54. številka Ljubljana, v torek 8. marca 1898 XXXI. leto. vsak dan infcri stisnil nedelj« ki pravnik«, ter velia po polti prejemaš ia avetro-ogerake detel« n vse leto 15 gld., ta pol leta 8 gld., ta Mri leta 4 gld., ta jedea 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brat pošiljanja na dom aa raa leto 13 gld., ta Četrt leta 8 gld. 30 kr. ca jeden meaeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje oa dom računa m po 10 kr, po 80 kr. ta oetrt leta. — Za toje deiele toliko ve«, kolikor poštnina anala. — Na naročbe, brez istodobne vpoliljatve naročnine, se na ozira. Za ossanila plačuje aa od atinatopne petit-vrete po 6 kr., Ce m oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr, te m dvakrat, in po 4 kr., te ae trikrat ali veCkrat tiska. Dopiai naj te iavole frankovatL — Rokopisi ae ae vračajo. — Ursdniltvo in apravniitvo je na Kongresnem trga It 12. Opravniltvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vse administrativne it*ari. Telefon sit. »4. Novi mož. Konec Gautschevega ministarstva je bil tako klavsrn, da se nihče resno ne meni sa uzroke nastali krizi, za okolnosti, katere so spremljale Gautschev odstop. Vsi pogledi so vprti na novega moža, kateri ji prevzel vlado, vse zanimanje se konoentroje nanj in vse so vprašaje: Kaj nam prinese novi mož? Nihče ne dvomi, da se začne z grofom Tiranom nova era v naši državi. To se sklepa iz njegovega značaja in iz njegove preteklosti. Domneva se, da ve grof Tbun, kaj hoče in tudi keko hoče doseči svoje smotre; znano ps je, da grof Thun ni mož, kateri bi kdaj pustil is očij svoje smotre. Thunov program je Ae zavit v temo in le iz raznih okolnosti] se da sklepati na namere, katere si js postavil, in na sredstva, s katerimi jih hoče doseči. Prva in najpoglavitnejla naloga grofa Thuna je, napraviti red v parlamentu, da bode zamogel reševati svoje naloge in pred vsem obnoviti nagodbo s Ogersko, potem pa se lotiti tistih velikih problemov, katerih rešitev je v državnem interesu neodloživa in mej katerimi zavzema narodnostno vprašanje najvažnejše mesto. Redna razmere v parlamentu hoče grof Thun doseči s tem, da sestavi na pol parlamentarno mi-nisterstvo. V tem b.do zastopane vse stranke, na katerih podporo vlada računa. Mej temi pa niso samo Čehi, Poljaki, češki veleposestniki in nemška katoliška ljudska stranka, ampak tndi nemškolibe-ralni veleposestniki in takozvana Mauthnerjeva nemška skupina. Grof Thun torej neče delovati samo s desnico, ampak jej hoče pritegniti tudi še drage nemške stranke, in sicer take, katere so doslej podpirale kolikor toliko prizadevanja obstruk-cijonistov, ter tako razgnati tisto nemško .Gemein-bUrgschaft", katera je koristila samo naj radikalnejšim nemškim elementom. S tem, da vsprejme grof Thun v svoje mini-sterstvo pripadnike raznih parlamentarnih skupin in rasnih narodnost ij, hoče dati dotičnim skopi nam garancije, da se ne bode vladalo proti njim in tako ustvariti pogoje novi parlamentarni kcaliciji, brez katere v eedanjih razmerah vsaj nekaj časa ni mogoče vladati. Nemci dobe garancije, da se ne bo vladalo proti Nemcem, Cehi in Poljaki dobe garancije, da se ne bo vladalo proti njim. Za prvi čas bode to zadostovalo, tako da bo mogoče dognati vsaj najnujnejše sadove, mej katere spada nagodba, a če se bo dala doseči trajna zveza toli nasprotnih elementov, se nam zlasti po izkušnjah z Windiscbgratz- Planerjev i m ministerstvom žalostnega spomina ne zdi verjetno, dasi bi bili prav nemški veleposestniki kot čleai večine nekaka protiteža na jedni strani stremljenjem za znatno razširjenje deželne avtonomije, na drngi strani pa klerikalnim stremljenjem glede šolstva. Razni listi prijavljajo dolga prerokovanja o novi eri, katera se začne z grefom Tiranom, in pripovedujejo jako mnogo o Thunovi železni roki. Da je Thun talent, o tem ni dvoma, in da zna biti jako energičen, to je pokazal v Pragi, kjer je z nečuveno krutostjo zatrl omladinsko gibanje, čim je spoznal njega protidinastični značaj. Nemški na-cijonalci vedo dobro, da za svoje protidinastične in protidržavne tendence nimajo pri grofu T hana pričakovati milosti, oni vedo, da grof Than nipram njih nepatrijotičnemu počenjanja ne bo kazal tiste slabosti, kakor bsron Gautsch, ampak da bo vsako protiavstrijsko in protidinastično počenjanje s krepko roko zatrl. Nemški nacijonaici priznavajo sami, da grof Thun pomeni zanje .die oftene Feldschlacht*. Sedaj je še absolutno nemogoče, izreči kako definitivno sodbo o Thunovi vladi, samo logično se da sklepati, da bode njegova vlada naperjena proti tistim destruktivnim, državi in dinastiji nevarnim elementom, kateri so zbrani v stranki nemških na-cijonalcev in da želi, naj bi ga podpirale vse stranke sedanje desnice. AH bode nam Slovencem Thunovo ministerstvo pravičnejše od prejšnjih ministerstev, ali bode zlasti znnaj kranjski m Slovencem bolj naklonjeno, kakor Badeni ali Gautsch, tega danes ni možno vedeti, toda povdarjati je treba, da je Than tudi takrat, ko je bil v najhujšeru. sovraštvu z mladočeško stranko, mnogo storil za kulturna in gospodarska prizadevanja Češkega naroda. Poloficijozno se naznanja, da hoče grof Thun delovati v okviru sedanje ostave, in da ne misli na nikak preobrat. To je možno in jako tolažilno za Slovence, kateri nimamo prav nobenega vzroka, zavzemati se za državnopravne eksperimente kakršnekoli vrste, drugo vprašanje pa je, bode li grof Thun mogel izhajati, ne da bi se dotaknil sedanje ustave. In v tem ozira se n .m zdi, da bode grof Thun prej kakor morda misli prisiljen, poseči po sredstvih katerih Slovenci nikakor ne želimo, da bi se uporabila. Ako nadaljujejo Nemci obstrukcijo, potem js lahko mogoče, da bo grof Thun primoran odpraviti direktne volitve v drž. zbor in povrniti dež. zborom pravico, voliti državne poslance, kar bi bilo za nas usodepolen udarec. Naši poslanci bodo morali biti jako previdni pri svojem postopanji napram novi vladi in njenemu načelnika grofu Thunu in tudi se ne bodo smeli preveč zanašati na svoje zaveznike, katerih državnopravne tendence so take, da se Slovenci ž njimi absolutno ne moremo strinjati, dokler ni popolnoma zavarovana eksistenca slovenskih manjšin zunaj Kranjske. Previdnosti je pa treba toliko v« č, ker se je grof Thun pri sestavi svojega m i n i 8 t e r s t v a oziral na vse skupino sedanje desnice, samo na „Slovansko zvezo" ne, dasi je ta vsaj tako važen del večine, kakor nemški klerikalci, ter ima pravico zahtevati prav tiste garancije, kakor druge stranke in ker se nanjo tudi pri dogovorih glede zborničnega predsedstva ne jemljejo nikaki o z i r i , dasi bi vsaj tu morala priti vsekako in najprej v p o S t e v tista skupina parlamentarne večine, katera v m ini s ters t v u nima nobenega zastopnika. _ T LJubljani, 8. marca. Zaključek hrvatskega sabora. Tri dolga mesece je trajalo zasedanje hrvatskega sabora, ki je bilo hkratu jedno najdaljših. Vzrok toli dolgi dobi so bile obširne debate pri verifikacijah volitev, pri katerih se je s strani koalirane opozicije navedlo ne- LISTEK. Franica. 'Spisal Ivan Š. M rakov.) (Dab>.) Soprog je čakal gospo Franico v svoji sobi, da se je opravila, in čital roman. .Pikantno, pikantno*, je vsklikal smeje, .dobro ga je znala sukati". V romanu je Čital „trpljenje starega zaljubljenca■, ki se je zaljubil v nezvesto mlado koristinjo. Smejal se od srca in nehote govoril: „Mene bi pa ne goljufal tako. O mene ne." Tedaj je prišla Franica, počasi natikajo si rokovice. — BTu sem! — Bodi tako dober in mi zapni rokavico". .Pokliči vender Anol Saj veš, kako sem neroden." Bila je malo nejevoljna ter zaklicala strežnico. Soprog je stopal mej tem žs po stopnicah in jo počakal pri vozu. Nestrpno je držala Franica strežnici drobno roko, ker se je bala soproga. Hitro je tekla po preprogah v vežo, skočila v voz in si nravnala krila. Sedel je k nji. Nekaj časa sta molčala; potem pa ga je izpraševala o igri, o prijateljih. „Pa o zadnjem lova mi še skoro ničesar nisi povedal,41 je vpraševala z najivnim glasom. .Ti si bil baje najsrečnejši lovec!" ,Da, ustrelil sem srnjaka!" ,In drogi ? — Niso li ničesar ustrelili ?" .0 pač, m kaj zajcev je tudi palo." Zasmejal se je; spomnil se je epizode iz .trpljenja zaljubljenega starca." „Če*a si se domislil ?" ,0 ničesar! — Vodenega dovtipa." Molčala sta iz nova. .Kaj dobim letos za božič, Ferdo?" To ga je zanimalo. .Kaj, kaj pa misliš ?" je dejal e smehljajočimi ustni in jo pogledal. .Gotovo se spominjaš česa div nega I — S čim me boš presenetil ?■ .S čim? Draga, če Ti povem, ne bom Te presenetil. Le čakaj !" * • Ekvipaža se je ustavila pred gledališčem. Izstopila sta, najprvo on in za njim ona. Po vesti -bulu je bila gnječa. Pri blagajnici se je nabralo ljudij, čakajočih ustopnic in nestrpno se prerivajoči!). Po etopnjicah so brzele drobne gospice, za- vite v zimske, živobojne šerpe in z mehkimi belimi kožuščki krog vratn. Za njimi skrbne mamice trezno in premišljeno odgovarjajoče na vprašanja svojih varovank. Mej njimi elegantni gospodje v težkih, d. lgih suknjah, v svitlih kričečih rokavicah, s cilindri na glavi. In vmes gledališki strežniki v svojih modrih suknjah z lesketajočimi se gumbi in v čepicah ; semtertja manj modno oblečena gospodična iz predmestja v težki jopici in v širokem klobuka in ž njo spremljevalec. Franica je naglo stopala po etopnjicah in odprla ložo. V njej je že sedel dr. Stržen. .Mislila sem, da Vas še no najdem", — ga je nagovorila. .Poljubljam roko, milostna!" Dr. Stržen ss jima je globoko klanjal. „Pa tako zamišljen ste bil?" ga je dražila Franica. .Moj dražestni vis-a-vis me je vsega očaral.*1 Sedli so; gospa v kot nasproti odra, soprog v drugega in dr. Stržen v sredo. .Vaš vis-a-vis? — Kdo je ta ? — Čedna gospodična!" je dela Franca, ko je gledala skozi kukalo v nasprotno ložo. , Tujka mora biti; menda je prišla na zimo v mesto. — Včeraj sem jo srečal prvič na promenadi. Lepo dekle je, res čedno; pravi francoski tip.4 broj neovržnih đ.kazov o vladnih nasilstvih in sleparijah. A tudi debate glede avtonomnega proračuna, finančnih nagodb, provizorija in protesttntnega zakona so vzele mnogo časa. Imenovanje djakovskega škofa dr. Ange-lika Voršaka silno razborja madjarske vladne kroge pa tudi hrvatsko vlado, ki o tem imenovanju ničesar niso vedeli, dokler se ni v „Obzoru■ objavilo Voršakovo imenovanje v Rimu. Tak aluzij je nenavaden, ker se imenujejo škofje običajno le dogovorno z vladami. Toda papež more v izvestnih slučajih tudi sam imenovati škofa, in to se je tu zgodilo. Ogerski min štor za bogočastje je hotel že potom zunanjega ininisteratva intervenirati v Rimu, a se je premislil. Madjarski časopisi so besni, naj je dr. Vorsak izvrsten Hrvat in iskren soniisljen k dr. Strossmavorja. Z t J nje dejstvo j iti posebno bode v oči! Avstrija in Rusija V pos'ednjem času so nekateri ruski časopisi, n. pr „Novosti" in »Var-Savskij Dnevnik", zaničljivo pisali o rusko-avstrijskem razmerju. .Pester Lloyd- je trditve dotičnih listov ostro, a dostojno zavrnil. Sedaj pa se oglašajo tudi že najodličnejSi ruski časopisi, ki pobijajo svoje spletkarske tovariše, in grof Kutuzov je v .Sanktpeterburgskija Vjedomnosti" konstatira!, da je razmerje mej imenovanima d:živ.ima neizprerae-njeno prijateljsko t*r na korist ruskim kakor tudi avstrijskim interesom. Kutuzov dokazuje, da je bila ruska diplomacija prav modra, da se je zvezala z avstrijsko, ter da se ni v Avstriji v poslednjem času nič dogodilo, kar bi moglo omajati odkritosrčno razmerje, koje sta vstvarila car Nikolaj in Fran Josip I. Rusija ne bo razbila evropskega koncerta r;idi krečanskega vprašanja, pri katerem ni toliko intere&irana, kakor hočejo dokazati neki žurnalisti, ki razmer ne p znajo ali pa nočejo poznati. Francoske volitve za parlament Progre-eistično republikanske stranke so priredile na čast Bourgeoisu banket. Slavi enec je pri tej priliki govoril o pomenu bodočih volitev ter ntglašal, da se jpojdezato, ali naj stopi oblast papeža in kralja na mesto oblasti naroda. Bourgeois je dokazoval, kolika nevarnost je klerikalizem z i obstoj republike, nipadal vlado radi njenega vedenja mej obravnavo Drevfusove afere ter przival vse republikanske stranke k složnemu boju proti naklepom klerikalcev, ki Strašijo narod z židovstvom in socijalisti, mej tem gs pa tlačijo pod klobuk reakcijskega konser-vatizma. Atentat na kralja Jurija V nedeljo dopo-ludne se je vršil v ra>;tropolitski kat-drali Tedeum zi reSitev kralja; slavneati se je udeležilo ogromno naroda. Po ceremoniji je še! narod pod vodstvom atenskpg* župana in predsednikov raznih društev pred kraljevo palačo ter mu priredil velikansko ova cijo. Kralj je prišel na balkon ter nagovoril narod, zahvaljevaje pa za dokaze ljubezni in zaupanja v dinastijo. Kralj je zagotavljal, da mu je bila in mu bo jedina skrb : sreča in slava Grčije. Narod je kralja navdušeno pozdravlj ti. Istega dn^ popoludae je kra Ijeva rodbina postavila temeljni kamen k-pelice, ki se sezida na mestu atentata. Dopisi« Is Nenoieč, 27. februvarja. V* cenjenem listu .Slovencu* z dne 19. svečan« št. 40 v članka isptd Nanosa opisuje neki dopisnik jako smešno kot znamenitost tukajšnjega sodnega okraja most .pod faro" na Dilško Landolaki skladni cesti, ter ztivs svoj žolč na cestni odbor senoleškega okraja, dasi nima n:kakega pojma o cestni upravi Da se pa resnico prav spozna — treba čuti oba zvona, — Ćastitim čitateljem naj služi toraj sledeče v pojasnilo: Omenjeni most je iz novejših časov (toraj ni staritisko-zuamenit, kakor dopisnik pravi), novo postavljen je bil okoli leta 1864. pod takratno politično upravo goi.ioda pl. GloboČnika. Od tjga leta bil je ta most v* čkrat popravljen oziroma obok za-šibran, kadarkoli se je za potrebno smatralo; kajti, na tej rrogi pazi cestar na vse nedostatke, kateri se včasih pripetijo. Prvotno vzidan je bil na tem mostu držaj za zaslonilo, a zlobneži so ga porušili in v vodo pometali. V letu 1881- dal in podp sani kot takratni načelnik namesto tega dobro utrjene oJrivalce napraviti — od tega časa stali so tej od-rivalci kot obramba na mostu in hvala Bogu, pri* petila se ui uikaka nesreča, akoravno so se po njem široko in težko naloženi vozovi s senom lesom in še celo s pucno — koruzo vozili, — toraj tablice s svarilnimi napisi bi b Je brezpotrebne, kajti tu vozi le domače prebivalstvo, kateremu je cesta Jobro znana, kakor tudi ovinki mosta! Leta 1892. je cestni odbor uvidel, da je potrebno napraviti ua mostu nov držaj — kar se je tuJi v istem letu pjd ntdzorstvora čt na cestnega odbora, pokojnega gosp. ilmko Kavčiča izvršilo. Drž«j še dandanes stoji m bode po novem načrtu ud Hranjen iu z novim na-meščeu — in ker dopisnika na držaju privezana .trta* tako v oči bode — mu jo lahko cestni odbor po odstranjenju iste za njegov muzej podari! Da je bil leta 1895. vsled potresa ta most nekoliko pre-rukan in v letu 1896. od vednega deževja izpran, je še bolj znano cestuemu odboru kot Uopisuuu — kar je bilo lansko leto, brez poziva slav. c. kr. okr. glavarstva, kakor on povdarja, pri sji v dan 1. decembra 1896.. št 33 na predlog podpisauega vsled obhoda 30. oktobra 1896 na tej progi nahajajočih se nedostatkov, v pretres vzeto ter potrebni ukrep sklenjen. To zadevno povabil se je z dopisom 11. marca 1S97 po dogovoru cestnega odbora z pripo ročilom slav. c. kr. okr. glavarstva gospod c. kr. nadinženćr iz Postojine, da stan tega mostu na lici mesta pregleda in sestavi načrt za popravo. Dne 26. aprila 1897 je istinito g. c. kr. nadinŽener v prisotnosti po cestn-m odboru povabljenih dveh členov, gg. Matevža Premrova in Ivana Debevca iz Hrenoviške obline komisijonaluo ta most pregledal in sestavil za popravo mostu načrt in stroškovnik s proračunjHnim zneskom 650 gld , kateri akt je bil dne 15. julija cestnemu odboru doposlao. Prilično tega ogleda se je pa omenjeni strokovnjak izrazil, da ni most v tako slabem stanu, kot ga dopisnik opisuje. Iz strastnega dopisa je raz videti, da dopisnik biva v hrenovi^ki fari že več let, vender prezira uboštvo in bedo tamošnjih posestnikov in sploh davkoplačevalcev celega okraja. — Njega dolžnost bi bila da bi spravo in jedinost ljudstva pospeševal, ne pa bujakal s tacimi nepotrebnimi napadi davkoplačevalce in obče prizadete uprave! Dopisnik kaže pri vsem, da se je m do informiral, vendar več za stvar zanimal, ko je potreba; — ker dne 21. nov. 1897. je bil razglas pri farnih cerkvah tega ckraja objavljen, da leži za leto 1898. proračun o potrebščinah okrajnih skladnih cest, v smislu cestnega zakona iz I. 1839 § 36. vsacjmu davkoplačevalcu 14 dni v ob'inski pisarni senožeški na ogled, toraj bi se bil lahko o posameznih razpredelkih določen h del dovelj poučil — tega pak ni storil ! Cestna uprava, odnosno te odbor sestavljen je iz davko- Godba je zaigrala Franica se je nagnila nazaj, gospoda sta jela mej sabo govoriti. V močnem tušu se je nehala overtura, — tv.-onček je zapel in zagrinjalo se je dvignilo. Goapej Franici je bilo dolgčas mej predstavo, nskončno dolgčas. Soprog je bil izvanredno pust, dr. Stržen laskav kakor modni levic iz parižkih bilevardov; in na odru! — Ah, te ženske, te ženske, nič kakor same sluznice svojih neskončnih etrastij; ne, ne strastij, to niso bile strasti , to je bila poltnost divjih živalij, to je bilo nizko, podlo . . Žalilo jo je v arce, trgalo ji dušo, ko je gledala plačane ljubice, ki se udajajo za biaere, za zabavo . . Žalilo jo je, kako more ženska tako pasti, kako se more udajati moža, katerega ne ljubi ... In ti možki, iz dna duše jih je sovražila; kako so se je zdeli glupi, neumni, nespametni: radi jedne ženeke, ki kaže ped lepih meč, ki si razkrije prsa na odru, radi teh prs, pridejo v gledališče — in se zabavajo. Kaka glupost! — Radi jedne noge, radi jedue lascivne pesni — in vse dere, vse hiti notri--Kako glupo, kako bedasto! Ogorčena je bila. V tem hipu je sovražila vse možke od prvega do zadnjega. Najrajši bi bila za-vpila : Bedarija nesramnost! In vendar — molčala je in strmela pred se na oder, kjer so is ji premikale osebe v polutami pred očmi , kjer je zrla razmazano podobo prve subretke z napol golimi prsi, nagimi rokami, kratkimi krilci, frivolno koketujoče s častniki v prv.h vrstah . . . In vendar — ko jo je vprašal soprog, kako ji ngija subretka, je rekla: .Jako dobro igra," saj je vedela, da je njenemu soproga všeč .... Vesela je bila, ko je sredi tretjega dejanja soprog vstal, da odideta. Vesela, ker bo tem preje sama. Morda gre vendar danes domov, morda — si je mislila. .Ali greš, Stržen, z nama večerjat?' .Pridem za Vama. — Do svidenja gospa, klanjam se." — Molče sta stopala proti gostilni. Roko v roki — a tako daleč narazen. Mej obema je bil prepad, velik prepad, — katerega so včasih le za nekaj trenotkov premostile — strasti. A sicer sta si bila popolnoma tuja: vsak zase! — Ona ljubeča, iskreno, istinito ljubeča svojega soproga, a on hladen, lahko-mišljen, lahkoživ, najrajši v družbi svojih prijateljev, popivajoč pozno v noč . . . (Konee prih.) plačeval cev, kojim so težave našega okraja, saj bremena sami nosijo, popolnoma znane, in oziraje se se na to težave, ni bilo mogoče več kot 10 Ve naklado k direktnim davkom skleniti in ss pokritje potrebščin v leta 1898. le po tem določiti primer ae svote. Za popravo večkrat omenjenega mosta se je le delai znesek 300 gold. v proračun sprejel, sa ostali znesek 850 gld. pa se je prosilo Sa Sod poro deželni odbor kranjski. Iz vseh sgorej navedenih podatkov naj bode dopisniku v posodo, da ta most, na kojem ss spotika, bode brez njegovih p red baci-vanj v letu 1898. izvršen —■ v bodoče pa naj se drži nauka: Le Čevlje sodi naj kopitari Nadalje se vtika dopisnik v Ssnožeško Britofsko cesto, češ, da je nepotrebna. Kak načrt bi po njegovi prebrisani glavici bil tukaj umesten, ni prav pojasnil. Ta proga služi prebivalstvu Vremske doline, koje tudi v tem okraju davke plačuje in j« proga brezpogojno potrebna — ker druge zveze s senožeškim sodnim okrajem ni. Morda bi po dopisnikovi misli morali Vremci Čez D.vačo po državni cesti, ali v hrib čez Ležeče, ali po železnici čez Poatojino — mogoče po zraku v Senožeče leteti — kar bi bila najboljši in najkrajši zveza — brez stroškov! Tudi na Se-nožesko-Brrtof ki progi čaka več nujnih dsl izvršitve in ima cestni odbor že već let preložitev famljskega danca itd na srcu, a kakor že omenjeno, oziraje se na skupoa bremena prebivalstva natega okraja, se leto za letom odlaša in občine Vremske doline ne zahtevajo, kar ni mogoče. Fran Suša, načelnik. Dnevne vestie V Ljubljani, 8. marca. — (Osebna vest.) Dež. odbornik cea. svetnik gosp. Ivan Murnik je imenovan Členom centralne komisije za obrtni pouk in sicer za prihodnjo funkcijsko dobo t. j do konca I. 1901. — (Repertoir slovenskega gledališča) Danes se bode pela tretjič opera .Vesele žene Vindzorske*. Cene za to predstavo so nižje, kakor so bile za prvi dve predstavi te opre. — (Klub slovanskih bioiklistov .Ljubljana. *) Vsled nepričakovanih ovir preložil se je občni zbor kluba slovenskih bioiklistov „L;ubljana" na sredo dne 16. t. m. Dnevni red in vse odredbe ostanejo iste, kakor so se prvotno naznanile. — (Nova razgledne dopisnice) so izšle v zalogi g. Jos. Petriča v Ljubljani. To so najlepše in najelegantnejše slovenske dopisnice. Jedna predstavlja Ljubljano — pa noči in je okrašena s snakom .Slov. planinskega dru>tva*, vžigalicami Ciril-Matodove družbe itd., na drugi pa so naslikana belopeška jezera, blejsko jez.ro in Triglav. Dopisnice so mojstersko risane in v raznih barvah jako fino izdelane, tako da jih toplo priporočamo. — (Izpred porotnega sodišča) Pri tukajšnjem deželnem kot porotnem sodišču pričelo ss je včeraj drugo letošnje porotno zasedanje. Včeraj bile so tri obravnave. Pri prvi bil je obtožen lšletni čevljarski učenec Jaaip Turski iz Tiefsnbtcha v Kočevskem okraju buiodelstva tatvine. Turski, ki se je pri tukajšnjem čevljarskem mojstru Perneta učil čevljarstva, vkradel je — kakor smo svojedobno poročali — svojemu mojstra iz zaklenjene miz niče 405 gld. v gotovini, potem 25 starih šmar-nic ter več prstanov in uhanov. Obtoženec je sprva tajil dejanje, potem pa priznal, da je res izvršil tatvino, katere ga dolži obtožnica. Porotniki potr* d'li so vprašanje glede hudodelstva tatvine, in Turski bil je obsojen na 2 leti težke ječe, poostrene s jednim postom mesečno. — Pri dragi obravnavi bil je 24 let stari posestnikov sin Jakob Dan a j s Iga obtožen hudodelstva oboja. Na Silvestiov večer zbralo se je bilo več fantov v Kramarjevi gostilni na Igu. Ko se fantje odhajali domov, vdaril je obtoženec Ivana Uršiča, s katerim se je bil prej v gostilni skregal, z nekim železnim orodjem po glavi ter zbežal. Uršič se je br^zza vesten zgrudil ter kmalu potem umrl. Obtoženec, ki ni tajil dejanja, obsojen je bil na 6 let težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno in trdim ležiščem v temni celici dne 1. jauuvarja vsakega kazenskega leta. — Pri tretji obravnavi bil je Jakob Jenko s Jame pri Kranju od obtožbe hudodelstva težke telesne poškodbe oproščen. _ — (Častno oboanatvo.) Občinski zbor na Jezici je v svoji javni seji dne 28. svečana t. I. izvolil g. učitelja Antona Ž i b e r t a radi njegovih večletnih občeznanih zaslug za šolo in občino častnim občanom. — (Osebna veat.) Vseačiliški profesor v Gradci gosp. dr. Gregorij Krek je imenovan častnim Členom češke akademije znanosti in umetnosti v Pragi. — (Podružnica ar. Cirila in Metoda v Maribora) bode imel* v nedeljo, dne 13.- t. m. v Gambrinovi dvorani svoj letošnji občni zbor. Pričakovati je, da se istega vsi vrli narodnjaki iz mesta in okolice polnoštevilno udeležijo ter ua ta način podpirajo vetekoristni narodni zavod. — (Is Celovca) se nam piše: Znano je, da bi tudi Celovčani dobili radi električno la5. Zate- gsdel a« je at var »profila v mastnem sveta celov-ikem Ali neka nejedinost mej mestnimi očeti je fcškrat nastala Večina zahteva prepustitev električne naprave kot monopol na 50 let, manjima pa se poteguje za lastno režijo. Prvi se zdi, da občina ni v stana, kaj takega ustvariti in dobro oskrbljsvati, draga pa je mnenja, da je mestna občina celovška liki droga mesta opravičena prevzeti jo v lastno rešijo in to na svojo korist Včeraj ee je v ta na-aien priredil javen ehod. Vsa stvar je se v povojih } in bode ie veliko Časa preteklo, predao jo dobimo. i — (Koroške novice) Doe 3. t. m. se js v Ujaka ustrelil v ondotni vojašnici lovski podčastnik, najbrž zaradi dolgov. — Gospod dr. E. Kramar je imel poučno predavanje na postno nedeljo v Svftni vesi v Rožni dolini. — V Svincu na nemškem Koroškem se v kratkem zgradi prva avstrijsko ogerska Calctum-Carbid-tovarna. Dne 2. t. in. je bila ondi poskusna razsvetljava Z Acetyl-pli noro, ki se proizvaja potom majhnega aparata iz Calcinm-Carbida. LuČ je lepa močna in blisčeče bela ter gori z mirnim, brezvojnim in ne bledim plamenom. Moč luči je tako velika, da izgleda poleg nje stoječa petrolejska luč kot ponočna leščerba. Iz jednega kilograma Calcmm Garbida je možno napraviti 300 litrov plina. Približno stane luč vsako uro samo jeden krajcar. — (Nova poeta.) Dne 17 t. m. odpre se v Kabrežini (vas) v političnem okraju sežanskem nov postni urad, ki se b de pečal s pisemsko in vozno pošto ter objednem služboval kot nabiralnica poŠtno-hranilničnega nrada. Zvezo bode imel s poštnim uradom na železniški postaji v Nabrežini dvakrat na dan po vozni poAti Devin-Nabrežma (postaja) in razven tega še jedenkrat na dan po sjeln, ki bo hodil k vlaku Trst Dunaj 9. — (Imenovanja.) Drž. pravdnik v Rovinja dr. K ar o I Chersich je imenovan drž. pravdni-kom v Trstu ; drž. pravdnikom v Rovinju je imenovan ondotni dežel nosodni svetnik dr. Josip Zenc ovich. — (Raspisane službe) Mesto davčnega pristava v XI. čin. razredu s siatemiz ranimi dohodki in obvezo jamščine. Prošnje v 4 tednih predsedstvu finančnega ravnateljstva v Ljubljani. — Pri okr. sodišči na Vrhniki mesto kancelijskega pomočnika z mesečnim diurnorn 30 gld., eventuvelno 33 gld. Nastopiti je službo s 1. aprilom. Prošnje «to doe 20. marca okr. sodišču na Vrhniki. * (Velika noč.) Leta 1894 sta predlagala skof Langenieux in barn.-tbit Tondini Leonu XIII., naj bi se za Veliko noč določil stalnejši čas in da bi se pridobila tudi vzhodna cerkev za jedinost v Koledarju. Papež je takoj naroČil nekaterim učenjakom, naj se bavijo s tem vprašanjem Če se določijo računi in ss bodo mogli zjediniti, bode od leta 1900 nadalje Velika noč vedno mej 4. in 11. aprilom. * (Najnovejši roman Zola) Ravnokar je izšel roman „Pariš", ki se je doslej objavljal v feljtondi in prilogah, tudi v obliki knjige. Založnik Faequelle je izdal 100 000 eksemplarjev, ki so v — treh dneh pošli do zadnjega. To je najboljši dokaz, koliko resnice je v klerikalnih listih, ki trdijo, da je »Zolina zvezda ugasnila!" — Seveda bnde napravil založnik še nekaj izdaj. Takisto pa izide roman „ Pariš" v dv«htreb izdajah tudi v nemškem in italijanskem jezika. Romana „Lnrd" so prodali v je d nem dnevu 100 000 istiskov. Izmej ostalih romanov se je prodalo v I. izdaji: „Assommoir" <,Ubijalec") 136.000, „Nanatt 182.000, .Ger-irrinar 99 000, „Zemlja" 123.000, ,Le debacle" pa 190.000 iztiskov. V zadnjem romano slika Zola poraz francoske vojake 1. 1871, kar so mu pri obravnavi vedno in vedno očitali. Neki francoski časopis je dejal radi tega: „Patrijotično željo imamo, naj da generalni Štab francoskemu pisatelju priliko za roman .Zmaga", kateri bode imel gotovo še večji uspeli kakor roman, ki govori, kako sramotno smo bin — tepeni". * (Skrivnoetnosnmljiv samomor.) V pariškem predmestju je živel že štiri mesece neki Ro-berty Domen s neko gospodično Leon ti no B. Imrrien js bil po dnevi vedno doma in le po noči je šel po svojih neznanih opravkih. Svoji ljubici je dejal, da je agent neke trgovine, kar pa ni bilo resnično. 3. t. m. ga je našla Leon ti na obešenega. Policija je dobila pri njem pismo neznanega človeka, ki mu zabičuje, naj pred preiskovalnim sod-nmom ne odgovori ničesar. Dotični sodnik pa ima opravka le sI)reyfusovo sadevo!! Našla se je tudi posestnica, s katero ss mu javlja, kje doni neke svote. Leontina B. je povedala policiji, da je hodil Durrien v vojno ministerstvo. Izkazalo se je, da se samomorilec sploh ne piše Durrien, neko si je ta priimek sam pridejal. Nosil je rudeči trak vojnega reda. Skrivnostni samomor, ki je nedvomno v zvezi z afero Dreyfus-Esterhazy, zanima slasti revizijonistične kroge. Današnjim dunajskim ča sopieom se iz Pariza brzojavno poroča, da najdeni mrtvec ni samomorilec, nego da so ga neznani ljudje _ umorili. Z val se je Lemercier F i car d ter je bil preganjan radi ponarejanja važnih papirjev. Splošno •oaodi, da je bil Lemercier na poti Dreyfusovim sovražnikom. * (Pozno a) ja dobili.) Iz Lvova poročajo, da so v Buczaczu nedavno zaprli 801etuega Matijo Wisniowskega in njegovo soprogo Frančiško, ker sta pred 14 leti umorila ter oropala prodajalko perutnine, M Halbrecht, in pobila pred 20 lefi vso rodbino Tannenhaus, b^oječo še9tero oseb. Zločinca je ovadila njiju svakinja, kateri j« soprog iz prvega zakona na smrtni postelji izpovedal, da je sokrivtc umorov. Književnost. — .Prosvjeta". Broj 5. Sadržaj : Dragošić : Crna kraljica, roman iz hrvatske prošlosti. Bogovič : Planine, pjesma. Ladanjski Li Mslav : Za imena čast. Theuriet: Jagorč'ka. preveo Ivan Krme Horvat: Akadein jska palača Weber: Logika? Magdić : Kad na svetac sa crkvice . . . pjesma. Coloma: Malenkosti. DevČie: Vis Kremen. Milka Tmina. II: naše slike. Listak. VžŠin : Vožnja u Karpatima. Wodninski: Porodica. Hradecky: Pinis lihetto. Razvaline Susjedgrada. L< ggia u Labinu. Sikstinska kapela. Milka Trmna. — Izlazi početkom i p lovicom svakoga mjeseca na četiri arka. — Godišnja ciena poštom ili dostavom u k« ću 7 for., inače samo 6 for. Predplatu prima: Uprava „Prosvjete", Zigreb, Gajeva ulica br. 7. Vsak zvezek 30 kr. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 8. marca. Uradna .Wiener Zeitung" prijavlja danes dolgo vrsto na pre inembo v ministerstvu nanašajočih se lastno ročnih pisem cesarjevih. Gautschu izreka cesar v najlaskavejših izrazih zahvalo in pri znanje. Gautscbu je cesar podelil insignije z brilanti k velikemu križcu L°opoldovega reda, kateri je Gautsch dobil že pred nekaj leti. Boliraii, K o r b e r j u in L a t o u r j u pa železni red I. vrste. Cesar si je pridi žal pravico, nastaviti te štiri zopet v drž. s'užbi. Potem skde imenovanja novega ministtrstva. Imenovani so: ministerskim predsednikom in vodi teljtm ministerstva notranjih del grof Fran Thun, domobranskim ministrom grof Zeno Welsersheimb, železniškim ministrom dr. Henrik vitez *W i 11 e k, pravosodnim ministrom dr. Ignacij pl. Ruber, naučnim minist. in grof Artur Bvlandt Ithevdt, poljedelskim mini strom baron Mihael Kast, finančnim mini strom vsiučiliški profesor dr. Jos. Kaizl, trgovinskim ministrom dr. Jos Barnreither, ministrom za Gališko Adam vitez Jedrzejo-wicz. Izmej teh so bili Welsersheimb, Wittek in Rnber že členi Gautscbovega ministerstva. Ministerstvo je na pol parlamentarno. Mini sterskega predsednika je smatrati zaupnikom čeških veleposestnikov, dra Kaizl a zaupni kom mladočeške stranke, Barnreitherja zaupnikom nemških veleposestnikov, Kasta pa zaupnikom nemških klerikalcev. Na sku pino jugoslovanskih poslancev se Thun ni čisto nič oziral. Dunaj 8. marca. Nemška katoliška ljudska stranka ni nič kaj zadovoljna z novim ministerstom, ker je Thun izmej Čehov, Po Ijakov in nemških veleposestnikov poklical v ministerstvo naj odličnejše parlamentarce, dočim je kot zastopnika nemških klerikalcev izbral Kasta, ki ni bi še nikdar drž. poslamc in ki sploh ne more veljati kot zaupnik svoje Btranke. Dunaj 8. marca. Današnji večerni listi javljajo iz Prage, da izvrševalni odbor mlado češke stranke ni dovolil dr. Kaizlu vstopiti v ministerstvo. Pooblaščeni smo od najavtoritativ-nejše strani izjaviti, da je ta vest neosnovana. Stranka je vedela, da je grof Thun ponudil Kaizlu jeden portfelj in izrecno privolila, da ga prevzame. V smislu pravil mladočeške stranke odloži Kaizl svoj mandat, a njega zo-petna izvolitev je povsem zagotovljena. Dunaj 8. marca. Nemškoliberalni vele posestniki so po štiri ure trajajočem posveto vanju z neznatno večino sklenili, dovoliti dr. Barnreither j u vstop v Thuuovo ministerstvo. Obstrukcijski listi jih vsled tega strastno napadajo in jih dolžč, da so itdali nemško so Udarnost. Tem listom ie je pridružila tudi praška „Bohemia", katera se zlasti huduje, da so nemški veleposestniki storili svoj sklep, ne da bi druge nemške stranke kaj vprašali. Dunaj 8. marca. Danes ob 9. uri so bili novi ministri zapriseženi. Pop ol ud ne ob 4. uri so Be sešli na prvi ministerski sveti Dunaj 8. marca. Danes opoludne so imeli zaupniki desničarskih strank in sicer Krama?, Stransky in Janda, Pallfy, Parish in dr. Šušteršič ▼ parlamenta po- svetovanje o položaja. Jutri stedi drugo posvetovanje, katereg* se udeleže tudi poljski zaupniki, v četrtek pa bode seja načelnikov desničarskih klubov. Dunaj 8. marca. Jutri zvečer imeli bodo nemškoliberalni veleposestniki iz vsth kronovin važno posvetovanje. Istotako nemška napredna stranka in nemški nac:jonalci. Dunaj H. marca Tukajšnji listi govore o novem ministerstvu jako rezervirano in celo BNeues Wiener Tagblatt", ki more veljati kot glasilo nemških veleposestnikov, se izreka jako skeptično. „Vaterland" je nekam razdražen in iiamigava, da se desničarska večina na vzdrži. Zaupn ki desničarskih strank pa so mnenja, da je desnica sedaj trdnejša, kakor je bila za časa Gautscha ali Badenija, ker je z baronom Kastom nemška katoliška ljudska stranka z desnico bolje zavezana, kakor je bila kdaj. Prizadevanje obstrukcijskih strank, ločiti od desnice nemške klerikatce se " ni posrečilo, pač pa se je posrečilo ločiti od obstrucije nemške veleposestnike, kar je velik uspeh. Dunaj 8. marca. »Neues "VViener Journal* poroča o pogovoru z nekim členom nemške napredne stranke glede nadaljnega postopanja njegovih somišljenikov. Ta je rekel, da bodo Nemci gotovo tirali obstrukcijo, četudi ne koj v začetku. Na spravo mej Čehi in Nemci ni upati. Aristokrat Tbuu in demokrat Kaizl nista prava moža za to, sprava se da doseči sami potom porazumljenja mej prizadetima narodi uii. Dunaj 8. marca. Nemški nacijonalci na* meravajo s pomočjo visokošolcev prirediti v nedeljo veliko demonstracijo v spomin ua revolucijo 1. 1848. D.ipoludne bodo trije shodi, popoludoe pa shod na centralnem pokopališča, kjer bo govoril Wolf. Dunaj 8. marca. Nadvojvodinja Štefanija se p čuti danes znatno bolje. Minolo noč je precej dolgo spala. Uuetje desnih p'ui je precej odjenjalo, unetje levih pluč je neizpre-menjeno. Zdravniki so zadovoljni s stanjem nadvojvodinje. Prihodnji bulletin izide jutri zjutraj. Dunaj 8. marca. Danes je začelo 1600 tesarjev štrajkati. Praga 8. marca. Govoreč o novem ministerstvu, pravijo „Narodni Listv", da s« jo Thuna posrečilo, kar sta zaman poskušala Taaffe in Badeni, spraviti namreč Barnreitherja in Kaizla pod jeden klobuk. S tem, da je Kaizl vstopil v Thunovo ministerstvo, ni češki narod še ničesar pridobil, a čakati hoče s reservo, kako se razmere razvijejo, nadeje se, da Thun ne zaide v nekdanje svoje zmote. London 8. marca. Listi javljajo, da so Rusija, Francija in Japonska začele akcijo proti nemško angleškemu posojilu za Kitajsko. Rusija zahteva, naj jej Kitajska prepusti Port-Artur pod istimi pogoji, kakor je Nemčiji prepustila Kjao Čau; Francija zahteva raznih koncesij, Japonska pa zagotovila, da jej plača Kitajska vojno odškodnino meseca maja. Rusija zahteva neki tudi dovoljenja, graditi železnico v Pi.rt Artur in grozi baje z okupacijo Mand-žurske, ako se Kitajska ne uda njenim željam. Narodno-gospodarske stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica js meseca decembra 1897 v našem listu objavila razglas c. kr. trgovinskega ministerstva, v katerem sa je najnujnejše na to opozarjalo, da naj se naši trgovci, p redno sklenejo kako trgovinsko zvezo a inozemskimi tvrdkami, zlasti z nepoznanimi, pri tamošnjem konzulskom uradu o kreditni zmožnosti in sanesljivoti omenjene tvrdke pouče. Zdaj je pa trgovska in obrtniška zbornica dobila naslednje poročilo: Vsled poročila, dobljenega od zanesljiva strani, se nujno poroča pri sklepanji novih trgovinskih zvez z Južno Rusijo (OJeso), se poprej poučiti pri tamošnjem c. in kr. konzulskem urada o> kreditni zmožnosti in zanesljivosti ondotnih tvrdk. Ker se vsled neprevidnosti ni po tem ravnalo, ja v zadnjem času nekaj podjetij precejšno škodo trpelo. — Brzojavni promet s Gosta Ribo. Zasebna brzojovke v Costa-Rico odpošiljajo se do dal nje odredbe od Paname dalje s pošto; brzojavne pristojbine so iste kakor sa Panamo. Brzojavke morajo imeti pripombo: ,Post-Panama". Pcštnine je plačati 26 kr. Iz uradnega lista. larrSIlae »II ebsekatlvne srasaoi Janeza O ol ob ar j a posestvo v S m a rt n« m, cenjeno 1670 gld. dne 11. marca in II. aprila v Litiji. Janeza Piti Skota posestvo v Lukovici, cenjeno 1500 gld., dne It, marca in 16. aprila t L}nbljani. Janesa Štruklja zemljilce v Studenca (preloleno) dne 14 marca in 18. aprila v Linbljani. Marije Ko zrna posestvo v Zalogu, ranjeno 3620 gld., dne l.r>. marca v Novem mesto. Marka MiklavciCa posestvo v Višjem Ormn, cenjeno 1499 gld. BO kr., dne 16. marca in 1.1. aprila v Litiji. Štefan* Mih e 111 f- a posestvo na Vrtači, cenjeno 110 gld, dne 16. marca in 15. aprila v Črnomlju. Umrli *»o v IJiihljanl: Dne 4. marca: Marija Smole, cevljarjeva bci, 16 mesecev, Opekarska cesta fir. 9, črevesni katar. — Matevž Grabeč, delavec, 57 let, Opekarska cesta It. 25, rak v želod cn. Dne 5. marca: Franca Kepic, kurjaceva bci, 9 dni), Kolezijska ulice it. 24, božjast. — Karolina Verbič, urad nega sluge žena, 42 let. Vodmat it. 15, jetika — Adolf Mul i-r, pisarjev sin, 2 mes , Gruberjeve nlice it. 4. bolj as t. One. 6. marca: Cecilija Gril, posestnikova hči, 3 leta, Cesta v mestni log it 7,23, vnetje sapnika. Meteorologično poročilo. Vilina nad morjem .106 2 m. Čas opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Vetrovi : Nebo lil tj SI « »- M =U » 7. 8. • 9. avecer 7. ajutraj 2. po pol. 727 9 7306 7328 59 49 56 breavetr. breavetr. al. jzah. del oblačno oblačno 2 9 Srednja včerajšnja temperatura 5*3', aa 3 1' nad norma lom. ID-u-riaOsica. borza dne 8. marca 1898 102 kId 45 kr. Skupni državni dolg v arebru . . . . 102 ■ 40 • Avstrijska zlata renta...... . 123 • — s Avstrijska kronska renta 4°..... . 102 • 60 ■ Ogerska zlata renta 4%...... . 122 • 10 f Ogerska kronska renta *°/0 . . . . 99 m 50 s Avstro-ogorske bančne delnice . . . . »2M ■f — s 9 75 25 • (Verniki dri. bankovci za 100 m.irk . . . 58 75 t • 75 • 9 m ■ 15 ■ 5 ■ 66 ■ Trgovski pomočnik za prodajalno galanterijskega blaga, posebno sloven-■ -kiMi i jezika v besedi in pisavi popolnoma vesC, se takoj viprejme. — Isto tam tudi viprajmeta isurjena prodajalka in učenec. Natančnejše pri upravniitvu .Slovenskega Naroda' pod Šifro: „J. K". (374-1) Uradniška uniforma s plaščem vred, skoro nova, se po ceni proda. Vpraša naj se pri (377) Francu Jeločnik-u Urojaču, Trubarjeve ulice St. S« Ces. kr avstrijske ^ državne železnica Izvod iz voznega reda velja ven od dna 1. oktobra 1897. lata. Odhod ta LJubljane jnž. kol. I* rov a «>a Trbt* Ob 12. uri 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solno-'rad; cer Klein-Reifl ing v Stcjr. Line, na Dunaj via Amstetttn. — 01 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabd, Beljak Celovec. Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno grad ; ces Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoluda* osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Sela t hal. Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popolndne osnimi vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Ljubno; ces Selzthal v Solnoirrad, Lenč Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cunh, Genevo Pariz; cez Klein-Reifl mg v Stejr, Line, Bodejevice, Plzenj Marijine vare, Heb, Fraocove vare, Karlove vars, Prago, Lip sko, Dunaj via Amstetten. — Proč« v Noto mesto 1» v Ketetje. Ob 6. nri 15 m. zjutraj metani vlak. — Ot 12. uri 55 m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. ari 30 m ■večer meiani vlak. — Prihod r L|nbljaao. j. k. Pregt la Trbiž«. Ob 5. url 52 m. zjutraj osobni vlak a Dunaj« via Amstetten. is Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlo vih varov, Heba, Marijinih varov, Plsnja, Budeievic, Solno grada, Linca, Stevrs, Ausseea, Ljubna, Celovca, Bedaka, Fran zensfeste. — Ob 11. uri 20 m. dopoludne osebni vlak a Da naia via AmstetUn, Karlovih varov, Beba, Marijinih varov Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linca, Stevrs, Pariza, Geneve Curi ha, Bregenc«, Ino mosta. Zella ob jezeru, Lend Oasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak ■ Dunaja, Ljubna, Selsthala, Beljaka. Ce lovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. sveče) osobni vlak i Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — Proga la Novega asesia In la Koeev|a Ob 8. uri 19 m. zjutraj meiani vlak. — Ob 2. uri 32 m popoludne metani vlak. — Ob S. uri 35 m. zvečer metan vlak. — Odhod la L|ubijan« d. k. v Kaaamlb. 01 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano d. k. Is Kamalka. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ur 20 m. zvečer. (17—54) Podpisanec naznanjam, da izdelujem vaake vrste iz mehkega lesa Ukane, potem ▼ staro nemškem zlogu (Altdentscb , kakor postelje, omaro, mize i. dr., kakor tudi stavbtnske stvari, okna, vrata, tla itd. Za mizarje stružnice (flobelbiinke . Potem važno za gg. gostilničarje lednlke (Eiskasten). Vae to izdelujem točno, iz dobrega, suhega 1» sa in po najnižji ceni. Se najtopleje priporočam Ivan Margufc mizarski mojster (164—3) v Hkolji L.ol sa hiflo ali vilo, se proda sa primerno ceno. Kupe naj «•« oglasijo v Kamnika, Postne ulico it 10 (360—8) *a> Uradno dovoljena 4S» (. najstarejta posredovalnica stanovanj in iliitt SMBT G-. FImUJL ~3ME Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni priporoča la aasnesea (347—4> službe iskajoče vsake vrsta (nseske la aenske) aa tska| la d rago d. Za ko* Ukor saogooo hitro la vestno postrežbo ao JauaetV Št. 1174. (312—8> Ustanora za vojaške sirote. Prt podpisan?in magistratu podeliti je za tekoče leto Josip Hun u I ovo ustanovo sa vojaške sirote v znesku »7 k1'1- h® Pravico do te ustanovo imajo uboge siroto vojaškega roda, naj bodo zakonsko ali pa nezakonske, in je vložiti prošnje za podelitev te ustanovo do lO. saarcl|a t. I. pri magistratnem vložnem zapisniku. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane doe° 24. svečana 1898. 7I2I5KICI priporoma Narodna Tiskarni Slav. občinstvu, gg. vinskim trgovcem in gostilničarjem na Kranjskem, Primorskem in Hrvatskem usojam si uljudno naznanjati, da sem prevzel posredovanje za vinsko kupčijo ter se priporočam cenjenim gospodom gostilničarjem in vinskim trgovcem, da se pri nakupovanju vin zaupno do mene obrnejo in jim z*gotovljam, da bodem vedno dobro in vestno postregel vnem željam. Ob jednem opozarjam, da jaz nisem oni ram p ti Italijan Romano — ta je namreč umrl — pač pa sem vedno bil in bodem nadalje pristaš elovennkn hrvaškega naroda. V nadi, da mi btdete izkarali svoje zanpsnje, se priporočam s odliCnim spoštovanjem («44-« 33zj_xico I3ozM.a,rxo. w v .v v F W ¥ rc w S* T w m ■IT y i1 w r (876) Posojilnica v Logatcu rOf^strosana zadruga z omejenim poroštvom vabi častite zadružnike k rednemu občnemu zboru kateri bode dnć 13. marca t L ob 2. uri popoludne v Dolenjem Logatcu v društveni li ši št. 49. --"4V"- Vzpored : 1. ) Poročilo in računski »k*ep za leto 1897. 2. ) Odobrenje računa in razdelitev dobička 8.1 Volitev ravnateljstva in nadzorstva. 4.) Predlogi in nasveti društvenikov. V Dol. Logatci, dne 6. marca 1898. Ravnateljstvo: iMsMiLiLdUU! lastnik pivovarn: Klen- und Gross-Schvvechat, Stein-bruch, Budimpešta, Michelob in Trat si nsoja castitim kooBumentom uljudno naznaniti, da je odprl v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 6 piva, Zaloga Ja ▼ lastni apravl Is ss oddajajo najfinejša piva w sodih la v stsklsaloaa Z velespoltovanjem (196—16 Antona Dreher-ja zaloga piva v Ljubljani. mW D-eher-jeva pivovarna obstaja le od IctM l«S'4f tedaj 266 let. Zalaga c. kr. vojno mornarico in avstrijski Lfoyd. Pivo se raspofiilja v ves orijent, Indijo in Ameriko. Nad 4 milijone steklenic vsako leto. t S flS u t m •■4 u mm P. n. občinstva si nsojam naznanjati, da aavorlsn s sobosa 26. ivcessa Ih»H novo gostilno v hiši gospe Milic na Starem trgu št. 19. Točila se bodo aalbolJŠa Istrlfanska bela la crna vina, Isvreftiii evlee?c in vedno svcie Stelafeldsko marine pivo aralov Rrlalnsjhaus. Vsak petek sveže morske ribe. Dobro snsaa knhinja. kakor tudi točna postrežba bode vsem zahtevam p. n. gostov najbolje ustregla. Za mnogobrojni obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem (313-4) TOStl. s! g m* B H N p 9 Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No li, Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne8. 5404