se bodo morali pomeriti z Ro-sandro. Ta je v zadnjem delu prvenstva 1. amaterske lige dosegla lepe uspehe in se tako rešila izpada. Še težjo nalogo pa bo imelo Primorje ki bo igralo proti ekipi CMM glavnemu favoritu tega turnirja, saj so Tržačani letos dosegli prestop iz 1. lige v promocijsko prvenstvo. Ostali dvoboji so bili tako izžrebani: Inter SS - Portuale, Fortitudo - Giarizzole, Edera - Costalunga, Muggesana - Stock. Ponziana -Libertas, S. Giovanni - S. Anna. Pravilnik turnirja dovoljuje, da lahko nastopajo za posamezne e-kipe tudi 4 igralci kakega drugega kluba. Zato je predvideno, da se bodo vsa moštva ojačila, oziroma poskusila nekatere igralce, ki bi jih lahko odkupila v prihodnji sezoni. Kot smo že omenili bo Breg i-gral proti Rosandri v ponedeljek, ob 19. uri na igrišču v Ul. Fla-via. Primorje pa se bo v otvoritveni tekmi turnirja pomerilo drevi (v četrtek ob 19. na igrišču Ul. Flavia z močno ekipo CMM. B. R. KOŠARKA LEMA, 16. — V 2. dnevu svetovnega košarkarskega festivala, ki poteka v štirih perujskih mestih, so dosegli take izide: Moški: Jugoslavija — Čile 83:54, ZDA — Urugvaj 71:48, SZ — Panama 97:74, Kuba — Argentina 110:78. ženske: Kuba — Argentina 71:46, SZ — Jugoslavija 94:54, Francija — Brazilija 72:33 in Bolgarija — ZDA 73:57. V tradicionalnem srečanju v Kopru so se gojenci tržaškega in koprskega Dijaškega doma pomerili med seboj tudi v košarki (zgoraj) in namiznem tenisu (spodaj) I. SREČANJI MED GOJENCI DIJAŠKIH DOMOV Prehodna trofeja za leto dni v Trstu Tržačani so premagali Koprčane s 4:1 Tudi letošnje prijateljsko športno srečanje med gojenci tržaškega in koprskega dijaškega doma preteklo soboto v Kopru je odlično uspelo in je dosedanje prijateljske vezi med gojenci ter osebjem obeh domov še bolj poglobilo. Gostje so se vrnili iz Kopra z najlepšimi vtisi. Tekmovanje samo je potekalo v izredno prijateljskem in tovariškem vzdušju. Končni zmagovalci so bili tudi to pot Tržačani, ki so zmagali v štirih od petih srečanj, kolikor jih je bilo na sporedu. Odboj'ka fantj'e TRST — KOPER 2:0 Gostje pri koprskih sovrstnikih niso naleteli na enakovrednega nasprotnika. Točke so se vrstile v korist Tržačanov kot na tekočem traku. Pri stanju 14:1 v njihovo korist so nekoliko popustili in nasprotnik je razliko samo nekoliko omilil. Podobnim razpletom smo bili priča tudi v drugem setu. Odbojka dekleta TRST — KOPER 2:0 Sam začetek tekme ni bil zanimiv. Na obeh straneh mreže je bilo precej napak. Prva delna zmaga je KOŠARKA TEDENSKI PREGLED MLADINSKI NOGOMET Presenetljivi openski Polet Dvakrat Breg-Ponziana sredi prvenstva na 3. mestu Prva zmaga Bora v tej sezoni na turnirju C DL 1. DIVIZIJA Lepo presenečenje pa so nam pre Zaključil se je prvi del prvenstva ! skrbeli poletovci, ki so se nepriča-prve divizije. Za določitev prvega ! kov?no uvrstili na tretje mesto. Če in zadnjega mesta bodo morali o-digrati odgodeni tekmi med Fer-roviariom in Servolano, oz. med Kontovelom in Cianocolorijem. Sicer pa že iz doslej odigranih tekem lahko opravimo kratek obračun. Nedvomno je najmočnejša ekipa v tem prvenstvu Ferroviario. Ta ima dva visoka centra, ki se sproščeno premikata pod košem. Poleg tega lahko računa trener Berto Pregellio na kopico mladih in obetajočih igralcev, ki bi morali, brez morebitnih presenečenj, osvojiti prvo mesto. Servolana je trenutno druga, Škedenjci pa so si priborili visoko mesto predvsem zaradi svojih veteranov, ki so z izkušenostjo nadoknadili marsikatero hibo. obe ekipi (spodaj) upoštevamo, da sestavljajo ekipo izključno izredno mladi košarkarji, potem pomeni tretje mesto dokaj-šen uspeh. Sicer pa je prvenstvo še dolgo in openski košarkarji bo do morali še trdo trenirati in za grizeno igrati, da bi lahko ohranili visoko uvrstitev na lestvici. Da je prvenstvo izenačeno jasno kaže lestvica, saj je več ekip z enakim številom točk. Žal, .pa so še vedno na zadnjem mestu Kontovelci, ki so ostali v tekmi s Cianocolorijem brez točk. Odkrili pa so mladega Lisjaka, ki je zelo napredoval in obeta dokaj dobro. Ostali mladi igralci košarkarji pa so imeli bolj malo možno sti za igranje. IZIDI 7. KOLA: CGI — Konto vel 57:30, Polet — Cianocolori 83:69, Servolana — Libertas 69:43, Ferroviario — Grandi Motori 65:51. LESTVICA PO 7. KOLU: Ferroviario Servolana Polet GMT CGI Libertas Cianocolori Kontovel 504 297 337 259 472 429 346 305 361 329 401 426 316 466 208 381 Servolana ima dve tekmi manj, Ferroviario, GMT, Cianocolori in Kontovel pa tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (20. 5.): GMT — Polet (9.30), Ferroviario — Kontovel (19. 5. ob 15. uri), Cianocolori — Libertas TS, CGI — Servolana. TURNIR CDL Končno so borovci le prišli do prve uradne zmage v tej sezoni. «Plavi» so namreč na turnirju «Ca-sa della Lampada» prepričljivo, čeprav le za 6 točk, premagali e-kipo Libertas Trst. Končno smo torej le videli borovce igrati sproščeno, zagrizeno v obrambi, kjer se je dobro odrezal mladi Fran-cia, v napadu pa odločno in koristno. Ekipo je vodil trener Rudes, ki je o tekmi dejal: «čeprav nismo igrali najbolje, smo vseeno zmagali, ker smo napravili manj napak kot običajno. Upoštevati mora- mo namreč, da smo igrali brez Kralja, Pertota, Ambrožiča, Klobasa in Barazuttija.» «Misliš, da boste pripravili še kako prijetno presenečen je ?» «Objektivno povedano so trenutno, razen Libertasa in Servolane, vse ekipe boljše od nas. Naš cilj je, da v vsaki tekmi zapustimo najboljši vtis.* IZIDI 4. KOLA: Bor — Libertas TS 69:63, Lloyd Adriatico — Ital-sider 62:64. IZIDI 5. KOLA: Servolana — Don Bosco 57:75, Libertas TS — Lloyd Adriatico 56:84. LESTVICA PO 5. KOLU: Don Bosco in Lloyd Adriatico 6, Italsi-der 4, Bor in Servolana. 2, Cianocolori in Libertas TS 0. DREVIŠNJE KOLO: Don Bosco — Italsider, Cianocolori — Bor' (ob 21.15). BOROVI NARAŠČAJNIKI DREVI V SEŽANI Borovi naraščajniki bodo drevi igrali prijateljsko tekmo proti KK Sežana. Srečanje bo v Sežani ob 19.30. Za Borove košarkarje bo to zahteven nastop pred gostovanjem v Ljubljani, ko se bodo spoprijeli s pionirji Olimpije. V Ljubljano bodo odpotovali 28. t.m. b. 1. BALINANJE Zastopnika kraške Gaje sta se v nedeljo kar dobro odrezala na «5. trofeji Foresella* za dvojice, ki jo je organiziralo tržaško balinarsko društvo Poldo. V precej močni konkurenci (saj so bila zastopana vsa tržaška in tudi nekatera furlanska društva) sta Silvan Grgič — Alojz Žagar z učinkovito igro odpravila sicer močno dvojico društva Nevio z Opčin z izidom 11:2, potem pa Valerio iz Trsta z 11:5, v nadaljevanju pa sta morala nepričakovano zapustiti igrišče poražena s tržaško ekipo Ente Porto s tesnim izidom 8:11 in sta tako izpadla iz tekmovanja, ko sta imela že odprta vrata do finalnega kola. Darko Grgič ODBOJKA V 2. moški odbojkarski diviziji je «Plavi» so v obeh tekmah osvojili tri točke NARAŠČAJNIKI Ponziana — Breg 1:3 (0:2) PONZIANA: Marsich, Sindici, Gri-sancich, Vatta, Gravisi, Prodan, Ri-goni, Valente, Gatto, Plocar, Gerola. BREG: Giacomini, Novello, Žer- jal, Lovriha P., Žafran, Kljun, Bržan, Kralič, Lovriha M., Strnad, Jež. STRELCI: Strnad, Vatta avtogol, Lovriha M., Rigoni. Postava «plavih» je tokrat zaigrala na svoji običajni ravni, medtem ko ko je bila Fonziana šibkejša kot je bilo pričakovati. Da ni prišlo do večjega izkupička je predvsem kriva opoldanska vročina. Kronika se začne z zadetkom v drugi minuti. Bržan in Strnad sta se znašla pred nasprotnikovimi vrati in iz gneče je 'Ste žoga'r mimo' ne' preveč zanesljivega vratarja Marsi-cha v mrežo. Sodnik je zadetek prisodil Strnadu. Pod stalnim pritiskom Brega je hotel levfbfahTteč' P6ffžiar na žogo rešiti v kot, kar se mu ni posrečilo in je žogo spravil neubranljivo v vrata. Breg je do konca polčasa nadzoroval igro v skrbi, da ne bi nasprotnik v protinapadu skrajšal razdalje. Drugi polčas je bil tudi res «,plave» znamke. Brežani so pili se večkrat blizu zadetka, dokler ni M. Lovriha še tretjič povedel po skupni akciji celotnega napada, že je bil v zraku, četrti gol za Breg ampak, sicer dober sodnik, ni dosodil našim igralcem očitne enajstmetrovke. Bližal se je konec tekme in Brežani so si zagotovili končno zmago, v hitrem protinapadu pa so domačini dosegli zadetek. To je bil pravi spodrsljaj sicer zanesljive obrambe. Do konca prvenstva ima Breg lažji srečanji, v katerih mora zmagati z visoko razliko vsaj 10 golov, če hoče imeti enake možnosti kot Muggesana, ki ima točko prednosti skupaj z Ede-ro, ki bo prihodnjo nedeljo počivala. IST ZAČETNIŠKO PRVENSTVO Breg — Ponziana 0:0 BREG: Krmec, Klabjan, Bertesi-na, Grizonič, Ferluga, Crevatin, Maud, Kuret, Kalin, Prašelj. Lovrenčič. PONZIANA: Zubalič, Bellini, Cah taruzza, Gregori, Braicovich, Vatta, Pedrocchi, Mosetti, Riosa, Vivoda, Toscan. Najmlajši Brežani so v nedeljski tekmi dokazali, da so trenutno v dobri formi. Tokrat so se pomerili . v _ ____ na domačih Uefa s krepko Ponzia- sinoči Kras premagal Breg s 3:2.1 no. Zaigrali so zagrizeno s trdnim namenom, da odnesejo z igrišča vsaj točko. Igra se je razvijala na sredini igrišča, kjer se je posebno izkazal Dino Kuret, ki je mnogokrat ustavil nevarne protinapade «belih*. Obramba «plavih» je zaigrala lepo in urejeno tako, da se je Krmec v prvem delu tekme le parkrat dotaknil žoge, v napadu pa niso bili Brežani dovolj učinkoviti. Po odmoru je Ponziana napadala učinkoviteje in bolj urejeno, a vse je bilo zaman proti odlično razpoloženim Brežanom. Edini nevarni strel proti vratom zastopnikov dolinske občine je padel v zadnji minuti igre po zaslugi Mosettija, a Krmec je odlično branil. Najboljši na igrišču je bil Kuret Dino. — Jolo — pripadla gostjam in to s precejšnjo razliko. V drugem nizu se je igra precej razživela in domačinke so bile vse do poslednjih dveh odločilnih točk enakovredne nasprotnice. Se dobro, da so na samem začetku drugega seta Tržačanke nabrale precejšnjo prednost, če ne bi jim trda predla. Po izenačenju pri stanju 13:13 so izbojevale še potrebni dve točki in s tem tudi drugo zaporedno zmago za tržaške barve. Košarka fantje KOPER — TRST 46:38 (18:8) Tretje srečanje je prineslo povsem zasluženo zmago gostiteljem, že prve minute igre so pokazale, da v tej športni panogi ne bo kaj iskati. Prednost domačinov je hitro naraščala. V drugem delu so bili gostje občutno boljši in jim je celo uspelo preiti v vodstvo. Konec srečanja je spet pripadal domačinom in s tem tudi končna zmaga. Namizni tenis fantje TRST — KOPER 3:2 Spopad ob zeleni mizi je bil precej izenačen in tudi zanimiv. Gostje so si priborili tri zaporedne zmage v srečanju posameznikov. Od gostov je bil Milič dvakrat uspešen, soigralec Sanna pa enkrat. Po teh treh uspehih srečanj ni bilo več zanimivo, ker so si gostje s tem zagotovili tretjo zmago in s tem tudi končno, ne glede na izid v šahu. Šah TRST — KOPER 4:1 Tako visoke zmage res ni bilo pričakovati. Edino zmago so domačini dosegli na prvi deski. Od gostov je bil tako edini poražen Marušič, ki je imel v samem začetku precejšnjo pozicijsko prednost. Ko mu je nasprotnik odvzel kraljico so vsi njegovi upi splavali po vodi. Vsi ostali štirje Tržačani pa so zmagali. Po končanem tekmovanju je sledila podelitev prehodnega pokala, ki bo za eno leto krasil vitrino slovenskega dijaškega dama «Srečko Kosovel* iz Trsta. Ravnatelja obeh domov sta imela tudi priložnostni govor in sta poudarila pomen takih športnih srečanj. Gostje so izrazili željo, da bi bilo v bodočnosti to srečanje ob času koprskega občinskega praznika. Srečanje gojencev obeh domov se je končalo seveda s plesom. I. Furlanič liiiiimMMiiiniiiiiliimiiilililiiiiiHniiliiiimmiiHtiuimiuiMiiiHtiiiiiiMintiimimiiitiiMiiiiiiimitMmmn NOGOMET Francesco Cergoli trener Triestine TRST, 16. - Bivši član italijanske državne nogometne reprezentance Francesco Cergoli je novi trener Triestine. Zamenjal je Ma-lavasija, ki je pred nekaj meseci nadomestil Petagno. Cergoli je v prvih povojnih letih igral pri Trie-stini kot srednji napadalec, do pred nekaj leti pa je nastopal za Mon-falcone. Trenutno je bil trener Trie-stininih mladincev. LONDON, 16. — V medbritan-skem nogometnem prvenstvu je Anglija premagala Wales s 3:0. * * * TEHERAN, 16. - V zadnjih kvalifikacijskih srečanjih za svetovno nogometno prvenstvo v 2. azijski skupini je Kuwait premagal Sev. Korejo z 2:0, Sirija pa Iran z 1:0. Na končni lestvici ima Iran 9 točk, Sirija 7, Sev. Koreja 5 in Kuwait 3. V medskupinskem finalu se bo Iran zdaj srečal z Avstralijo, zmagovalko 1. skupine. OBVESTILO Jutri, v petek, 18. t.m. bo ob 20.30 v prostorih PD Ivan Cankar v Trstu. Ul. Montecchi 6/IV 3. BRZOPOTEZNI ŠAHOVSKI TURNIR za »Pokal PD Ivan Cankar*. Vpisovanje pol ure pred začetkom turnirja. KOLESARSTVO S 140 TEKMOVALCI IZ 8 DRŽAV Jutri prva etapa «Gira» VERVIERS, 16. — V' petek se bo s predetapo v Verviersu pričela 56. kolesarska dirka po Italiji, katere se bo letos udeležilo rekordno število kolesarjev iz 8 držav. 140 tekmovalcev bo razdeljenih na štirinajst ekip, kot vedno pa bo med največjimi favoriti Ed-dy Merckx, ki je pravkar zmagal na španski cVuelti* in se sedaj pripravlja na nov podvig. Njegova glavna nasprotnika sta (po Mer-ckxovih besedah) Španec Fuente in Italijan Gimondi, ki je kljub letom še vedno na vrhu italijanskega kolesarstva. «Gira* se bo poleg tega udeležilo štirideset novoprofe-sionalcev, ki se bodo borili za posebno nagrado. Dirka se bo zaključila 10. junija v Trstu, kjer bo naslednji dan še zaključna slovesnost. Za to priložnost je dežela Furlanija - Julijska krajina dodelila domačim prirediteljem deset milijonov lir za u-spešen zaključek te velike manifestacije, ki se bo letos odvijala po cestah sedmih držav, članic Evropske gospodarske skupnosti Italijanska televizija bo letos oddajala posnetke z dirke v posrednem prenosu ob 19. uri na drugem sporedu. JERUZALEM, 16. — Zahodni Nemec Dieter Oving je zmagal na mednarodni etapni kolesarski dirki po Izraelu. Partizanski zdravnik 65 e§a, pa »udi težkega življenja partizanskega zdravnika J-*11 so Prepeljali še druge kamione, bili so polni mož °čiie]Srf spremljali vojaki v čeladah in s puškami v ali tedno J® bil to transport, ki je vozil ljudi v inter-(?ncentracijsko taborišče. v goža ™'mion°v se je počasi pomikala po prašni cesti N a^niQn’ 151Jer 81110 ležali mi trije, je vozil nekako ie biir,at kaniionu Pred nami se je peljal Ernest. Razen kač jo še odtam nekai kmečkih mož in partizanka Tjaša, ki s k ^ belci Pre'* poznal- v Loškem potoku se nismo ustavili, SV^Ohov 6c>Za vasi°' Tam 80 civilistom ukazali, naj gredo Se' ^hialu i dpeliali so jih v gmajno, nekoliko stran od ce-lill^ili s J® oil° slišati regljanje strojnih pušk. Vojaki so ^ v°ja živi • br.ez ujetnikov. Kar tam ob cesti so jih ustre-P° opravi •Jenia Je žrtvovalo takrat deset ljudi, kbrt ^ Velik Je£em čelu je kolona nadaljevala pot. Peljali so - e Bl°ke. že v Loškem potoku so se naši koloni 'Jap bjih Se n°va vozi’a- Bila so polna ljudi za internacijo, h ‘°d očetovi trl° Ženia 111 otrok> k1 80 jokali in se P°slav-'Jlo vidgjj’ Prabov in sester, s katerimi se morda nikoli več C0 ljudi ki ^ °kab 80 nas strpali v šolo, kjer je bilo že *li pa’ u so čakali, da jih prav tako odpeljejo v interna-g ve, kakšni usodi nasproti. Med množico sem zagledal znanca. Bil je Jesih z Iga. Nekoč je bil partizan, nato pa je prestopal k bedim in postal izdajalec. Kasneje ga je doletela pravična kazen. Takrat me je tudi spoznal. Stopil je k meni in mi rekel: iiVinko, zaklali vas bodo.» Nisem ga hotel poznati. Takrat nisem vedel, kaj dela tu med temi ljudmi. Ze prej sem sklenil, da iz previdnosti ne bom nikogar poznal, vse dokler nas ne spravijo na sodišče. Računal sem, da se moram na vsak način dokopati do rednega vojaškega sodišča. Nekje sem namreč slišal, da obsojene takoj pošljejo v zapore in da med njimi ne izbirajo talcev. Vsak razgovor z znanci, za katere nisem vedel, kaj so in kaj mislijo o partizar nih, je bil lahko tudi provokacija. Dokler ne bom sojen, me še vedno lahko doleti najhujše, sem si mislil in po tihem upal, da se nekako izmotam iz neprijetnega položaja. V šoli nas niso dolgo zadrževali. Odpeljali so nas najprej na karabinjersko postajo. Še vedno sem ležal na nosilih, na katera so me položili že m Ogancah. Položili so me na tla v sobo, ki je bila vsa mokra. V vdolbinah poda je stala bog ve od kdaj nekaj centimetrov visoka scalnica. Neznansko je zaudarjalo. Oster smrad razpadajočega urina je napolnjeval prostor, tako da se je komaj dalo dihati. Cel dan in še eno noč smo ostali tu. Tu so nas prvič z-slišali, čeprav samo površno. To nas je potrdilo v upanju, da nas ne bodo ustrelili. Naslednji dan so nas odpeljali s kamioni naprej proti Rakeku. Naložili so nas v živinske vagone in vlak je potegnil proti Ljubljani. Vse do tedaj, se mi zdi, je našo usodo delil tudi izdajalec Ernest. Na Rakeku sem ga zgrešil; ponovno sva se srečala šele ob razpadu Italije. V Ljubljani so nas razložili iz vagonov in postavili na pločnik pred železniško postajo. Ležali so prav pod električno uro. Mimo nas so hodili ljudje in nas ogledovali. To pot so jim okupatorji lahko pokazali tri «bandite« Mimoidoči so nas gledali le od daleč in hiteli vsak svojo pot Nji- hovi pogledi so izdajali prej skrito sovraštvo dc okupatorja kot pa strah pred njim. Bali smo močno zastraženi in razgovor z nami ni bil dovoljen. Izgledali smo zelo revno. Po glavi smo bili ostriženi do kože. Bili smo raztrgani in umazani Ce bi nas kdo vprašal, kdaj smo se zadnjič umili, se nihče od nas ne bi mogel spomniti. Razen tega smo bili vsi trije težko ranjeni. Ogovoriti se nas ni upal nihče. Tako smo ležali tam precej časa, gotovo več kot dve uri. Čakali smo, da nas prepeljejo v bolnico. Nisem vedel, da me je nekdo od ljudi, ki so nas videli na postaji, spoznal in brž javil mojim, kje me je videl in v kakšnem stanju. Niso nas takoj odpeljali v vojno bolnico v Moste, ampak najprej v bivšo belgijsko kasarno in šele nato na kirurgični oddelek vojne bolnice. Ves čas nas je spremljal in stražil karabinjer z nabito puško. V vojni bolnici smo končno spet ležali na posteljah. Pozabil sem že, kakšen občutek ima človek, če leži na čistem posteljnem perilu. V veliki, svetli sobi smo ležali sami trije. Nihče nns ni motal. Stražar je bil pred vrati Občasno je pogledal k nnrn, če smo vsi v posteljah, če ni morda kdo ušel. Vendar tudi če bi hotel, brez tuje pomoči to ne bi bilo mogoče. Zato rbkee od nas na to ni mislil. Tu v bolnici smo se začeli pogovarjati med seboj tudi o kočljivejših stvareh. Poznali smo se že kakih deset dni, toda oru§ ° drugem nismo vedeli še ničesar. Vse doslej ni bilo tre-nutka miru, kot ga imajo sicer bolniki v bolnicah na pretek 111 si preganjajo čas tako, da se pogovarjajo o vsem mogočem kB vse doslej take prilike nismo imeli Z nami se je toliko dodajalo, da je vsak mislil le, kako si bo ohranil glavo in zmanjšal trpljenje. Tu v bolnici se nam je ponudila priložnost, da se natančneje spoznamo med seboj. To je bilo potrebno. Bližal se je čas zasliševanja in sojenja, pa smo se morali dogovoriti, kako se bomo najbolje bra- nili. Doslej smo se menili le čisto navadne reči. še na Ogancah smo se šalili, kolikor so nam moči dopuščale. Nihče ni hotel pokazati malodušja. Drug drugega smo bodrili in tako preganjali misel na to, kaj bo z nama, če bi odkrili bolnico. Iz teh pogovorov sem sklepal le, da sta moja soseda še mlada in neizkušena. Nobeden od njiju šs ni služil vojske. Samo jaz sem bil pri vojakih v stari Jugoslaviji. Bila sta navdušena partizana, poštena in iskrena fanta, vendar nekoliko naivna. Tudi sedaj, ko smo bili vsi trije ujeti, sta bila med seboj zelo odkrita in sta se pogovarjala o vsem mogočem. Ko sem ju tako poslušal, sem se celo zbal, da se ne bi v svoji iskrenosti kaj zagovorila na zasliševanju pred preiskovalnim sodnikom. Spočetka, vse dokler nisem bil na čistem, da sta to poštena borca, z njima nisem želel kaj več govoriti 0 sebi Predvsem nisem želel priznati, da sem partizan. Trdil sem da sem bil ranjen ob partizanskem napadu na transport internirancev. Tudi njima sem svetoval, da je bolje, da ne priznata, da sta partizana. Bolje je ne govoriti, s kom sta se družila ko sta bila med partizani, niti koga sta srečala Razmer v partizanih naj prav tako ne opisujeta. Na vse, kar ju bodo vprašali, naj odgovorita na najkrajši način. Sedaj smo izven najhujšega, sem menil. Postali smo vojni ujetniki. Z nami ne morejo več ravnati nezakonito, kot so to počenjali prve ure po tem, ko so nas ujeli. Sedaj nas morajo dati pred sodišče. Obsodili nas bodo in spravili v zapor. Vojna tako ne bo več dolga. Drugi dan bivanja v bolnici nas je zdravnik, verjetno kirurg, končno natančneje pregledal. Po desetih dneh so mi vzeli z desne noge mavec. Druga dva tovariša so tudi previli in jima očistili rane. Kljub vsem transportom in dejstvu, da sem ime« od strela zdrobljeno stegnenico, se mi je kost zarasla. Oba deda stegnenice sta se sprijela. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul, Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-2j®^ «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, *‘ns |,s|, upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Ms 1 Oglasi narprfs.& Stran 6 17. maja 1973 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se ^ oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije Glavni urednik Stanislav Renko |rS) Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska 7 ^ PO KRVAVIH DOGODKIH V REGGI0 CALABRII Socialisti obtožujejo vlado popustljivosti do fašizma Frasca: generična in dvoumna obsodba fašističnega prevratništva - Nasilje izvaja samo desnica RIM, 16. — Danes je na vprašanja številnih poslancev podtajnik za notranje zadeve Sarti odgovarjal glede dogodkov do katerih je prišlo prejšnji ponedeljek v Reggiu Calabria. Iz Sartijevih odgovorov lahko izluščimo nekaj pomembnih ugotovitev. Vladni predstavnik je v svojih odgovorih ugotovil, da so levičarske študente, ki so prihajali iz fakultete za arhitekturo napadli mladinci organizacije «Avan-guardia nazionale», ki so bili oboroženi z noži in palicami. Fašisti so napadli sedem mladincev, troje pa hudo ranili. Sarti je povedal, da je politični oddelek kvesture aretiral tri napadalce, medtem ko so štirje še na svobodi. Sartijev govor je izzvenel v do-misija, ki preučuje zahteve o ka- ločeni meri precej antifašističen, saj je vladni predstavnik izjavil, da ustavna določila nalagajo o-blastem stalno in zelo določeno nalogo, da se bojujejo proti vsakršnemu fašističnemu poizkusu prevratništva. Podtajnik je še poudaril, da se je treba boriti proti fašizmu pod kakršnokoli obliko se ta pojavi. Pripomniti pa je treba, da je vladni predstavnik poudaril tudi potrebo boja proti vsakršni obliki političnega in družbenega oporeč-ništva. Predstavniki raznih strank so na najrazličnejši način komentirali Sar--tijeve izjave. Socialdemokrat Belu- zenskih postopkih proti članom parlamenta, ne bo preveč popustljiva glede zahtevkov, ki zadevajo pripadnike domnevnih fašističnih organizacij. Ne gre več samo za osamljena kriminalna dejanja, temveč za zaokrožen zarotniški načrt desničarskih sil. Socialist Frasca ni bil zadovoljen z ministrovim odgovorom, ker je menil, da se v današnjih razmerah ne more govoriti o tako imenovanih «nasprotujočih si ekstremizmih*. V resnici obstaja danes v Italiji — je dejal Frasca — samo ena oblika nasilja in ta prihaja iz desnice v scio je posebno poudaril nevar- obl‘ki zahrbtnih napadov fašistič- ,wi n 4-/-.-V* Mm 1 r I aaaaa liiiiiiiiiiiiiiimiiiiimHiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiimiiiJiiiiiif umi m nost fašizma ter zahteval naj ko- Im" uškvader; Socialistični poslanec ' je obtožil vlado, da je popustljiva, V priredbi društva slovenskih pisateljev in PEN kluba Šesto mednarodno srečanje pisateljev v Portorožu Srečanja se udeležuje 70 književnikov iz 11 držav V portoroškem Avditoriju je bila včeraj dopoldne otvoritev šestega mednarodnega srečanja pisateljev. Udeležencev je blizu 70 iz enajstih držav, med njimi tudi iz Romunije, Sovjetske zveze, Madžarske in Švedske. Pozdravne besede je naslovila pisateljem iz vsega sveta v imenu organizatorjev, Društva slovenskih književnikov in slovenskega PEN kluba, književnica Mira Mihelič. Obžalovala je odsotnost predsednika Društva slovenskih knji-žvenikov Miška Kranjca, ki je vložil mnogo truda v priprave za to srečanje, vendar mu je bolezen preprečila prisotnost. Udeležencem je sporočila njegove prisrčne pozdrave. Mira Miheličeva je nato orisala pomen tradicionalnih srečanj pisateljev v Portorožu in med drugim rekla: «Doletela me je prijetna in tudi malo žalostna dolžnost (odsotnost našega obolelega predsednika), da vas tukaj pozdravim v imenu slovenskih pisateljev in v imenu slovenskega PEN kluba. Prijetna zato, ker vidim med vami mnogo stalnih prijateljev, ki se zvesto vračate k našemu piranskemu srečanju in ste postali že redni člani društva, za katerega je eden naših, nekoč zvestih gostov, žal pokojni Ernst Fischer na pol v šali, na pol zares predlagal, naj bi se poimenovalo I Piranesi - Pirančani, v smislu dvojezičnih napisov, ki jih tukaj povsod vidite in v smislu dobrega sosedstva. Pirančani naj bi bili pisatelji iz mnogih dežel, predstavniki različnih jezikov in literatur, ki pa naj bi tukaj, na nekakšni meji med vzhodom in zahodom, našli skupni jezik prijateljstva in razumevanja. Pirančani ne priznavajo meja med ljudmi dobre volje, ne glede na družbene, ideološke in politične razlike v državah in v sistemih, v katerih živijo in se sicer razlikujejo eni od drugih, in so torej nekakšna družba prihodnosti, ko bo en sam svet, ali pa, ko sploh sveta ne bo več, kakor je nekoč preroško napisal ameriški pisatelj slovenskega rodu Louis Adamič. Pet dni živite torej v tej «republiki» prijateljstva in dobre volje, v deželi pisateljev in pesnikov, ki jo imenujte, če hočete — utopija, človeštvo je zmeraj imelo svoje utopije, predstavo daljnega cilja in vera vanj mu je pomagala k napredku, pa če mislite, da je bil napredek človeštvu koristen ali ne.» V imenu tujih udeležencev se je zahvalil Miri Miheličevi francoski pisatelj Claude Aveline. Poudaril je lep sprejem in gostoljubje, ki so ga pisatelji uživali na slovenski obali vsa leta in ga doživljajo tudi zdaj, na šestem srečanju. Rekel je, da so oiranska srečanja poznanstva globljega pomena, da se tu razvija prijateljstvo med ljudmi iz raznih krajev sveta, ki opravljajo svoje odgovorno poslanstvo. Hkrati pomenijo piranska srečanja spoznavati deželo, ki je polna aktivnosti, dinamike in volje do dela. Takoj za tem se je začela prva delovna seja, na kateri so pisatelji obravnavali temo — Pisatelj in bralci. V razpravi so med drugim sodelovali Mira Mihelič, dr. Predrag Palavestra, Claude Aveline in Peter de Mendelssohn. Njihova razmišljanja so se zmeraj znova vračala k zmeraj aktualnemu vprašanju: kaj in za koga pisati. S številnimi primeri so ilustrirali, kako pomemben je za pisatelja neprestani stik z bralcem in da pomeni pisanje za ozek krog, ali za samega sebe — beg iz resničnosti. Zanimive so bile tudi pripombe o vlogi šole, kritike itd. kot činiteljev posredovanja med avtorji in bralci. Danes je zlasti mladi človek zaposlen z vsem mogočim, od televizije do popevkarstva in je torej vprašanje, kako vplivati na razporeditev njegovega prostega časa in v zvezi s tem, kako mu vzbuditi zanimanje za branje literature, res vredno vse pozornosti. Snoči je republiški izvršni svet priredil v vili Tartini sprejem za udeležence šestega mednarodnega srečanja pisateljev, danes pa bodo začeli obravnavati drugo temo: tehnika pisanja. L. O. Neznanec pobil družino ameriških farmarjev NEW YORK, 16. - Neznani morilec je barbarsko ubil pet članov kmečke družine iz Donalsonvilla v Georgiji. Trupla nesrečnežev je našel neki težak, ki je bil namenjen v njihovo farmo. V nekem gozdiču nedaleč od hiše so agenti našli še truplo soproge enega od ubitih moških. Pokol je tako razburil prebivalce mesteca, da so se prostovoljno udeležili lova za zločincem, ki pa je izginil kot kafra. oziroma brezbrižna do pojavov fašizma ter do ljudi, ki organizirajo in vodijo fašistične napade. .Frasca je posebno poudaril potrebo, da se razpusti neofašistično gibanje «A-vanguardia nazionale», ker je to gibanje zraslo v okviru MSI. Socialistični predstavnik, je nadalje trdil, da je vladni odgovor na interpelacije presplošen in sploh dvoumen. V Reggiu Calabria ni šlo za spopade, ki so se porodili zaradi politične nestrpnosti in podobno, temveč za premišljen poskus fašističnega prevratništva. Gre torej za vsedržavni načrt prevrata, ki je tesno povezan z MSI. Misovec Tripodi je zanikal, da bi se lahko pripisali dogodki v Reggiu Calabria njegovi stranki. Odgovornost je pripisal samo «A-vanguardii nazionale». Demokristjan Bodrato je menil, da je bila izjava tajnika Sartija zadovoljiva. Danes se je sestala ■ komisija, ki proučuje zahtevke za kazenske postopke proti raznim parlamentarcem, ki so jih zahtevala razna sodišča. Komisija je obravnavala tri zahtevke: 1. kazenski postopek proti misovcu Cerullu, ki je obtožen, da je skušal ponovno organizirati fašistično stranko v Bologni; 2. ostala dva zahtevka pa sta zadevala poslanca Almiranteja. O vseh teh zadevah bo dokončno sklepala poslanska zbornica 23. maja. Poveljnik posadke skylaba Charles C onrad se je po povratku s Ketinedy jevega desni kozmonavt Paul Weitz PRIČEVANJE ANTONIA FIEARIJA Boža no je poznal Mileno Sutter Figuri naj bi ju videl v začetku aprilo 1971, ko sta se sprehajala po Ulici Orsini GENOVA, 16. — V Genovi se je danes nadaljeval proces proti dom-novernu ugrabitelju in morilcu Milene Sutter Lorenzu Bozanu. Razprava je bila zelo razburljiva in pomembna, ker so bile na vrsti tri ključne priče. Bozano se verjetno zaveda, da je njegov položaj dan za dnem slabši, saj je ob zaključku današnje razprave histerično vzrojil: «Vi verjamete le obremenilnim pričam, zaradi katerih sem že presedel dve leti v zaporu. Kaj so res tako ničvredni tisti, ki so pričali meni v prid?* Vzrok obtoženčeve reakcije je bilo pričevanje 22-letnega Antonia Fi-garija iz Genove, ki sedaj služi vo- ■iiai»iaiiiiiiiiiiiiiiiMiiiia»iaiiiiiiiMiiiiii>aauiMBiaanniaiiaiiasiiai«iiiiiiaitMiiiiiiiiiiiiii»i»iiiiiiB>iiaBiiiiiMiiiiiiiiiiBiiiaiiiiiiit>iiti«fiiiiiiiiiiiBfiB*iitiatiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiB>*ii>niiiiiiiiiiiiiiifiiB>ifiiK>*I»llBlllllBBIIIIIII1Bliaaills PO HUDI OKVARI NA ZAŠČITNEM OBODU VESOLJSKE LADJE RIM, 18. — Od 1. julija dalje ne bo več imel pravne veljave bankovec za tisoč lir iz leta 1962, ki ima na eni strani Verdijev portret z modrim ozadjem. Od 1. julija dalje ga bodo zamenjali le v podružnicah osrednje italijanske banke. Nixon odredil nadzorstvo nad telefoni svojih funkcionarjev NEW YORK, 16. - Ameriški predsednik Nixon je osebno odobril nadzorstvo nad' telefoni visokih funkcionarjev Bele hiše, ko je spomladi 1969 opazil, da je tisk objavil vrsto tajnih informacij o bombnih napadih na Kambodžo. Vest je potrdil predsednikov predstavnik Ziegler, ki je opravičil ukrep s trditvijo, da je bila ogrožena «vamost države*. Zadeva o telefonskem prisluškovanju je prišla na dan med zaključno fazo procesa proti Danielu Ellsbergu in Anthonyju Russo. Kot je znano je sodnik Malhew Byrn prekinil sodni postopek zaradi protizakonitega postopanja izvršne oblasti. Posledica škandala Watergate (nekateri politični opazovalci so-, dijo, da so prišle na dan doslej le mani pomembne okoliščine) je tudi zokonki osnutek za ustavne spremembe, ki ga je predložil Nixon senatu. Osnutek predvideva radikalno preosmovo predsedniške volilne kampanje, podaljšanje predsedniškega mandata na |gst let s pogojem, da je lahko samo enkrat izvoljen. ŽILAV BOJ STROKOVNJAKOV ZDA ZA IZPELJAVO NAČRTA «SKYLAB 1* Prispevajte zn DIJAŠKO MATICO! je pokrajinski nadzornik za delo odredil, naj vsi beneški delavci uporabljajo v tovarnah plinske maske, se tudi ta dva šolarja iz previdnosti «oborožila» z maskama. Tako se lahko veselita ob pogledu na stare Ali bi najlonska prevleka, ki bi jo ponesli v vesolje Cotirad in tovariša, rešila načrt pred propadom? Odgovor v soboto KENNEDYJEV RT, 16. — Kot smo že poročali včeraj, predstavlja okvara na zaščitnem obodu vesoljskega laboratorija «skylaba 1» najresnejšo nevarnost za uspešno izvedbo tega prvega ameriškega načrta za raziskavo bližnjega in oddaljenejšega zemeljskega prostora. Temperatura na zunanji strani vesoljskega Laboratorija se je močno dvignila, kar je seveda vplivalo tudi na notranjo temperaturo, ki dosega skoraj 40 stopinj. V teh razmerah je praktično nemogoče, da bi človek, konkretno trije ameriški ve-soljci.ki so bili določeni za to odpravo, lahko živeli, da ne govorimo opazke, ki so tipične za poprečnega ameriškega državljana: «No, zamisel ni slaba, toda te najlonske prevleke ne moremo kupiti v trgovini, ki je za vogalom. Treba je naročiti njeno izdelavo v specializiranih podjetjih, kar pa bo zahtevalo precej časa*. Medtem v vesoljskem središču skušajo aktivirati krili s svetlobnimi celicani, ki se nista raztegnili po načrtu. Glavna pozornost pa velja vprašanju zvišanja temperature na zunanji strani ladje in seveda tudi v njeni notranjosti. Zato skušajo obračati ladjo s takim tempom, da bi čimbolj vplivali na zmanjša- o rednem odpravljanju nalog, ki bi ' nje učinkov sončnega žarčenja. jim bile poverjene. V tem trenutku pa še ne moremo reči, da je načrt «skylab 1* dokončno propadel. Človek se je proti raziskovanjih, bodisi na Zemlji (v prejšnjih stoletjih) ali pa v vesolju (v zadnjih desetletjih) znašel pred velikimi težavami, pred problemi, ki so se zdeli nerešljivi. S svojo vztrajnostjo, s svojo vero v nujno zmago človeškega duha nad. naravnimi silami, si je vedno utrl pot preko vseh težav ter našel ustrezne rešitve problemov. Ne vemo. če se ne bo ameriški vesoljski ustanovi NASA posrečilo v tem konkretnem primeru najti pametno rešitev. Na vsak način pa v tem trenutku na Kennedyjevem rtu in drugih ameriških vesoljskih središčih skušajo najti rešitve za izvajanje tega programa, ki velja ZDA okoli pol milijona dolarjev. Ne gre pa pri tem samo za gole denarne stroške, temveč predvsem za celoten nadaljnji razvoj človeškega raziskovanja vesolja, posebno kar se tiče Amerike. Vprašanje, ki se postavlja ameriškim voditeljem načrta «skylab», je v bistvu to: kako rešiti vprašanje odvečnega ogrevanja vesoljske ladje, potem ko je ta izgubila zaščitno plast. Ostali dve vprašanji, se pravi pomanjkljivo delovanje dveh kril s svetlobnimi celicami, ki pomembno prispevata pri polnjenju električnih akumulatorjev, in okvara na enem od treh žiroskopov (naprave za usmerjanje poleta) niso nepremostljive. Glavno vprašanje je, kako zaščititi trup vesoljske ladje pred sončnim žarčenjem. In prav v tem primeru se je pojavila zamisel, da bi trije ameriški kozmonavti s Conradom na čelu ponesli s seboj, velikansko najlonsko zaščitno prevleko, ki bi u-tegnila močno zmanjšati učinke sončnega žarčenja in s tem seveda tudi temperaturo v notranjosti vesoljskega laboratorija. Zamisel je brez dvoma originalna, toda takoj, ko je bila posredovana odgovornim krogom, je naletela na beneške spomenike, ne da bi vdihavala onesnaženega zraka. In čolnar? Njemu je ni treba saj je vajen nesnage RADIKALEN NAČRT TOKIJSKE OBČINSKE UPRAVE Izgon osebnih vozil iz velemesta Promet je tako nasičen, da se tudi minister Taiiaka z vso upravo namerava seliti iz prestolnice na goro Fudzi TOKIO, 16. — Problem prenasi-čenega prometa postaja vsak dan bolj pereč za vsa velemesta, zlasti pa še za Tokio, kjer kroži dnevno okrog dva milijona in pol osebnih vozil. Tokijski pristojni organi, ki so si zastavili vprašanje kako rešiti problem prometa, niso našli drugega odgovora kot «izgnati» osebna vozila iz mesta. Japonska, ki je površinsko e-naka Italiji, ima za ZDA največjo gostoto osebnih avtomobilov na svetu. Pristojni organi so ugotovili, da ima že vsak dvanajsti Japonec osebno vozilo in da se ta odstotek zelo hitro viša vzporedno z višanjem državnega dohodka. Občinska uprava japonske prestolnice je že naredila prvi korak na poti ukinjanja osebnih vozil v mestu. V središču Tokia so ustanovili tri otoke za pešce, kjer o-sebna vozila ne smejo krožiti Podnačelnik urada za načrtovanje Tatsujiro Ishida je dejal, da dokončni načrt za rešitev vprašanja prometa predvideva prepoved kroženja osebnih vozil v mestu podnevi. Kot smo že omenili kroži po Tokiu okrog dva milijona in pol osebnih vozil, mesto pa nima dovolj parkirišč, kamor spraviti to morje avtomobilov. Občinska uprava nadalje ugotavlja, da v središču mesta ni več prostora za gradnjo novih hitrih cest. Pogovori o dolgih avtomobilskih vrstah, o počasnosti javnih prevoznih sredstev, o onesnaženju so že postali običajna praksa. Tokijčane ne preseneča več ta položaj, ki pa postaja iz dneva v dan bolj dramatičen in je kot vse kaže nerešljiv problem. Naj omenimo ob tem da so biologL ki so pripravili študijo o onesnaženju zraka v velemestu, odkrili da ima velik odstotek tokijskih psov črna pljuča, kar dokazuje, da je doseglo onesnaženje zelo nevarno stopnjo. Promet v Tokiu je dosegel lani tako kritično fazo, da se je tudi guverner Minobe peljal v službo z avtobusom. Pozneje se je moral odpovedati temu prevoznemu sredstvu, ker so predstavljale njegove številne telesne straže nerešljiv problem. Občinska uprava obljublja, da bo hkrati z «izgonom» osebnih vozil iz Tokia okrepila javna prevozna sredstva. Proti središču velemesta vozi danes dvajset prog ■ podzemske ž-leznice, v načrtu pa imajo še gradnjo drugih desetih prog. Tovornjake in avtobuse pa bodo preusmerili v predmestje s hitro avtocesto. Da je položaj res kaotičen dokazuje tudi dejstvo, da se uprava ministrskega predsednika Tanake namerava preseliti iz središča velemesta na goro Fudži. Paraliza prometa namreč lahko pomeni tudi paralizo socialnega, u-pravnega in političnega življenja. Prihodnjo soboto bo NASA sklenila, če bo poslala, ali ne v vesolje Conrada in njegova tovariša. Če bi vesoljci odpotovali, bi morali prebroditi vrsto težav. Predvsem bi jim pri spajanju z vesoljskim laboratorijem grozila nevarnost, da trčijo v kak predmet, ki «plava» v bližini ladje. Nadalje je pomanjkanje zaščitnega oboda verjetno povzročilo zaradi zvišanja temperature okvare na raznih instrumentih, ki delujejo pri temperaturi od 15 do 20 stopinj. V Houston so prispeli Conrad in njegova dva tovariša, dia bi se posvetovali z odgovornimi ljudmi načrta «skylab». Conrad je dejal, da bodo v prihodnjih petih dneh našli kako rešitev. Ravnatelj programa «skylab» William C. Schneider je spet potrdil, da bodo o morebitnem poletu treh vesoljcev sklepali prihodnjo soboto. NEW TOPSAIL BEACH (Severna Karolina), 16. — Poskus prepluti s kanujem Atlantski ocean je neslavno propadel kmalu po odhodu: čol- nič je nasedel na čeri 30 milj od obale. «Pomorščaka», 40-letna Shirley Aycoch in 38-letni Bob Geedy, sta povedala, da jima je takoj po odhodu odpovedalo krmilo in kanu je plul v krogu. Nameravala sta priveslati do Lizbone v 27 dneh, a po prvem neuspehu sta izjavila, da ne vesta če bosta ponovno poskušala prepluti ocean. iiiiiiiiimiimiiiimiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiimniMuiuHmHHmmiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHmiiiiiiuiHiuiiiii POMEMBEN USPEH V BOJU PROTI RAZPEČEVALCEM MAMIL Finančni stražniki zaplenili na Sardiniji 3 stote hašiša Mamilo je bilo skrito v razkošni jahti - Koordinirana akcija z britanskimi policijskimi agenti CAGLIARI, 16. - Italijanska in britanska policija sta dosegli pomemben uspeh v boju proti mednarodni tolpi tihotapcev mamil. S koordinirano akcijo so britanski in italijanski agenti aretirali vrsto prekupčevalcev in zaplenili nad 5 stotov hašiša, katerega vrednost cenijo okrog 300 milijonov Jir. Britanski agenti so v Doverju in v Devonu aretirali štiri ljudi in zaplenili dva stota in pol mamila, ki je bilo skrito na neki jahti. Manjše količine mamila so zaplenili tudi drugod v državi. V Italiji pa so finančni stražniki zaplenili okrog 3 stote mamila na razkošni jahti, ki je bila zasidrana v pristanišču v Cagliariju ter so aretirali Kanadčana in Britanca. Po trditvah britanskih preiskovalcev je to najbolj, pomemben uspeh ■ italijanskih financarjev v boju proti prekupčevalcem mamil. Danes zjutraj je britanski funkcionar posebnega policijskega oddelka za preprečevanje tihotapstva odpotoval na Sardinijo. Državni pravdnik v Cagliariju dir. Villa Santa je z namestnikom dir. Marchijem in dr. Alterijem vso noč zasliševal Kanadčana Georgeja Blu-ckerja in Britanca Alana Higginsa. Oba so aretirali finančni stražniki na jahti «Kazaphani», kjer so našli tudi 3 stote mamila. O zasliševanju se ni izvedelo veliko. Obtoženca sta se branila, da nista vedela za mamilo in da sta bila le gosta lastnika razkošne jahte. Preiskovalci so pa ugotovili, da sta bila člana posadke in da sta varovala dragoceni tovor, katerega vrednost presega 100 milijonov lir. Kaže, da je lastnik jahte odpotoval na kontinent in vzel s seboj večjo količino mamila. Kaže, da so ga finančni stražniki identificirali! po narodnosti naj bi bil Šved), a niso hoteli povedati njegovega imena. Moški naj bi bil član mednarodne tihotapske tolpe. S svojo jahto naj bi vozil z Bližnjega vzhoda in severne Afrike mamila na Sardinijo, ki je po mnenju preiskovalcev idealna postojanka za prekupčevanje mamil. Največji del «umetnega raja* je tolpa nato razpečala po Evropi in le malo mamila1 je ostalo na Sardiniji. Financarji so za petami tudi drugim članom tolpe. Med temi naj bi bilo zelo lepo svetlolaso dekle, ki je izginilo pred nekaj dnevi. Danes zjutraj so agenti med ško-lji v kraju «Marina piccola* našli najlonsko vrečko z 12 kg hašiša. Preiskovalci domnevajo, da je bilo mamilo namenjeno sardinskemu tržišču. Tihotapci so ga verjetno pusti, li v skrivališču, ki je bilo znano le krajevnemu razpečevalcu. Preiskovalci so ugotovili, da so prekupčevalci, ki so bili aretirani v Doverju, odpotovali v petek iz SMOLA Petinširidesetletni rimski tat Ennio Costanzo je imel res smolo. Na obraz si je prilepil brado in brke, da bi ga orožniki ne spoznali, a Um je popustil, ravno ko se je Costanzo pogovarjal s karabinjerji, ki so ga aretirali in odvedli v zapor. Rimski sodniki so izdali proti Costanzu, ki je bil večkrat «gost» italijanskih zaporov zaradi izrabljanja prostitucije, zaporni nalog zaradi tatvine. Moški, ki se je že dalj časa uspešno skrival, je pred nekaj dnevi prosil neko svojo prijateljico za zatočišče. Ko so orožniki pozvonili je šel Costanzo v kopalnico, se našemil z brado in brki ter odprl vrata. Vneto je prepričeval agente, da ni on tisti, ki ga iščejo, ko je lim popustil in brada je padla na tla pred noge stotnika Cas-tellanija, ki ga je aretiral. Cagliarija. S trajektom so šli do Genove, nato pa so nadaljevali pot s poltovornjakom, v katerem je bilo mamilo, do Doverja. Tihotapci so med potovanji na Bližnji vzhod puščali vozilo pri pajdaših v Cagliariju. V tej zvezi se je izvedelo, da so navezali stike z nekaterimi vplivnimi lastniki razkošnih jaht, ki so bile zasidrane v portiču «Marina piccola*. . :p mlade- jaški rok. Marca lam se 1 in nič javil preiskovalnemu s dejal, da je videl Bozana ba- no, ki sta kramljala Jge 'F jala po Ulici Orsini. pomembno v kolikor je , jjj. vedino trdil, da ni nikoli p° lene Sutter. ^ «Redno sem zahajal _ v . arj --v Ulici Orsini — je dejal , kjer sem večkrat srečaj t ^ ltef na. Poznal sem ga le na ^'a vi-nisem nikoli govoril z njim- gila dez sem poznal tudi Mi rjSOdJ je zelo lepo dekle, ki bi J1 več kot 13 let». ^e. j «Približno mesec dni nino ugrabitvijo — ,ie na ;n d«; priča — sem videl Boz&n gjjci kle, ki sta se sprehajala P" ba-rVeini cnm TIP ziukTl P Orsini Sedel sem na zidku rorri Lido in sem ju t3gba sta zaradi razlike v starosti- aa imela sladoled. Ločila s križišču z drevoredom ^ «Priča laže in se tega dob^j bi veda», je vzrojil obtoženec, lahko opisali, kakšen Je .orMgno?*’ 1__ T J-”*1... 1 no, ko ste ga videli z In je vprašal odvetnik B°m ge je Figari: «Ne spominjam se. jjjs-;m„i co mi, da nejjije br ____ _____ še mencal, a ni dal točnega °^ji, odvetniku Romanelliju, k1 -oCu na imel brado, a zdi se mi, u . jjolge lim, da je imel le, .brk® kai lase*. Mladenič je še n 0(jgov'Cja je bilo dekle prav v tiste ja počitnicah v hribih, Boz je imel brado, ki si j? Je ^ šele 11. aprila pri teti. ^ Na vprašanje zakaj ?e F hal z nekim časnikarjem, ^a- napotil preiskovalce na < vsaj po trditvah tožilca lenin morilec. svoji11 159 >V Znano je namreč, da lena Sutter je ve in se je nato P°c1 avtomobilu. BazzigaluP0 ril, da je bil Bozano z.f°isdče ljen, ko mu je zap lenil je pripomnil: «To lahko zn slabša moj položaj.* v-rtnari ^gnole. *% tobus. Opazil je Mij«* w » nišču, in mislil jp, a^nSeU hitela in P°čaka a.nregled. Ha”;del a Je ni bilo na spreg* ni vU je dejal, da .tistega dne blla Bozanovega sportneg ključd .; «Omenjeni avto -.3® pri p sem videl le en Brignole.* ,„,ieval Proces se bo nad J jutri- avij®n; . .fS&2. ci in zadušenci izgubljajoči, # 0 o- in, kot so ugotovili i^na f0. zano pa trdi, da mu jf je Prl uuj, um ' gg ' mazala neka ženska, j0 Pavu prosila naj jo P.®ga slat^. • r)0UL Nato je pričala 2fle^fette ca švicarske šole Ant g maJ !"■, “ * po!SalLf*n Z£isrt£j&:« je Milena po končanem P° da potila domov. Bodala J ’n0SiI P, videla neznanca v obr^ ’ pred so UPPnk SV1W* r službenk in učenk ^^gozan3^ ki so večkrat opazile sku^-šole. Branilci prašanJ; raznimi al bližini je omenjeni mosKi brke- podprl l4' vračal domov okrog topnišču. zaključku pouka. Bo s z U« povezuje Ulico Pes prob f,.. Groppallo se je napet^pčakal f i