Vsem cenjenim bralcem in naročnikom želimo blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1990 UREDNIŠTVO NAŠEGA TEDNIKA naš tednik LETO XXXXI. Štev. 51/52 Cena 8,— šil. (100.000 din) petek, 22. decembra 1989 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec OP* Osnutek: Karl VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO 1990 FROHE WEIHNACHTEN UND EIN ERFOLGREICHES JAHR 1990 I ZVEZA BANK POSOJILNICA-BANK VELIKA SOLIDARNOST MED MANJŠINAMI: Južni Tirolci v odprtem pismu pozivajo Haiderja, naj podpre Mohorjevo šolo! Poslanca SV P, Južna Tirolca, dr. Hubert Frasnelli in mag. Sepp Kufi-tatscher sta v odprtem pismu pozvala koroškega deželnega glavarja Haiderja, naj velikodušno podpre Mohorjevo ljudsko šolo v Celovcu. „Južni Tirolci smo v preteklosti doživeli analogni razvoj in smo z demokratičnimi sredstvi, z borbeno in mirovno usmerjeno trmo dosegli kulturno in šolsko avtonomijo, ki je podlaga za razvoj nemške in ladinske narodne skupnosti." Južni Tirolci pozivajo Haiderja, naj premisli svoja nasprotovanja in naj dvojezično ljudsko šolo pri Mohorjevi kot garanta za dobre medso-sedske odnose velikodušno podpre. Odprto pismo objavljamo na strani 7. V Krščanska kulturna zveza se $akuaQiju/je dmštvom p njihovo kulltuimo phosvetno delo teti jim §ek blagoslovljene božične pna^nibe in shečno novo leto 1990. Oisem Aojalaom doma in po šiftnem svetu blagoslovljen bo%ič in sfiečno novo leto 1990. Narodni svet koroških Slovencev Uredništvo Našega tednika J naš tednik LETO XXXXI. Številka 51/52 Cena 8,- šil. (10000 din) petek, 22. decembra 1989 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Haider zopet skuša spremeniti manjšinsko-šolski zakon________________ Mag. Pipp: „Za to je pristojna komisija in ne Haider!" Deželni glavar Jorg Haider je ta teden po seji deželne vlade izjavil, da je ustanovitev dvojezične trgovske akademije odvisna od pripravljenosti Slovencev spremeniti nov manjšinsko-šolski zakon tako, da bo v ljudski šoli možno deliti otroke tudi pri nižjem številu kot deset. Haiderjev ponoven poizkus spreminjati manjšinsko-šolski zakon je tajnik NSKS mag. Marjan Pipp ostro zavrnil in izjavil, da je za tako nalogo pristojna le šolska komisija na Dunaju, ki bo delovala tri leta in za katero je glasoval tudi sam Haider. V zvezi s trgovsko akademijp pa je mag. Pipp dejal, da za Slovence velja edinole beseda kanclerja Vranitzkega; poleg tega je koroška deželna vlada že pristala na ustanovitev trgovske akademije. Tako je dr. Holzinger tudi uradno poročal narodnostnemu sosvetu na Dunaju, ki je sprejel to dejstvo na znanje. Podpora družini Hobel v Šentprimožu Podeljene deželne kulturne nagrade Zdaj je čas podeljevanja raznoraznih nagrad, in v sredo, 19.12., popoldne, je kulturni referent koroške deželne vlade, namestnik deželnega glavarja dr. Peter Ambrozy, podelil koroške deželne nagrade za kulturo. Med dobitniki letošnjih nagrad je tudi Slovenec, naš rojak Gustav Januš. Januš — kot pesnik, slikar in dobitnik številnih mednarodnih priznanj, naj omenimo le Petrarcovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, je prejel nagrado za svoje dosedanje delo. Glavno nagrado pa je dobil znani slikar Hans Staudacher, ki trenutno razstavlja v koroški deželni galeriji; mojster si je pridobil precejšnje zasluge tudi za sveški slikarski teden. — O podelitvi bomo iz tehničnih in terminskih razlogov podrobneje poročali v naslednji številki Našega tednika. Dotlej pa vam kulturna redakcija NT želi srečen božič in uspešno 1990! Na naslovni strani je posnetek Košute. Slika: Trenkvvalder Družini Hobel so predali podporo predsednik „Kluba 26“ Jože j Blažej, glavni urednik Našega tednika Silvo Kumer, tajnica „Kluba 26“ Justina Hribernik in poslovodja Posojilnice Celovec Aleš Šimenc (z leve). „Klub 26“, hranilno društvo v Mohorjevi hiši v Celovcu, je pri izplačilu hranilnih vlog letos priredil srečelov, izkupiček 8500 šilingov pa so namenili družini Hobel v Šentprimožu. S tem hoče klub pomagati pri renovaci-ji hiše, ki se je družini pri inštalaciji kurjave po eksploziji skoraj zrušila. Mnogo prispevala je PO-SOJILNICA-BANK Celovec, ki je darovala večji del nagrad za srečelov. Zahvala velja tudi vsem drugim podjetjem, ki so darovala dobitke. STRAN a petek, i 22. decembra 1989 Zadovoljitev nemškonacionalnih sil s 7 mio. za slavje ob 70-letnici plebiscita Minuli teden je koroški deželni zbor sklepal o proračunu za leto 1990. Določene postavke v proračunu kažejo, kam vodi koroška politika. Za slavje ob 70-letnici plebiscita je namreč predvidenih najmanj 7 mio. šil. Veliko ogorčenje pa je sprožilo dejstvo, da v proračunu ni več predvidenih nobenih sredstev za izobraževalni center odraslih. Ta ustanova je bila pravzaprav edina koroška deželna institucija, ki se je dejansko trudila za dobro sožitje med obema narodoma. Za vzdrževanje izobraževalnega centra bi bila potrebna sredstva v višini pribl. 1,7 mio. šil., kar je sorazmerno majhna postavka. Očitno pa je bilo delovanje te izobraževalne ustanove koroškim svobodnjakom kot trn v peti. Z željo zagotoviti izobraževanje ljudi, hoče FPČ osnovati v Dobrli vasi ustanovo, za katero je v proračunu predvidenih 15 mio. šil. Ta vsota pa je predvidena le za začetek, saj bo celotna realizacija tega projekta stala 45 mio. šil. Očitno so prepričani, da bodo s to vsoto izobraževali ljudi na področju ljudskih plesov in brkljanja. Odprto pa je tudi vprašanje, kako bo deželna vlada porazdelila sredstva v višini 40 mio. šil., namenjenih 70-letnici plebiscita. Bodo ta sredstva dobile le občine, v katerih so prebivalci glasovali ob plebiscitu, ali ga bodo dobile tudi one, v katerih so se bili obrambni boji, kot na primer v Podkloštru. Proračun za leto 1990 predvideva tudi 2 mio. šil. za ustanovitev pisarne za manjšinska vprašanja pri koroški deželni vladi. Odprto ostaja še vprašanje, kdo naj bi vodil to pisarno in s čim naj bi se le-ta konkretno ukvarjala. Proračun za leto 1990 predvideva dohodek v višini 13,281 milijarde šil., izdatke pa v višini 13,992 milijarde šil. Iz tega sledi, da bo znašala zadolžitev Koroške v prihodnjem letu predvidoma 710 mio. šil. netto. H. St. Osrednji odbor NSKS pozdravil pozitivne rezultate v manjšinski politiki in zahteval še več poslika za želje „od spodaj"! I Osrednji odbor Narodnega sveta koroških Slovencev je pretekli petek ocenil narodno-politični položaj slovenske narodne skupnosti ob koncu leta in razpravljal o izgledih za prihodnost. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je orisal delo Narodnega sveta v preteklem letu, ki je bilo za slovensko narodno skupnost vsekakor zelo razburkano, saj je prineslo tudi določene rezultate, katerih v preteklih 40 letih ni bilo možno zabeležiti. Vstop v sosvet in s tem povezani dunajski memorandum so bili najbolj izraziti koraki v manjšinski politiki leta 1989; zdaj narodna skupnost čaka I še na izpolnitev točk memoranduma, ki ga obravnava Narodni svet kot 1 polnomočno pogodbo med zvezno Člani osrednjega odbora Narodnega sveta so pozdravili pozitivne napredke v preteklem letu. vlado in koroškimi Slovenci. Državnozborski poslanec Karel Smolle je osrednjemu odboru poročal o svojem parlamentarnem delu v preteklem letu in o delu znotraj Zelene alternative. Smolle je poudaril pomembnost zastopnika manjšin v avstrijskem parlamentu, kjer so parlamentarci ravno po njegovi zaslugi postali bolj pozorni in sprejemljivi za manjšinska vprašanja. Dv. sv. dr. Re-ginald Vospernik je zaupnikom Narodnega sveta poročal o delovanju šolske komisije na Dunaju, ki se ukvarja z vprašanji o drugem učitelju, o izobraževanju dvojezičnih učiteljev in razvijanju učnih pripomočkov za dvojezični pouk. — V zanimivi in živahni diskusiji so odborniki pozdravili napredke v manjšinski politiki, zahtevali pa so še več posluha za želje, ki pridejo „od spodaj". S tem v zvezi je padel predlog, da bi se vsi koroški Slovenci združili v močno stranko, ki naj bi po demokratičnih načelih krojila samostojno narodno politiko. Silvo Kumer Zastopnika Mlade KEL predala podpise za trgovsko akademijo na Slovenski gimnaziji Na Dunaju sta v četrtek, 14. 12. 1989, pred sejo sosveta in pred pogajanji med zvezno in koroško deželno vlado predala ministrici Havvličekovi zastopnika Mlade KEL Sabina Zvvitter in Bernard Sadovnik 215 podpisov za trgovsko akademijo na Slo- venski gimnaziji. Izjavo so podpisali skoraj vsi starši učencev nižjih razredov Slovenske gimnazije. Na pogajanjih se je pozneje ministrica zelo zavzela za uresničitev želje staršev in Mlade KEL. Foto: Haslinger Zastopnika Mlade KEL Sabina Zvvitter in Bernard Sadovnik predajata ministrici Havvličekovi 215 podpisov. Drugi razgovor: oarodoe skupine — stranke Kot je bilo pred mesecem dni zmenjeno, so se v ponedeljek v parlamentu drugič sestali zastopniki v Informacijskem centru narodnih skupin včlanjenih organizacij in za narodne skupine pristojni parlamentarci posameznih strank. Kot zastopniki strank so se razgovora udeležili Krismanitsch (SPO), Ermacora (OVP), Ofner (FPČ) in Smolle (Zeleni), NSKS je zastopal tajnik Pipp. Na dnevnem redu sta bili točki: narodnostni sosveti in zakon o dvojezičnih otroških vrtcih. Pipp je opozoril na pravkar sprejet koroški zakon o otroških vrtcih, ki Slovencev ne omenja niti z besedico, medtem ko so na Gradiščanskem sprejeli zakon, ki za hrvaške otroke predvideva tudi vzgojo v hrvaškem jeziku, in sicer po šest ur tedensko. Že vloženi zakonski predlog Zelenih o dvojezičnih otroških vrtcih bi tukaj ponujal rešitev. Zastopniki strank so obljubili, da se bodo skupno zavzeli za čimprejšnjo ustanovitev odbora, ki bo zakonski predlog preveril. Največ govora je bilo o težavah v zvezi z ustanovitvijo sosvetov za hrvaško in za češko narodno skupnost. Pri hrvaškem sosvetu hočeta SPČ in OVP prevzeti varuštvo nad nadstrankarskimi organizacijami Hrvatov in sami določati, kdo lahko v sosvetu zastopa Hrvate. Dodatno hočeta imeti organizaciji hrvaških ob- činskih odbornikov SPO in OVP sedež tudi v skupini nadstrankarskih zastopnikov Hrvatov. Tako bi bili stranki zastopani kar dvakrat! Poslanec Ermacora, ki je sodeloval pri izdelavi zakona o narodnih skupnostih, je potrdil, da taka sestava ne bi bila v smislu zakona. Urad zveznega kanclerja seveda zastopa nasprotno mnenje in tudi poslanka Krismanitsch je menila, da mora biti organizacija socialističnih mandatarjev zastopana tudi v nadstrankarski skupini. Poslanec FPČ Ofner pa je imel težave slediti diskusiji in priznal, da mu manjka informacij. Pri Čehih se zastavlja vprašanje v zvezi s spremembami na Češkoslovaškem. S komunističnim režimom v Pragi povezana skupina dunajskih Čehov sedaj izgublja pomen in Manjšinski svet Čehov in Slovakov ji odreka pravico, da bi bila zastopana v sosvetu, saj ne reprezentira češke manjšine. Čeprav vse zavi-si od nadaljnjega razvoja, mora čimprej priti do ustanovitve češkega sosveta! Zato so se zastopniki vseh štirih strank zmenili za skupno pismo dunajskim strankam in uradu zveznega kanclerja, v katerem bodo posredovali za čimprejšnjo ustanovitev češkega sosveta. Pri Madžarih je nastal problem, ker hočejo biti zastopane v madžarskem sosvetu tudi organizacije eksilnih Madžarov, četudi so problemi gradiščanskih Madžarov in eksilantov povsem različni. Urad zveznega kanclerja ta stremljenja podpira. Tudi v tem primeru bodo parlamentarci prosili za mnenje na pristojnih mestih. Zastopniki Informacijskega centra narodnih skupin so se že drugič srečali z zastopniki strank. Sosvet potrdil izplačilo vseh sklenjenih podpor Že pred sejo narodnostnega sosveta 14. 12. 1989 na Dunaju sta Narodni svet in Zveza slovenskih organizacij v posebni tiskovni konferenci opozorila javnost na možno odstopanje zvezne vlade od izpolnitve memoranduma. NSKS in ZSO sta celo razmišljala, ali je pod takimi pogoji sodelovanje v sosvetu sploh še smiselno. Sosvet je potem pozitivno rešil vprašanje podpore v prid slovenski narodni skupnosti, saj bo osrednjim organizacijam izplačal tudi preostala 2 milijona šilingov. Pa tudi v zadevi trgovske akademije je zvezna ministrica Havvličkova jasno izjavila, da bo prišlo v šolskem letu 1990/91 do ustanovitve te šole. Narodnostni sosvet na tej seji ni glasoval o posameznih predlogih, zato pa bo 17. januarja 1990 naslednja seja, na kateri naj bi prišlo tudi do odločitev. Sosvet je načelno zastopal mnenje, da naj bi sam pozval deželno vlado in mesto Celovec, da se naj z Mohorjevo pogajata o podpori ljudski šoli. Strankini zastopniki pa so hoteli o vprašanju prej razpravljati še s stranko na Koroškem. Predlogu sta bila na vsak način zelo naklonjena zastopni- ka OVP Grilc in Ulbing, ki sta tudi pri diskusiji o praznovanjih ob 70-letnici plebisicita zastopala zelo napredno mnenje in predlagala, da naj bi bila ta praznovanja usmerjena v prihodnost in da naj bi na Koroškem odstopali od doslejšnje prakse praznovanja. Sosvet je razpravljal o predlogu, da naj bi bila 10. oktobra 1990 posebna seja deželnega zbora, na kateri bi sodelovali obe narodni skupnosti, možna pa bi bila zatem tudi skupna prireditev v koncertni dvorani. Na vsak način naj bi bila prireditev usmerjena v prihodnost obeh narodov v deželi! S tem v zvezi bodo sosvetu predložili tudi uradni poročili zvezne vlade o načrtih za plebiscitna praznovanja, z vsemi načrtovanimi izdatki, ki naj bi menda za sam 10. oktober znašali 10 mio. šilingov. Zastopnik deželnega urada dr. Ralf U n kart je prišel šele po diskusiji o tej temi in pa v zvezi z izdatki za 10. oktober pripomnil, da leta 1990 ne bodo tako visoki, ker že pripravljajo še večje praznovanje ob 75-letnici plebiscita. Sosvet je razpravljal tudi o zakonskem osnutku o otroških vrtcih, ki ga je vložil poslanec Smolle. Ta zakon bodo zdaj obravnavali v parlamentarnem pododboru in ga bodo pozneje predložili še sosvetu. Prav tako je tekla diskusija o pogojih za razdelitev podpor za projekte. Odločitev je možno pričakovati na naslednji seji, 17. jan. 90. Naš tednik bo pogoje objavil, tako da bodo društva lahko svoje prošnje vložila pravočasno. Silvo Kumer VS Borovlje: proti povišanju pristojbin in za dvojezično skupino v otroškem vrtcu Seja boroveljskega občinskega sveta v torek, 19. decembra 1989, sprva ni bila kaj prida ..spravljiva", na koncu pa so mandatarji le našli skupne rešitve. Posebej to velja za točke dnevnega reda, ki so v pristojnosti mestne svetnice Erike Leitgeb in občinskega finančnega referenta Ruperta Sereiniga. Predvideni proračun občine za leto 1990 v rednem delu znaša 103,250 milijonov, v izrednem pa 52,197. Za leto 1989 pa sklenjeni proračun v rednem delu znaša 103,151 milijonov in v izrednem 43,263 milijonov. Na dnevnem redu sta bila tudi popravilo otroškega vrtca in skrb za občinske ceste. Občinski odbornik Volilne skupnosti, mag. Peter VValdhauser, je odklonil vsako zvišanje pristojbin za vodo in kanalizacijo ter slabo kanalizacijo imenoval sad socialistično-fbi-jevske šušmarske politike; med drugim je zahteval asfaltiranje poti med Žantom in Križnikovo Trato v Strugarjah in v zvezi z otroškim vrtcem ponovno predlagal in zahteval, naj bo končno uvedena tudi dvojezična skupina. ir ir Občni zbor KSSSD: Milan Piko novi predsednik Pretekli petek je KSŠŠD imel svoj izredni občni zbor. Izredni zato, ker ni bil, kot po pravilih predvideno, marca ali aprila. Neskladje poslovnega s finančnim letom so klubaši na občnem zboru s spremembo pravil odpravili. Doslejšnji predsednik Andrej Leben je podal dokaj samokritično poročilo. Medtem, ko je klub še pred dobrim letom dni bil v prvi vrsti boj proti ločevanju na dvojezičnih šolah, sedaj ni kazal preveč aktivnosti. V preteklem obdobju se klub tudi ni vmešaval v politiko osredjih organizacij; Andrej Leben je skušal razložiti vzroke in izjavil, da se klub po eni strani sploh ne strinja s trenutno politiko Narodnega sveta, po drugi pa s strani ZSO ni nobenih političnih impulzov; tako je marsikateri klubaš očitno izgubil zanimanje za politiko osrednjih organizacij! Omembe vredno je tudi, da niti NSKS, niti ZSO nista čutila potrebe poslati zastopnika na občni zbor. „Ne glede na zunanjo neaktivnost pa je bil klub znotraj lastne organizacije dokaj uspešen," je poročal Andrej Leben. Tako prvič Romunija: klavnica ljudi v Evropi Že pred letom dni, ko sem skupaj s poslancem Karlom Smolle-jem obiskal Romunijo, je bilo jasno, da bo v tej državi, ki jo danes skoraj že moremo imenovati Ce-Auschvvitz, tekla kri pri vsaki še tako majhni spremembi. V Temis-varu, kjer živijo močne skupine Srbov, Madžarov in Nemcev, je zadnje dni romunska vojska dobesedno klala in pomorila doslej neznano število ljudi, ki so se zoperstavili vampirskemu režimu klana Ceausescu in romunske komunistične partije. Vzrok za upor je bil napad na predstavnika Cerkve, duhovnika reformirane madžarske Cerkve, Laszla Toke-sa, ki se je boril proti romunizaciji svojega naroda in proti nasilju režima. Zgladovani in trpeči narod se je celo za ceno svojega življenja odločil za svobodo in demokracijo in da strmoglavi zločinski režim, ki ga moremo primerjati edinole s Hitlerjevo, Stalinovo in Pinochetovo vlado. Naziva Nero in Dracula sta zanj že častna. In tako se ni čuditi, da se conduca-tor-Fuhrer — prav v času morije — rokuje s predstavniki drugega krvavega režima, z iranskimi mulami. Saj ve, da doma vojaki streljajo na ljudi, tanki pa jih mrcvarijo. To pa je začetek njegovega konca. O, da bi prišel čimprej! -wafra- dežurstvo po dolgem času funkcionira; dežurni tudi v klubu ne samevajo in klubski časopis Punt se dobro razvija, saj je podvojil naklado. Nenazadnje klub nudi tudi tečaj slovenščine, ki je nadpovprečno dobro obiskan in ki najbrž predstavlja edino tovrstno ponudbo za Dunajčane, ki si želijo naučiti se našega jezika. V preteklih tednih je klubu skupno s Hrvatskim akademskim klubom uspelo pridobiti Avstrijsko visokošolsko zvezo za ustanovi- Deželni svet Slovenske skupnosti je na zasedanju v Mavhi-njah 13. decembra 1989 poglobljeno obravnaval vladni osnutek za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Sedanje besedilo je ocenil negativno, ker njegova vsebina ni v skladu z italijansko ustavo, z mednarodnimi pogodbami, ki jih je Italija podpisala, z zaščito ostalih priznanih manjšin v Italiji in z že doseženo stopnjo zaščite. Slovenska manjšina tudi pri tem življenjsko pomembnem vprašanju ni bila seznanjena s pobudo, ki se je pripravljala, in tako ni mogla sodelovati pri oblikovanju osnutka. Najbolj negativne točke Mac-canicovega osnutka so po mnenju Slovenske skupnosti naslednje: Nesprejemljivo je, da osnutek omejuje individualne pravice pripadnikov manjšine, med katerimi je na prvem mestu pravica do rabe materinščine v komunikaciji z oblastjo, glede na kraj, kjer posamezni pripadniki bivajo. Individualne pravice morajo veljati za vse pripadnike manjšine! Kar zadeva skupinske pravice, je razumljiva potreba po seznamu krajev; vendar je potrebno seznam, ki ga je pripravil minister Maccanico, bistveno razširiti, saj izključuje mestna jedra in kraje z izrazito prisotnostjo Slovencev. Dopolniti pa je potrebno ta seznam tudi z natančnejšimi podatki, kadar gre le za dele nekaterih občin. Odkloniti je treba vsako možnost preštevanja manjšine kot sredstva za priznavanje manjšinskih pravic! Razlikovanje med Slovenci v tev neke vrste manjšinskega referata. Tajnica Sonja VVutte je podala poročilo o klubskih prireditvah v pretekli poslovni dobi. Omenila je, da žal letos ni uspelo izvesti akcije ..dvojezičnost se naj vidi". Blagajnik Miro Pasterk pa je povedal, da v klubskih blagajnah po daljšem času ne vlada več samo suša! Novost občnega zbora je, da poročilom ni sledila razprava, ker se ni nihče javil k besedi. Občni zbor je sprejel tri resolucije: v prvi vrsti se klubaši izrekajo proti stremljenjem, da bi se tudi koroški Slovenci udeležili proslavljanj ob sedemdeseti ob- tržaški in goriški pokrajini ter onimi v videmski pokrajini, ki se izraža že v odrekanju narodnega imena, in tudi v različni stopnji zaščite, je naravnost žaljivo. Če je postopnost v videmski pokrajini sprejemljiva, mora zakon vsekakor omogočiti, da tamkajšnje prebivalstvo v doglednem času preide, če to želi, na enako raven zaščite, kot velja na Tržaškem in Goriškem. Povsem nesprejemljiva je težnja, da bi zaščitni zakon znižal raven že dosežene zaščite in da bi kršil 8. člen Osimskega sporazuma mednarodne pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, ki jamči za ohranjenje že uveljavljenih zaščitnih ukrepov in za zagotavljanje ravni zaščite, ki jo je že predvideval Posebni statut, priložen Londonskemu memorandumu. — Predlagani členi glede šolstva so pomanjkljivi in protislovni in nikakor ne upoštevajo zahteve po šolski avtonomiji. Povsem odsotni so členi glede družbenogospodarskih interesov manjšine in glede zaščite teritorija, kar bi bilo v korist vsega obmejnega prebivalstva. Poglobiti je treba vprašanje v zvezi s kulturnimi ustanovami in z državnimi prispevki za slovenske kulturne dejavnosti. Zakon o zaščiti mora predvidevati oblike posvetovanja in sodelovanja z manjšino, ko bo šlo za uresničevanje in prihodnje dopolnjevanje zaščitnih določil. Brez teh načel sploh ni mogoče govoriti o zaščitnem zakonu, zato bo Slovenska skupnost na vseh ravneh, po svojih močeh, napela vse sile, da se bo besedilo v samem bistvu spremenilo in izboljšalo. letnici plebiscita; v drugi v zvezi s šolskim vprašanjem obsojajo politiko ločevanja, kritizirajo politiko Narodnega sveta in poslanca Smolleta; v tretji pa podpirajo demokratična gibanja v Sloveniji in drugod po Jugoslaviji in ostro obsojajo velesrbske tendence. V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik Milan Piko, podpredsednik Peter Krištof, tajnica Vesna VVakounig, tajnik Marjan Jelen, blagajnik Miro Pasterk, časnikarski referent Joži VVutte; razširjeni odbor: Herbert Rulitz, Daniel Sturm, Sonja VVutte, Andrej Leben, Milan Mikel, Hanzi Filipič, Uši Sereinig, Marko Štern in Sabina Novak. r. v. Spoštovani klienti naših posojilnic, Zveze ter zadrug! Spoštovani odborniki! Spoštovani člani! Spoštovani upokojenci in nekdanji sodelavci naših zadružnih ustanov! Stojimo na pragu novega leta 1990. Kar prehitro je minilo poslovno in delovno leto 1989. Zato čutim potrebo, da se ob tej priložnosti zahvalim vsem klientom naših zadružnih ustanov, pa naj si bodo to posojilnice, zadruge ali Zveza, za zaupanje in sodelovanje v letu 1990. Prosim vas, da nam ostanete zvesti še vnaprej. Vsem sodelavcem zadružnih ustanov, prav posebno še tistim, ki uspešno delajo, se zahvaljujem za njihovo delo in požrtvovalnost. Sodelavce zadrug, ki še niso ali še niso mogli doseči uspehov ostalih, vabim, da se malo bolj potrudijo in dosežejo v ietu 1990 isto poslovno raven kot drugi. Vsem odbornikom se zahvaljujem za sodelovanje na sejah, za svetovanje poslovodjem in jih prosim, da s svojimi nasveti pomagajo tem zadružnim ustanovam tudi še v prihodnjih letih. Vsem poslovodjem v Zvezi, v posojilnicah, zadrugah ter v izvozno-uvoznih firmah želim v prihodnjem letu mnogo delovne vneme, tako da bi mogli vsi uresničiti cilje, ki smo si jih zastavili. Za leto 1989 pa velja zahvala vsem poslovodjem, ki so doprinesli svoj delež k razvoju slovenskega zadružništva na Koroškem. Vsem nekdanjim odbornikom in upokojencem, ki so nekdaj delati v zadružnih firmah na Koroškem, želim, da bi po trdem deiu uživali svojo jesen življenja v zadovoljstvu in zdravju in se radi spominjali na nekdanja leta. Vsem želim blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1990! Mihael Antonič, predsednik Zveze slovenskih zadrug Dokument, ki ga je soglasno odobril deželni svet Slovenske skupnosti dne 13. dec. 1989 v Mavhinjah Pliberški časopis slovesno praznoval 10. obletnico 10. obletnica Pliberškega časopisa je bila nedvomno izreden uspeh, saj je bila dvorana pri Florijanu v Vogrčah skoraj premajhna, da bi sprejela vse, ki so prišli proslavit ta lepi jubilej. Kulturni spored so oblikovali „Mlada Podjuna", MePZ Podjuna, MoPZ Foltej Hartman, MoPZ Kralj Matjaž, godbi na pihala iz Šmihela, ansambel Korenika, pevsko instrumentalna skupina Zvabek in oktet Suha. „Pred 10 leti se je Enotna lista Pliberk odločila za ta korak samopomoči in začela izdajati svoj časopis," je dejal v svojem govoru mestni svetnik Fric Kumer in izpostavil pomen informacij za občane obeh narodnosti. »Pomembno je, da časopis kritično in objektivno poroča in Pliberški časopis je prav zaradi Glavni urednik Pliberškega časopisa Fric Kert je imel slavnostni govor Slika: Perč tega zelo cenjen in bran časopis v naši občini," je poudaril Fric Kumer. V slavnostnem govoru je glavni urednik Pliberškega časopisa Fric Kert orisal razvoj časopisa, ki je izšel ob svoji 10. obletnici v obsegu kar 40 strani. Tudi je Kert izpostavil pomembnost objektivne informacije, upoštevanje obeh kultur in narodov ter verodostojnost časopisa. „Za to smo se trudili in prav iz tega vzroka smo prišli do takšnega uspeha," je dejal glavni urednik. Slavnostno prireditev so obiskali številni častni gostje, mdr. župan Janko Pajank in zastopniki ostalih občinskih frakcij, podpredsednik KSOO Nanti Olip, predsednik in tajnik NSKS dr. Matevž Grilc in mag. Janko Pipp, ki sta predala časopisu ob 10. obletnici podporo v višini 10.000 šilingov. Silvo Kumer Oflenen Brief an Landeshauptmann Dr. Haider ARBEITER & ANGESTELLTE IN DER SVP Sehr geehrter Herr Landeshauptmann, aus personlichen Kontakten mit Vertretern der slovvenischen Volksgruppe in Karnten undeiner 6sterreichweiten Medieninfor-mation ist uns derBeschluB Ihrer Landesregierung vom 7. November 1989 bekanntgevvorden, dati diese sich an den Investitionsko-sten der zvveisprachigen Privat-volksschule der Hermagoras/ Mohorjeva nicht beteiligt. Mit Betroffenheit muBten wir in Sudtirol zur Kenntnis nehmen, dati jahrelangen Bestrebungen der in Klagenfurt ansassigen Slovvenen nach Einfuhrung des zvveisprachigen Unterrichtes im Rahmen des offentlichen Volks-schulvvesens kein Gehor ge-schenkt wurde. Aus dem Selbst-verstandnis der Sudtiroler Volksgruppe heraus begrutien wir die Eigeninitiative der Hermagoras/ Mohorjeva im Zusmmenvvirken mit den betroffenen Ettern als Akt der Aufvvertung und neuer Setbstfindung der slovvenischen Volksgruppe. Wir Sudtiroler haben eine analoge Entvvicklung in der Vergan-genheit auch durchlebt. Mit de-mokratischen Mitteln und kamp-ferischem, aber friedensorien-tiertem Eigensinn haben wir eine Schul- und Kulturautonomie er-reicht, die eine solide Grundlage fur die kulturelle Festigung, aber auch Fortentvvicklung der Deut-schen und Ladiner in unserem Lande darstellt. V/ir sind zum Erfolg gekom-men mit der Hilfe unseres Vater-landes Osterreich, das unter Be-rufung auf ein von ihm mitunter-zeichnetes internationales Ab-kommen (Pariser AbkommenJ die Sudtirolerfrage, d. h. die Lo-sung der vitalen Probleme der deutschen und ladinischen Volksgruppe, aus historischen und menschlich emotionalen Gegebenheiten heraus zu einer grenzuberschreitenden Frage gemacht hat. Gerade der demokratische Aufbruch in Ost- und Sudosteu-ropa fuhrt zu einer nationalen VViedergeburt vieler Volker und kleinerer Volksgruppen, vvobei die Volksgruppen im zunehmen-den MaBe eine Mittlerrolle uber-nehmen konnen. Im Hinblick auf die grenzuberschreitenden wirt-schaftlichen Entfaltungsmo-glichkeiten wird der Zwei- und Mehrsprachigkeit eine immer bedeutendere Aufgabe zukom-men. Karnten als geographi-scher Kern des Alpen-Adria-Raumes hat dadurch den unschatzbaren Vorteil, eine der Drehscheiben zvvischen Nord und Sud, West und Ost zu sein. Aus diesem Blickvvinkel scheint Ihre Landesregierung mit dieser Entscheidung den neuen faszinierenden europai-schen Herausforderungen nicht angemessen Rechnung zu tragen. Die fortschreitenden Bemu-hungen um ein vereintes Europa der Volker und Regionen ver-pflichtet auch uns Minderheiten zur starkeren Zusammenarbeit, zu einem hohen MaB an Solidari-tat zueinander sowie zu einer Kooperation der regionalen Rau-me. Daraus leiten wir die Legiti-mation ab, Sie, Herr Landeshauptmann Dr. Haider, zu ersu-chen, daB Sie Ihre Haltung uber-denken und die Einrichtungen der slovvenischen Volksgruppe, insbesondere die zvveisprachige Privatschule in Klagenfurt/Celo-vec als Garanten gutnachbarli-cher Beziehungen groBzugig fordern. Hochachtungsvoll Abg. Dr. Hubert Frasnelli Abg. Mag. Sepp KuBtatscher 1,5 milijonov manj dohodka po zaprtju tovarne OBIR Pri zadnji občinski seji v Železni Kapli so sklepali o rednem proračunu za leto 1990. Ta naj bi znašal šil. 26,3 milijonov, medtem ko naj bi izdatki segli v višino šil. 31,2 milijonov. Zaradi zaprtja tovarne OBIR ima občina 1,5 milijonov manj dohodkov. Občinska odbornika EL sta v tem sklopu ostro kritizirala gospodarsko politiko vseh strank na vseh ravneh. Turistični koncept za Železno Kaplo naj bi omilil trenutno stanje. Nadalje so občinski odborniki sklepali o srečanju s pobrateno občino Kranj, v vigredi leta 1990 v Železni Kapli. Občinska seja v Pliberku Na zadnji občinski seji v Pliberku so odborniki sklepali o proračunu za leto 1990. V rednem in izrednem proračunu je predvidenih 50 mio. šil. Pri tem so odborniki EL Pliberk ugotovili, da dohodki občine močno nazadujejo, medtem ko stroški, predvsem v upravi, rastejo. Zato so občinski odborniki skušali izdatke kolikor mogoče okrniti. Občinski odbornik EL Andrej VVakounig je kritiziral proračun v predloženi obliki in opozoril, da se ta ne bo mogel držati, glede na trend razvoja v prejšnjih letih. Pri določenih postavkah so bili v minulih letih končni stroški bistveno višji, kot je bilo predvideno v proračunu. Polega tega je VVakounig kritiziral proračun, ker je v njem predvidenih premalo sredstev za varstvo okolja. Ugotovljeno je tudi bilo, da je finančna zmogljivost občine padla na raven leta 1985. Občinski odbor je sprejel sklep, da bo občina gradila med glavno in ljudsko šolo telovadnico, ki bo na razpolago tudi za druge prireditve. Na predlog EL je bilo sprejeto v gradbeni katalog tudi popravilo oziroma asfaltiranje cest od Šmihela do Breške vasi. Poleg tega bo občina v prihodnjem letu asfaltirala tudi ceste med Dobom, Bregom, Dobrovo in Lucijo. Nadalje je občinski svet razpravljal še o vprašanju odplak v občini. Deželna vlada vztraja, da pliberška občina problem čimprej reši. V proračunu za leto 1990 so predvidena tudi denarna sredstva za izboljšanje infrastrukture na agrarnem področju, za kar je zadolžen Fric Kumer. Andrej VVakounig, ki predseduje kontrolnemu odboru, je nato podal še poročilo le-tega. Opozoril je, da se odgovorni pri posameznih postavkah niso držali proračuna in da so bili tudi zato izdatki deloma višji, kot je bilo predvideno. Letno občina Pliberk zgubi pol milijona šilingov, ker koalicija med SP in VP ne sprejme denarja iz urada zveznega kanclerja, ki je predviden za personalne stroške v javnih dvojezičnih vrtcih. SP in VP namreč nočeta, da bi bil vrtec v Šmihelu dvojezičen in da bi bila v vrtcu v Pliberku ena skupina dvojezična. Občinska seja v Bekštanju Na občinski seji, pretekli petek, 15. decembra 1989, občine Bekštanj so občinski odborniki občine Bekštanj sprejeli redni proračun za leto 1990, pri katerem znašajo dohodki šil. 79.068.000, —, v enaki višini pa so napovedani izdatki. Več kot šil. 9.000. 000,— je namenjenih za obnovo kulturnega doma v Ločah. Na novembrski seji so odborniki ostro kritizirali zadrževanje gradnje karavanške avtoceste s strani deželnega glavarja. Kot posledica trenutne prekinitve gradenj bo ob odprtju karavanškega predora obvoz skozi občino Bekštanj. EL Bekštanj opozarja na onesnaževanje okolja v tej turistični občini. Tudi prometni koncept za takšen obvoz ni idealen. Nadalje je občinski odbornik EL Foltej Kargl opozoril občino, naj kupuje gradbeni material pri domačih obratih, ki plačujejo občini razne davke. Božič Podarjeno srcu — zabavnoglasbena simfonija, posvečena domovini Petkovo prireditev, katere jedro je bilo namenjeno novi plošči in kaseti slovenskega kantavtorja, Aleksandra Mežka, sta oblikovala še koroški glasbenik Gabriel Lipuš in Jasna Knez, plesalka in koreografinja, rojena v Trstu. Prvi med nastopajočimi, domačin Gabriel Lipuš, je odlično začel in z nekaj pesmimi predstavil svoje ustvarjalno in poustvarjalno glasbeno delo. Spoznali smo ga kot ljubitelja jazza in kot skladatelja za velike in male. Spoprijema se npr. z uglasbitvijo verzov Kajetana Koviča in Ivana Minattija; verjetno še bolj odgovorno pa je skomponirati otroško pesem. Gabripl Lipuš je svoj nastop zaključil z izvrstno Basnijo o petelinu, katere verzi so prišli izpod peresa Sonje VVakounig. Sledil je nekoliko eksotičen nastop Jasne Knez, ki si je za glasbeno ozadje svoje koreografske stvaritve izbrala orientalsko glasbo. S svojim dovršenim gibom in izrazom je v polni meri pritegnila pozornost gledalcev. Jasna Knez je svobodna umetnica, živeča v Sloveniji. Ukvarja se z izraznim plesom, koreografijo in pedagoškim delom. Naj mimogrede omenimo, da jo poznajo tudi naši malčki in šolarji v Celovcu, saj jih uči prvih plesnih gibov na tečajih, organiziranih prav zanje. Uspehe svojega pedagoškega dela je umetnica predstavila v zadnji točki petkove prireditve, kjer je v duetu s svojo učenko Mašo odplesala še na nekaj afriških taktov. Najbolj pričakovani gost večera, Aleksander Mežek, pa si je svoj nastop na odru Modestovega doma zamislil nekoliko drugače. Z besedo je predstavil rojevanje ideje in pot do uresničitve glasbenega projekta, posvečenega domovini. Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem rojakom v domovini in po svetu, ki so njegovo idejo podprli moralno in finančno. Na kratko je predstavil tudi sodelavce, med katerimi najdemo tako znana imena, kot so londonski simfonični orkester, Cliff Richard, Slovenski oktet in drugi. Kantavtor, doma iz Žirovnice pod Karavankami, je svo- je nekoliko nostalgične verze opremil z ušesu prijetno glasbeno spremljavo, ki v sebi združuje prvine slovenske melanholije in ponovno oživljajočega rock n’rolla. Obiskovalci prireditve so si na dveh ekranih ogledali tudi posnetke promocije ob izidu slovenske verzije kasete in plošče (angleška izide za veliko noč 1990), ki je bila septembra na blejskem gradu; podobno je predstavil Aleksander Mežek tudi šest pesmi, katere so ilustrirali video posnetki z lepotami slovenske narave in kulturne krajine, katero je sooblikoval slovenski človek. Aleksander Mežek, ki že 16 let živi v Londonu, je mimogrede opisal tudi probleme, s katerimi se je srečeval na začetku svojega delovanja na tujih tleh. Opozoril je na spoznanje, da je vzbudil zanimanje zase in za svoje delo šele v trenutku, ko je samozavestno nastopil kot Slovenec z vsemi duhovnimi prvinami, značilnimi za narod, iz katerega izhaja. Mežkov nastop je kljub trudu izzvenel le nekoliko preveč odtujeno. Obiskovalci petkove prireditve so pričakovali tudi živo predstavitev katere njegovih pesmi. Ko bi Saša, kot mu pravijo prijatelji, poprijel, za kitaro in zabrenkal kakšno svojih najbolj priljubljenih, bi poslušalci zagotovo s toplejšimi občutki zapustili dvorano Modestovega doma. Pa še to: Prizadevni prireditelji Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza, Mlada KEL in Iniciativna skupina »Slovenščina, moj jezik" niso imeli najbolj srečne roke pri izbiri termina za prireditev, saj dijakov zaradi sobotnega dneva staršev na gimnaziji ni bilo v domu, pa tudi mnogi drugi potencialni obiskovalci niso utegnili priti zaradi različnih obveznosti (seje, božičnice, . . .). M. U. kkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkk^ k ir ir * ir k k ir ir k k k ir k ir k k k k k k k k ir k k k k k k k k ir k k k Postaviti Boga v središče božičnega časa »Marna, božič je!" Tako pravi petletno dekle svoji mami in z njo koraka po ulici z osvetljenimi izložbami. Čudno! Že otrok opaža, da časovno zaporedje ni več »normalno". Božični čas je premaknjen naprej in prilagojen trgovinam. Oddaljili smo se od dejanskega jedra božičnega sporočila. Počasi se nam izmika veselje in upanje na prihod obljubljenega, da, že zdavnaj poslanega Odrešenika. Adventni čas je vendar čas veselega pričakovanja. Ne gre za človeške veleuspehe, ampak za Gospodov prihod. Ta čas je bil nekdaj vendar umirjen čas, čas pokore in premišljevanja. To ni bil čas velike hektike. Kristjani so vedno vedeli, da ogroženo človekovo eksistenco prekaša veselje nad prihajajočim Odrešenikom. Če otrok opazi, da se bliža božič prav v lepo urejenih izložbah, ki še posebej vabijo v predbožičnem času, je pravzaprav adventno-božična tragedija. Kaj vse je treba za ta veliki praznik pripraviti: pisma, mnogoštevilne pozornosti . . . »Še niste napisali božičnih pozdravov? Ali za božič kaj takega lahko pozabite? Morebiti boste naslednje leto, če letos niste pisali, zaman čakali na pozdrave koga, ki ste ga letos užalili, ker mu niste pravočasno pisali za božič." Kolikokrat postanejo prav želje za božič prazne fraze, če jih ne ponavljamo tudi med letom! Ali pri vsem tem vključujemo tudi častnega gosta Jezusa, ki se je rodil pred 2000 leti? Kot verni ljudje Novorojenega ne smemo postaviti na drugo mesto! Morebiti bomo prav v božičnem času in na božični večer začutili željo postaviti v središče tega časa in našega življenja Boga. Vinzenz Gotthardt, diakon Božične impresije Prijatelj me nagovori, naj napišem nekaj vrstic o božiču. Mar meni kakega Božičevega Petra? O ne, zdaj vem! Pred nami je čas, ki se imenuje »božič". To bi moral seveda zdavno opaziti, najkasneje, ko se ob večerih vračam domov skozi mesto in množice ljudi v hektičnem stresu tekajo po ulicah s polnimi vrečami »daril", ki jih bodo na božični večer podarili prijateljem v pričakovanju, da jim ti podarijo najmanj toliko. Spomnim se župnikovih besed, ki je v adventnem času govoril o angelu, ki je oznanil prihod Odrešenika. Je ta angel mar predbožična reklama, ki nam vsak dan in povsod naznanja najrazličnejše produkte? Se mar v teh produktih skriva Odrešenik? Ali ni bil Odrešenik zavit le v eno plenico, tale tu pa je ovit tako, da je zmožen uničiti kar precej našega okolja? So mar hlevček, v katerem se vsako leto za božič rodi Odrešenik, naše veleblagovnice? In navsezadnje, koga je prišel odrešit, najbrž trgovce pred slabim letnim izkupičkom. Še enkrat premislim, ali je to res tisti pravi božič, ko se je rodilo tisto dete, ki nam je nakazalo novo pot — ravno nasprotno tisti, kateri sledimo v božičnem času. Čas bo, da se vrnemo v hlevček! Valentin Če rtov Božič kkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkk •& Mati in božič Že 15. božič počivaš na Markovi njivi v Hodišah. Vse prezgodaj si se po težki bolezni, čisto na tihem, poslovila od nas v mesecu, ki si nadene pisane barve. Za nas hčere, ki smo zapustile domači krov že pred tvojo smrtjo, tam ni več toplega družinskega doma. Spomini iz otroških in dekliških let prihajajo. Kot najstarejša v družini se spominjam, da smo dobili v našo črno kuhinjo leta 1937 star štedilnik. Za božič tistega leta si nam v njegovi pečici prvič spekla kekse. Do takrat si kuhala samo na odprtem ognjišču. Prvič si nam tedaj pripravila tudi božično drevesce. Kako so nam žarele oči in kako zelo smo se ga veselili. Našim otrokom, ki so že od malega vajeni na belo kuhinjo in na različne dobrote, vse to nič ne pomeni, saj jim je vse samoumevno. Prišla je druga svetovna vojna. Kako si morala varčevati, da si nasitila svojo veliko družino. Pa še za reveže je bilo dovolj kruha. Doma si rodila sedem otrok. Naše mogočne rojstne hiše ni več, saj se je morala umakniti novi. Advent v družini. Kako lepo si nas navajala vstajati zgodaj, da si nas vodila k zornicam ali svitnam s seboj v farno cerkev. Tam je bilo vse razsvetljeno (doma tedaj še ni bilo elektrike). Spominjam se ubranega adventnega petja in polne cerkve vernikov. Mraz je bil, včasih je škripal sneg pod nogami. Jasno jutranje nebo je bilo polno zvezd. Kako lepi spomini! Ko smo odraščali, smo morali otroci pomagati v adventu na skednju pri mlatvi rži. To delo je tedaj vedno čakalo na zimo. Zvečer pa smo molili rožni venec. Obdarovanja za božič, kot ga poznamo sedaj, ni bilo. Mati nam je govorila, da je zanjo največji dar, če bomo pridni in bomo sprejeli Jezusa v svoje sre ter obhajilo darovali zanjo. Enako je bilo tudi za god in za materinski dan. Mama, tega nisem pozabila, in enako ravnam še danes. Hčere smo vaju z očetdm zapuščale in si ustvarjale svoje družine. Potem te je leta 1966 zapustil še naš oče in odšel po večno plačilo. Osem let si ga preživela in čakala, da so te hčere s svojimi otroki od časa do časa obiskale. Do svoje smrti si imela kar 23 vnukov. Kako si nas za božič vedno čakala ali pa si tudi sama prišla pogledat, če katera od nas ni mogla na pot. Mama, hvala ti za vse. Zdaj sem tudi sama desetkrat babica in bojim se za svoje vnuke še bolj kot prej za lastne otroke. Oh, kako rada bi te še kaj vprašala, pa te ni več! Zdaj se sprašujem, kako si vse to zmogla v svojem življenju? Držala si se gesla: Moli in delaj! Prosi pri Bogu še naprej za svoje otroke in njihove družine! HMR Tako sem doživel božic Težko bi napisal kaj posebno globokoumnega ali pretirano pametnega o božiču, čeprav me nanj vežejo najrazličnejši spomini in občutki. Ker sem zgodaj izgubil očeta, mi je v otroštvu pomenil božič skrivnosten in nadvse slovesen večer, a žal s priokusom revščine, saj je mama težko služila vsakdanji kruh. To je bil tudi dan, ko sem stricu —- duhovniku kot mlad šolar nesel na železniško postajo težak nahrbtnik. Na poledeneli cesti sem padel in si zvil gleženj. Vse zvezde, ki so se mi od bolečin v hipu pokazale, niso pomagale, da ne bi dobil mavca na nogo. V rani mladosti sem na božični večer po starem radijskem sprejemniku Telefunken skušal dobiti kakšno tujo radijsko postajo in pevca Bing Crosbyija s pesmijo VVhite Christmas (Bel Božič). Na ta večer me vežejo spomini, ko sem zavil v cerkev v Križevcih pri Ljutomeru, kjer so moji bratranci in sestrične neizmerno lepo peli v cerkvenem zboru . . . Nikoli ne bom pozabil večera na Trafalgar sgueru v Londonu, kjer sem med milijonsko množico zbranih ljudi užival v vsem navdušenju mladih in starih, vseh veroizpovedi in barv ter z velikim ponosom čutil, da sem del mozaika, ki mu pravimo človeštvo. V zrelih letih je bil to tudi nepozaben dan med prijatelji v Avstraliji. Tam je božič sredi poletja. Izseljenci so s seboj prinesli vero in navade. Zato kljub 40 stopinjam vročine lahko srečaš Božičke, palčke, srne in zajčke toplo oblečene v kožuhe, plastične smreke pa se šibijo pod peno, ki naj bi ponazarjala sneg. Božično kosilo poteka v premorih, saj zaradi vročine ni moč zdržati ob mizi, temveč se je treba ohlajati v bazenu. In tako okrog sveta . . . Božič pri vernih in manj vernih. Pretvarjal bi se, če bi napisal, da sem veren. Pa vendar je zame božič tisti praznik, ki poglabja in utrjuje vezi; človeštvo ob tej priložnosti razmišlja o vrednotah življenja, na kar v sodobnem svetu večkrat pozabljamo; je opomin, da v prijateljstvu, medsebojnem spoštovanju in ljubezni gradimo srečno prihodnost sebi in našim otrokom. Ivo Štrakl k ir k 'k k k k k k k k k k k k k k ir ir k ir ir k ir ir k ir ir ir ___________________________________________________________ir kkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkk Rož — Podjuna — Zilja Šentjakob v Rožu »Smrt ne izbira, vse pobira” V 51. letu starosti je vse prezgodaj za posledicami prometne nesreče umrl Helmut Serajnik, eden izmed potomcev Brajnikov iz S vaten. Pokojni Helmut se je izučil za slaščičarja ter si pozneje ustvaril družino. Z ženo in otroki sta vodila slaščičarno v Šentjakobu in si kasneje najela še restavracijo v Šmiklavžu ob Dravi, Rajni Helmut je bil povsod priljubljen, ker je bil veselega značaja. Poudariti je treba, da je bil tudi zelo darežljiv, kar lahko potrdijo športniki, ki jih je redno podpiral. Njegovo priljubljenost je potrdilo tudi slovo od rajnega. V sredo, 6. dec., seje zbrala ogromna množica prijateljev in znancev, da so ga spremili na njegovo zadnjo pot na pokopališče v Šentjakobu. Ob mrliški vežici so se^od pokojnega poslovili pevci iz Šmiklavža ob Dravi s pesmijo „Bolen mi leži". Pogrebne obrede je opravil gospod Hotimic iz Loge vasi, dekan rožeške dekanije. Tem potom hudo prizadeti družini in mami izrekamo naše iskreno sožalje. V torek, 12. dec., sta bila kar dva pogreba. V 83. letu starosti je umrla gospa Ana Treiber, roj. Serajnik iz Svaten, ki je po treh tednih sledila svoji sestri ge. Esel roj. Serajnik. Gospa Ana Treiber je že dalj časa bolehala in iskala pomoči v bolnišnici. Žal vse zaman, saj smo jo v torek spremili na njeno zadnjo pot. Prizadetim otrokom z družinami in sestri velja naše iskreno sožalje. Isti dan, v torek, 12. dec., smo spremili rajnega Jokija VVusterja, pd. Peterneva iz Breznice, k njegovemu zadnjemu bivališču na pokopališče v Šentjakobu. Rajni Jokej je umrl nepričakovano prezgodaj, star šele 67 let. Raj ni kova pot vjnladosti ni bila z rožami posuta. Že kot mlad fant je moral iti s trebuhom za kruhom služit h kmetom v okolico Škofič. Drugo svetovno vojno je preživel kot vojak. Po vojni se je zaposlil pri železnici. Poročil se je z Elijo Lautmann, pd. Paterne-jevo; v zakonu sta se jima rodila dva otroka. Rajni Jokej je imel bister spomin in znal je pripovedovati zanimivosti, oziroma podrobnosti iz preteklosti Šentjakoba. Žal se njegovih pripovedi ni nihče spomnil posneti ali zapisati. Pokojni Jokej je znal tudi mnogo starih pesmi. Eno teh, „Skoz hmajnco sem hodil", je zapel tudi prof. Jožku Kovačiču. — Z njegovo pomočjo je postala ovekovečena vsaj ta pesem in Vaščani jo radi pojo. Ker je bil pokojni tudi dalj časa cerkveni pevec, se mu je šentjakobski cerkveni zbor oddolžil s petjem pri pogrebni sv. maši. Obrede je opravil župnik gospod Peter Sticker ob asistenci domačega župnika Jurija Bucha. Hudo prizadeti ženi ter otrokom z družinami ob nenadni izgubi moža in očeta izrekamo naše iskreno sožalje. Mi. Sele — Velikovcem gostovali z igro »Mali strah Bav-bav" Igralska skupina PD „Lipa“ iz Velikovca je morala premostiti nekaj težav, preden je v nedeljo, 17. decembra, v selski farni dvorani predstavila igro „Mali strah Bav-bav“. Najprej jim je čez cesto podrta smreka zaprla pot v Sele, nato nekaj ur v farnem domu ni bilo toka. Vseg tega je PRODAM metrska bukova drva, tel.: (0 42 35) 31 74 Zdravnik dr. Franc VVUTTI sporoča, da je ordinacija od 27. do 29. dec. 1989 zaradi dopusta zaprta. bil kriv nenavadno močan vihar, ki je nekaj dni divjal v Selah — višja sila pač, nad katero KPD .Planina", ki je Velikovčane povabilo v Sele, seveda nima moči. Z nekajurno zamudo so igralci le uspeli pokazati Selanom lepo igrico o simpatičnih strahovih. Kljub že omenjenim težavam se je nabralo kar precej gledalcev — predvsem so prišli otroci s svojimi starši. Gotovo nikomur, ki si je v skrajno neugodnem vremenu upal od doma, ni bilo žal, da si ogleda igro. Mladi igralci so predstavili igro zelo lepo; predvsem mali strah in njegova žlahta so navdušili z odrskim jezikom in gibi. Na splošno lahko rečemo, da je igra posrečena, enako kostumi in scena. Z KO ČESTITAMO Folti VVuzella pozdravlja državnega poslanca Karla Smolleja ob obisku stare poslovalnice Zadruge v Šentjakobu v Rožu. Štefan Riegelnik, nastavljenec Zveze slovenskih zadrug, praznuje te dni svoj 40. rojstni dan. Jubilantu in njegovi družini doma iz Šentjakoba v Rožu, izrekamo najboljše želje in mnogo sreče tudi v bodoče! Na Štefanovo bo Štefan Knafl iz Šentjakoba praznoval srečanje z Abrahamom. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT! Na praznik sv. Štefana bo godovala in praznovala svoj 75. rojstni dan Štefanija Župane iz Železne Kaple. Sorodniki in sosedje želijo slavljenki vse najboljše, obilo zdravja in še mnogo sončnih dni. Vse najboljše, zdravja in mnogo osebne sreče želijo za rojstni dan in od preč. dekanu Kristu Sriencu iz mihela člani društva upokojencev Pliberk. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Te dni je srečal Abrahama Jože Kunčič iz Šentpetra pri Šentjakobu. Priljubljenemu in podjetnemu slavljencu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Mnogim čestitkam se pridružujeta uredništvo Našega tednika in SGS Šentjakob. V soboto bo praznovala 86. rojstni dan Doroteja Lenko iz Prible vasi. Za lepi jubilej ji iskreno čestitamo ter ji želimo predvsem zdravja in še na mnoga leta! V Pogrčah pri Šentprimožu je ob- ZADRUGE v Šentjakobu v Rožu si pravzaprav ne moremo predstavljati brez Folti ja VVuzelle. 7. decembra je obhajal 25-letnico svojega dela pri tej ustanovi, za kar mu velja vse priznanje in pohvala. Vsi znanci in prijatelji mu oblem lepem jubileju kličemo še na mnoga zdrava in vesela leta tako na osebnem kot tudi na kulturnem področju! hajal 85. rojstni dan Štefan Rupič, pd. Matevžčev alej. Vsi domači in sosedje mu želijo vse najboljše in da bi bil naprej tako zdrav in čil kot do sedaj. Veronika Possegger iz Žirovnice pri Dobrli vasi je te dni obhajala svoj 70. rojstni dan. Želimo ji vse najboljše, veliko zdravja in še mnogo veselih let! Na Hodnini pri Podrožci je obhajala svoj 80. rojstni dan Ana Fugger. Čestitamo ji za visoki jubilej — želimo ji vse najboljše, obilo zdravja in še na mnoga leta! Katarini in Pavlu Zablatniku iz Brezij pri Galiciji se je pred kratkim rodila hči, ki jo bosta krstila na ime Romana-Kelly. Srečnima staršema in Romani-Kelly želimo vse najboljše. Te dni je obhajal Kristi Schellander iz Bistrice pri Šentjakobu rojstni dan. Društvo upokojencev mu želi veliko zdravja in osebnega zadovoljstva. Društvo upokojencev Podjuna želi Kristini Kežar iz Korc in Štefanu Sienčniku iz Dobrle vasi za osebna praznika vse najboljše. Kličejo jima še na mnoga leta! V Selah pri Žitari vasi je slavil svoj 50. rojstni dan Jože Starc. Za okrogli jubilej mu želimo vse najboljše, obilo sreče, posebno pa zdravja! Na Gori pri Bilčovsu je obhajala svoj osebni praznik Viktorija Mečina. Vse najboljše in še na mnoga leta! Kazaze: Počastitev cerkvenih pevcev Kot že v mnogih farah smo zadnjo, 3. adventno nedeljo, 17. decembra 1989 tudi pri nas javno počastili pevce, ki dolga leta sodelujejo pri cerkvenem zboru. Trije pevci so dobili škofovo priznanje za 40-letno skrb in krepitev zborovskega petja; po ena pevka pa za 30 in 25 let. „Kdor poje, dvakrat moli", piše na listini, katere je pevcem pri oltarju po evangeliju izročil domači župnik Florijan Zergoi. Kot zastopnik faranov je vsakemu čestital podpredsednik farnega sveta in referent za liturgijo gospod Jožef Kovvatsch. Pristojni škofijski kantor, domačin Jože Ropitz, se je opravičil, ker zaradi pomanjkanja duhovnikov ni mogel priti in sam opraviti tega častnega posla. Domači župnik, tudi sam vnet pevec, se je v pridigi zahvalil pevcem za vztrajno sodelovanje pri tedenskih vajah in za lepo petje, ki je morda še lepše, ker ga vodi izvrsten organist Tončej Mucher. M. K. BOŽIČ 1989 stran 11 To nikakor ne bo prijetna božična zgodba, ki se leto za letom ponavlja v skoraj vseh knjigah in časopisih. Besede, zapisane ob rob božični noči, bodo skušale izmeriti čar tistega trenutka, ko se je učlovečila Marijina beseda. Beseda, katero je Marija dala angelu pred nekoliko manj kot 2000 leti, je našla svoje učlovečenje devet mesecev pozneje v revnem hlevu v Betlehemu. Ta beseda je postala človek in od tedaj kroji usodo človeštva. i Ljubezen - m to je neopisna beseda božične noči msmmmmm m* « a... num1i ... in ' i' n . iiiMu iiiihihim Iz nebogljenega otroka v betlehemskih jaslih z nasmehom navadnega novorojenega otroka, ki je ovekovečen ne le v Svetem pismu, ampak je navzoč dan za dnevom v sveti evharistiji, je postal idol človeštva. Ni bil ne pevec, ne znamenit politik, niti ni nastopal v žarometih dnevnega dogajanja; kljub temu je zvezda, ki že skoraj dva tisoč let vodi čredo kristjanov po vedno manj uravnovešenem svetu. Čeprav se vsako leto znova rojeva kot spomin, je njegovo sporočilo ljubezni vedno bolj mrtvo. Praznujemo božič, praznik družine, osnovne celice družbe, vendar sporočilnost tega zgodovinskega trenutka z vedrino, ki najde svoje nadaljevanje in potrdilo v rojstvu vsakega otroka v družini, je našlo nadomestilo v nemosti ljudi, ki se srečujejo v hek-tiki božičnega časa na mestnih ulicah bolj površno kot kdajkoli med letom. Največ ljudi je pozabilo prav ob božičnem času na sporočilo besede. Mišljena je tu beseda sočloveku ali celo Najbližjemu, ki bi ga osrečila in mu bila največje darilo. Iskati mir v darilih trgovin in neosebnih darovih, ki jih največ ljudi nakupi za najbližje, ne more biti nadomestilo za besedo sprave. Ta bese- da je največ, kar lahko poklonimo sočloveku, je tisto darilo, ki izgleda najcenejše, a ga najteže poklonimo. Pred dva tisoč leti se je rodil človek, ki se v cerkvah vsak dan, še prav posebej pa ob polnočnici, predstavlja kot Novorojenec. Ponuja se kot učlovečena ljubezen. Ob rojstvu ni spregovoril nobenih besed, vendar je že dejstvo, da se je rodil, mnoge preplašilo. Ni znal govoriti in ni še mogel razumeti, vendar je bil za mnoge nevaren. Že njegov pogled, njegovi starši in njegovi najbližji so bili mnogim drugačni. Bili so namreč učlovečena ljubezen. Ljubezen opisati?____________ Nešteto knjižnic bi danes lahko napolnili s slovarji, z razpravami o besedi ljubezen, o tistem največjem poklonu dveh oseb, vendar zadovoljive definicije ne bi mogli najti. Tudi vsi tisti, ki ljubezen dejansko živijo, ljubezni ne morejo opisati. Ta opis se bo z.meraj ponesrečil prav zaradi tega, kjer ljubezen ne pozna besed, ki bi jo opisovale, ampak so to dejanja, ki dopolnjujejo ljubezen dveh, ki sta se odločila, da si v molku, v brezbesednem predajanju drug drugemu povesta ter dasta čutiti to, kar naj je skrito vsem tistim, ki ljubezni nikdar niso imeli možnosti spoznati ali pa so resnično ljubezen zavrgli. Vsem tistim, ki jim ljubezen govori o molku, pa je majhno dete-ce v jaslicah postalo simbol za učlovečeno besedo. Te ljubezni niso zmožni opisati slovarji, prav tako ne teologi, kajti ta ljubezen je dojemljiva najbolj takrat, ko se iz nje rodi otrok, ki predstavlja srečo mladih zakoncev. Njim ni treba govoriti o ljubezni, kajti onadva sta globlje in vse jasneje razumela, kaj ljubezen dejansko je. Skoraj dva tisoč let se vsako leto ponovno rojeva Jezus. Vendar mu njegovo rojstvo v današnjih dneh decembra postaja z leta v leto težje. Rojeva se v svet, v katerem je vedno manj besed, ki izpričujejo ljubezen, je vedno manj mladih, ki izpovedo svoj DA spočetemu življenju. Vzrokov je gotovo več. Krivcev pa še več, da spočeto življenje ne more priti na svet. Zelo rad sem tako naiven, da mislim, da ima Jezus kot otrok v jaslicah po naših cerkvah tudi letos svoje velike želje. Njegova največja želja, tako vsaj mislim, je, da bi se ljudje med seboj bolje razumeli. Mislim namreč na lepše medčloveške odnose v sveti božični noči. Temu klicu pa se nihče ne sme odtegniti. Koliko oseb je, ki so „za nas umrle" ker jim nismo zmožni ponuditi roke. Koliko najbližjih v sorodu je, ki smo jim iztrgali iz rok življenjski klic odrešenja. Koliko osebam smo dolžni prijateljsko in spodbudno besedo, da bi prav v božičnem času, ki je čas rojstva vsega živega, ponovno zaživeli. Prav v božičnem času se je treba zavedati, da je važnejše od vseh daril, da ponudimo marsikomu besedo, ki ga bo vzpodbudila, da bo na novo zaživel. Božična beseda oživlja. Dobra beseda, beseda z občutjem sprave in beseda tolažbe, je prav v teh dneh, še prav posebej pa v božični noči, ko se vsako leto vedno znova rojeva Odrešenik, najlepša beseda, ki jo lahko komu iz srca spregovorimo. Njegova vesela sproščenost in veselje bosta tako izžarevala nov božič, božič sprave in razumevanja. 24. december — noč sprave in prijateljstva Prav 24. december, ko bomo ponovno sedeli v najrazličnejših cerkvah naše domovine, mora postati noč sprave s svojci, čas prijateljstva in ljubezni, čas dojemanja in zahvale za vse, kar so nam svojci v dosedanjem življenju nudili, pa tudi noč sprave za vse, kar smo komu kdajkoli zamerili. Noč sicer označuje tema, vendar ta tema naj se začne vsaj na božični večer počasi odmikati svetlobi LJUBEZNI, ki je nihče do kraja ne bo mogel opisati. LJUBEZEN je tista beseda, ki naj bo v središču božičnega dogajanja. Leksikoni, posebne knjige teologov in tudi knjige znanstvenikov besede LJUBEZEN niso znale opisati. Najlepši opis besede LJUBEZEN doživljamo vsako leto v božični noči, ko Cerkev obhaja praznik Jezusovega rojstva. Naj lepše pa ta večer doživljajo zakonci, ko se jim rodi otrok. Ti zagotovo vedo, kaj pomeni beseda ljubezen, opisati pa je ne znajo. LJUBEZEN je treba doživeti. Doživeti pa je to besedo mogoče tudi v odpuščanju, potrditvi ljubezni, srečanju, molitvi ... LJUBEZEN je središčna beseda božiča. Neopisna je. Treba jo je doživeti, opisati je ni mogoče. Vincenc Gotthardt PRILOGA stran 12 MMNMMMM Vesele božične praznike in uspešno novo leto želijo družine RUTAR družine SIENČNIK RUTAR DOBRLA VAS — BELJAK CENTER DOBRLA VAS KLOPINJSKO JEZERO ŽITARA VAS TRGOVINA S ČEVLJI ANTON KOREN ŠT. JAKOB V ROŽU DRUŽINA Marije Mischkulnig pd. KRŽEJ BRANČA VAS 2 Vsem sorodnikom in znancem družina POMOČ BILČOVS MARTIN HOTIMITZ DEKAN LOGA VAS VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem znancem in prijateljem DRUŽINA dr. PAVEL APOVNIK Vesele praznike ter srečno in uspešno leto 1990 želi Franc Kušej ŠMIHEL in PLIBERK — LABOT/LAVAMUND stran 17 Vsem cenjenim odjemalcem in znancem družina želi vse dobro za božič in srečno novo leto 1990 URBAS DRUŽINA VVROLICH LOČE OB BAŠKEM JEZERU Vesele božične praznike in srečno novo leto sorodnikom, znancem, odjemalcem in gostom SPAR® SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA RESTAVRACIJA Z DVORANO ZA VSAKOVRSTNE PRIREDITVE Šoštar — R. in A. Smrečnik 9142 GLOBASNICA — ® 0 42 30/211 Vsem faranom, sorodnikom, znancem in prijateljem na Žili, v Rožu in Podjuni Stanko TRAP župnik na Ziljski Bistrici Vesel božič in srečno novo leto vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem Močkova družina Vsem prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto družina FILIP VVARASCH djekše DRUŽINA KUCHLING, pd. HAVŽARJEVA ŽELINJE Jože VALEŠKO župnik ŠT. PETER na VAŠINJAH DRUŽINA dr. Anton FEINIG SVEČE z LETINE DRUŽINA BUCH KLOPČE PRI VELIKOVCU želi vsem znancem in sorodnikom vesele božične praznike in srečno novo leto! Vesel božič ter srečno novo leto želi vsem znancem in prijateljem družina dr. Janko in dr. Marija ZERZER CELOVEC Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in delavcem želi BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ in srečno NOVO LETO Franc Gasser BILČOVS — LUDMANNSDORF 28 Telefon (0 42 28) 21 05 18 PRILOGA stran 18 Mizarsko podjetje Silvo Kuschej 9150 Bleiburg/Pliberk, KoschatstralSe 8 S (0 42 35) 21 63 empfiehlt sich fur gute Meisterarbeit samtlicher Einbaumobel und Bautischlerarbeiten Se priporoča z dobro izdelavo vseh vrst pohištva in gradbenega mizarstva Vesele božične praznike in uspešno novo leto HR TISCrtER \ \ Vesele božične praznike in srečno novo leto želi ŠPORT—RESTAU RANT— MOTEL Družina Škerjanec KIRSCHENTHEUER STR. 42, A-9162 STRAU, S (042 27) 2981 intrade PROIZVODNA IN TRGOVSKA DRUŽBA z o. j. Vaš partner za poslovno sodelovanje v Avstriji in po svetu 9020 Celovec/Klagenfurt Paradeisergasse 9/II Telefon 04 63 / 57 0 88 Telex 422304 intra Telefax 04 63 / 57 0 88 - 34 želi svojim poslovnim prijateljem vesele praznike in uspeha polno novo leto 1990 Franci SERAJNIK, od«** VViesbadner Strafie 3, 9020 Celovec želi vesele božične praznike in srečno novo leto 1990. DP. Josef BRUGGER, Rechtsanwalt / odvetnik VViesbadner Strafie 3, 9020 Klagenfurt/Celovec VVunsche trohe Weihnachten und ein gluckliches neues Jahr 1990. Želim vesele božične praznike in srečno novo leto 1990. stran 19 PRILOGA Vsem prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto Zerzer-Beguš TRGOVINA SVEČE Vsem prijateljem, neprijateljem, znancem, pevovodjem, pevovodkinjam, pevkam in pevcem TOMAŽ HOLMAR ŽUPNI UPRAVITELJ NA OBIRSKEM FRANC HUDL ŽUPNIK KAPLA ob DRAVI Se priporoča z dobro izdelavo vseh vrst pohištva Vesele božične praznike in srečno novo leto želi TISCHLEREI M IZARSTVO A. Zablatnik A-9072 Bilčovs/Ludmannsdorf, tel. 0 42 28/29 83 Vsem gostom, znancem in prijateljem gostilna RASTOČNIK KOPRIVNA pri ŽELEZNI KAPLI DRUŽINA JOŽICA in FRIDI MAK SELE Vsem naročnikom in poslovnim prijateljem želi vesele božične praznike in srečno novo leto Franc Begusch gradbeno podjetje in prodaja gradbenega materiala CELOVEC 9181 BISTRICA V ROŽU 247 VViegeleg. 20 Tel. 0 42 28 / 22 26 Tel. 04 63 / 22 7 70 Vsem prijateljem in gostom želi sreče in veselja v novem letu trgovina Hermi in VValter RAKUŠEK SELE-BOROVNICA Blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto želi Dekanijski urad v Šmihelu z dekanijsko duhovščino Načrtovanje in Izvedba vseh gradbenih del Ing. Johann Palmisano Gradbeno podjetje za visoke, nizke in železobetonske gradnje ŠT. JAKOB V ROŽU Telefon 0 42 53 - 335 Vsem sorodnikom in znancem družina Rudi PICHLER GRPIČE MAKS MIHOR ŽUPNIK KOTMARA VAS Matej Nagele ŽUPNIK V POKOJU ŠT. PETER PRI ŠT. JAKOBU V ROŽU mag. Mirko Isop ŽUPNIK v ŠKOCIJANU Vsem Slovencem lepe pozdrave Nežka Skrutl ZAVINCE PRI ŽITARI VASI stran 20 OBISKOVALCEM Sleklnove gostilne v GLOBASNICI Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem znancem in prijateljem družina STRAUSS ŽIHPOLJE Vesele božične praznike in srečno novo leto 1990 želita vsem znancem, prijateljem in sorodnikom dr. MANICA URANK ZDRA VNICA mag. JANKO URANK PSIHOLOG z družino CELOVEC VINKO ZALETEL župni upravitelj vVOGRČAH Vsem prijateljem bratske pozdraveJn voščila za Božič in srečno novo leto MjLKA HARTMAN ____________________ LIBUČE DRUŽINA FRANC KREUTZ CELOVEC Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto želi vsem občanom, prijateljem in gostom ŽUPAN Albert Sadjak občina Globasnica POTOVANJA - TRANSFERJI - IZLETI Valter JUVAN Apače 32, 9132 Galicija Tel. 0 42 21 /24 25 Zahvaljujemo se našim partnerjem in strankam za zaupanje v letu 1989 in se priporočamo tudi za leto 1990 DRAGE ROJAKINJE, DRAGI ROJAKI! V imenu KEL želim vsem Slovencem, volilcem in prijateljem mirne božične praznike ter veliko uspeha in osebnega zadovoljstva v prihodnjem letu. Vaš KAREL SMOLLE državni poslanec ^agoslovljene božične p/ta^nihe in uspešno novo (leto 1990 Oiam %e(!i KLUB SLOVENSKIH OBČINSKIH ODBORNIKOV Mag. Peter VValdhauser Jože VVakounig predsednik tajnik podžupan Janko Zvvitter zbornični svčtnik Vsem kmeticam in kmetom, prijateljem in znancem ter bralcem Našega tednika želiva vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 1990. SKUPNOST JUŽNOKOROŠKIH KMETOV stran 13 HOLZINDUSTRIE Sittersdorf/Žitara vas MOBELERZEUGUNG & Co. KG Žitara vas 42, 9133 Miklavčevo tel.: 0 42 37/25 25 *0 TX: 422833 PROIZVODNJA IN PRODAJA POHIŠTVA • DNEVNE SOBE • SPALNICE • OTROŠKE SOBE • KOSOVNO POHIŠTVO • MIZE IN STOLI • KUHINJE • IZDELAVA PO POSEBNEM NAROČILU Celotni program je izdelan iz domačega bora v visoki kvaliteti. OBIŠČITE NAS, GOTOVO BOSTE NAŠLI PRIMEREN IZDELEK V PRODAJALNI IPH. Se priporočamo in Vam želimo vesele božične praznike in srečno novo leto TOVARNA CELULOZE želi vsem dobaviteljem lesa in poslovnim partnerjem vesele praznike in uspešno 1990 Vesele božične praznike in srečno novo leto 1990 ELAN SKI Brnca/Furnitz Družba z o. j. za proizvodnje in trgovine športnih izdelkov Karntner Strafie 48 9586 Brnca tel.: 0 42 57 / 23 15 telex: 45741 ZAGOTAVLJA USPEH H Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem vesel božič in srečno novo leto DVORNI SVETNIK dr. Marko Dumpelnik z družino BELJAK, Neue Heimat 21 Vsem prijateljem, sorodnikom, znancem in naročnikom »Našega tednika« družina KASSL, pd. Kuchling ŽELINJE Vesele božične praznike in srečno novo leto Vam želi dipl. inž. Hanzi Urschitz sodnijsko priznani izvedenec za stavbarstvo GRPIČE/KORPITSCH 17 telefon 0 42 57/20 54 Vsem svojim članom, vlagateljem in poslovnim partnerjem želi vesele božične praznike in uspeha polno leto 1990 POSOJILNICA-BANK CELOVEC Bahnhofstrafte 1 (Priesterhaus) Telefon (04 63) 57 3 56 — Telex 422075 počel Da bi se za božične praznike to rojstvo izvršilo v nas, da bi našim dnevom prineslo širša obzorja in nas bogatilo ter nam odpiralo nove cilje Vam želi POKRAJINSKO VODSTVO Katoliške mladine Vsem tečajnikom, dobrotnikom in prijateljem Doma v Tinjah želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto pri tečajih in duhovnih vajah ter do svidenja 1' Ježe Kepetaig MALEJEVI NASLEDNIKI trgovina, gostilna in bencinska črpalka v BRODEH pod Ljubeljem Robert HEDENIK SPENGLEREI/KLEPARSTVO 9072 Bilčovs/Ludmannsdorf Velinja vas/VVellersdorf 19 tel.: (0 42 28) 31 85 Vesele, blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. družina dipl. trg. JdflkO UfdllK CELOVEC m stran 15 ZAHVALJUJEMO SE ZA VAŠE ZAUPANJE V LETU 1989 TUDI V NOVEM LETU SE BOMO TRUDILI, DA VAM POLEG PRIJAZNE POSTREŽBE TER NAJVEČJE IZBIRE NUDIMO NAJCENEJŠI NAKUP W®m \ys®m š®33m® Ib®s3®m® [ri]®y® 3®H® Vesele božične praznike in srečno novo leto Original Trachten Anfertiaung Hochzeitsairndm nach Wunsch MODEDIRNDL Bahnhofstrafie 26 Pliberk/Bleiburg Tel. (0 42 35) 21 32 BahnhofstraBe 38/b 9020 Celovec/Klagenfurt Tel. (04 63) 51 23 03 m DRUCH Aid ■■■ ■■■■■ ■■■■■■■ ■■■■» ■ ■K A . M I K S C HtE A-9020 CELOVEC LINSENGASSE 59 ® 0 46 3 / 55 2 65 - 0 FAX 0 463/ 550 595 PROIZVODNO IN TRGOVINSKO PODJETJE z omej. jamst. Volkermarkter Stratie 11, A-9150 Bleiburg, Osterreich Telefon: (0 42 35) 36 50, Telex: 42 26 69 A-Konus Telefax: (0 42 35) 36 50-83 Vsem poslovnim partnerjem in prijateljem želi veseli božične praznike in uspešno novo leto! ■< Vesele božične praznike in srečno novo leto 1990 Dr. Valentin KAKL odvetnik 8.-Maistra6e 20/I 9020 Celovec tel. 04 63/56 8 20 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi MIZARSTVO Josef BUTEJ 9143 Šmihel nad Pliberkom 18 Telefon 0 42 35/ 36 41 Hranilno društvo KLUB 26 in POSOJILNICA-BANK CELOVEC želita svojim članom blagoslovljene božične praznike in uspešno novo leto 1990! stran 25 1 PEVCARJEVA DRUŽINA DRABUNAŽE VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO Družina SMOLLE BISTRICA V ROŽU Luč v temo Delniška družba avstrijskih dravskih elektrarn bo tudi letos namesto običajnih božičnih voščil in božičnih daril spet dala na razpolago znaten prispevek za akcijo „LUC V TEMO" v korist telesno in duševno prizadetim otrokom. Prepričani smo, da imate razumevanje za ta dobrodelni ukrep. Želimo Vam po tej poti vesele praznike in srečno novo leto! Delniška družba avstrijskih dravskih elektrarn, Celovec Osterreichische Draukraftwerke A G, Klagenfurt Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem družina ZABLATNIK BILNJOVS Vesele božične praznike in srečno novo leto 1990 vsem članom in prijateljem našega društva želi V imenu profesorjev in dijakov „Jepa-Basko jezero" Or.Reginald Vospernik RAVNATELJ ZVEZNE GIMNAZIJE ZA SLOVENCE V CELOVCU PODNARJEVA družina SLOVENJI PLAJBERK ELEKTRO- PODJETJE Inž. Anton Schlapper ŠENTJAKOB V ROŽU Vesele božične p rez ni ke in srečno no\/o leto 1990 HUBERT KOTSCHNIG Landmaschirten KG I _ poljedelski stroji A-9143 ST. MICHAEL BEI BLEIBURG/ŠMIHEL PRI PLIBERKU, TELEFON 0 42 35 / 25 13, TELEX 422759 „ Verkauf/prodaja — Reparatur/popravilo — Ersatzteile/nadomestni deli — Tankstelle/črpalka stran 26 DRUŽINA TRIESSNIG LOČE ob BAŠKEM JEZERU DRUŽINA INŽ. KATTNIG - KALTENBACHER Spodnje Goriče pri Rožeku Vesele božične praznike in srečno novo leto Johan Lomšek 9141 Št. Lipš telefon 04237-2246 • Oficialna Steyr delavnica in traktorji • Poljedelski stroji • Električna in kuhinjska oprema • Mopedi, kolesa, šivalni stroji • Servis in vsi nadomestni deli Sedanjim in bivšim faranom ter vsem znancem in prijateljem Peter in Ljudmila STICKER župnik in mama v Globasnici Dr. Pavle ZABLATNIK REBHUHNVVEG 28 CELOVEC Občinski odbornik EL Jože URANK z družino želi vsem volilcem vesele božične praznike in srečno novo leto ENCELNA VAS MIZARSTVO Hanzej Gabriel ŠT. JANŽ V ROŽU Tel.: 0 42 28 - 26 00 Vsem cenjenim odjemalcem, gostom, znancem, še posebej slovenskim volivcem občine Št. Jakob v Rožu kakor tudi vsem zadružnikom po južni Koroški blagoslovljene praznike in srečno novo leto Mihej Antonič HOTEL »ROŽANSKI DOM. REKA pri ŠT. JAKOBU v Rožu Prav prisrčno ste vabljeni na tradicionalno silvestrovanje z glasbo KFZ.-Reparatur Service — Mandel Herbert Zvvittnig OPEL-zastopstvo 9184 Št. Jakob v R., VVinkl 61 — telefon (0 42 53) 480 Dr. Franc VVUTTI zdravnik splošne medicine Unterbergner Str. 13 9170 BOROVLJE Vsem odjemalcem in znancem želi vesele praznike in srečno novo leto MIZARSTVO Kofler ŠT. PETER pri ŠT. JAKOBU v Rožu NIKO MARKTL ŽUPNIK vROŽEKU ŠMONOVA DRUŽINA ŠT. KANDOLF pri Kotmari vasi Sorodnikom, znancem, prijateljem in katoliški mladini na Koroškem želi obilo božičnega veselja in blagoslova v novem letu RUDOLF SAFRAN ŽUPNIK MELVIČE I i j nn rr^) M m M in njegov biro v Celovcu, Bahnhofstrafie 38 c/v. Tel. 51 62 62 Vam za praznike želi veliko sreče in poslovnih uspehov ŠENTJANŽ V ROŽU Tudi v prihodnjem letu bomo potrebovali nove delavke za tekstilno konfekcijo, zlasti iz sosednjih vasi. INFORMACIJE na telefon 0 42 28 / 30 26 IMP-METALL-CHEMIE Produktions- und Handels-Ges.m.b.H. 9184 St. Jakob im Rosental Telefon 0 42 53 / 25 44, Telex 45752, Faz (0 42 53) 548 Metallbearbeitung Mandel mit VVaren alier A rt Consulting, Engineering Kovinska obdelava Trgovina z blagom vseh vrst Svetovanje — Inženiring želi vsem poslovnim partnerjem in prijateljem srečno in uspešno leto 1990 TRGOVSKA DRUŽBA z o. j. 9020 Celovec želi svojim poslovnim partnerjem in prijateljem srečno in uspešno leto 1990 stran 28 Vesele božične praznike in srečno novo leto žeti GRADBENO PODJETJE "Efaih Th.Sahntnik A-9074 KEUTSCHACH / SEE S 0 42 73 / 22 95 Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vse dobro za božič in za NOVO LETO 1990 Peter Hribernik MIZAR ŽIHPOUE Odbornikom, nastavljencem in delavcem Mohorjeve družbe želi milosti poln božič in srečno novo leto Vesele božične praznike in srečno novo leto teli vsem odjemalcem in znancem Brigita Župane ŽENSKI MODNI SALON Železna Kapla 116 Tel.: (0 42 38) 341 delamo po želji po meri po ugodni ceni Vsem prijateljem in znancem želi sreče in veselja v novem letu družina dipl. inž. prof. LOJZE SAMONIG VRBA-VELDEN Franc BRUMNIH PREDSEDNIK Starejšim in sovrstnikom, posebno pa mladim, veselja za božič in sreče v novem letu 1990 Janko JANEŽIČ IN DRUŽINA LEŠE PRI ŠT. JAKOBU V ROŽU DRUŽINA JERNEJ Krojaštvo Kemična čistilnica želi svojim znancem, sorodnikom in odjemalcem blagoslovljen božič ter srečno novo leto Vsem znancem in prijateljem DRUŽINA mag. Urban POPOTNIG ZILJSKA BISTRICA Kristl in Hijacinta DOVjak SELE-BOROVNICA 5 želita vsem prijateljem in znancem vesel božič in srečno novo leto 1990. Vsem prijateljem, znancem in vsem sorodnikom Leopold KASSL BILČOVS Družina Zalka in Franc KELIH Sele 51'= ti Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem gostom in prijateljem naše hiše HOTEL-RESTAVRACIJA BREZNIK PLIBERK Slovensko kulturno društvo GLOBASNICA želi odbornikom, članom in ljubiteljem slovenske prosvete blagoslovljen božič in srečno novo leto Poidej ZUNDER Mladinski center na REBRCI in v ŽELEZNI KAPLI ŠMIHEL NAD PLIBERKOM stran 21 Zwitter G.m.b.H A-9020 Klagenfurt / Celovec Rosentaler StraBe 148 / 2 Telefon (04 63) 26 15 10, 26 13 69 Fax (04 63)26 16 91, Telex 422834ITFZG A Vesele božične praznike in srečno novo leto 1990 želimo vsem poslovnim partnerjem in prijateljem Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto ADEG-trgovina in trafika OGRIS-MARTIČ Bilčovs-Ludmannsdorf Tel. 0 42 28 / 22 51 Vsem slovenskim rojakom tu in onstran meja, želi vesele praznike ter srečno novo leto 1990 Dr. Miran Zvvitter odvetnik 9020 Celovec — Karfreitstratie 3/I Vesele božične praznike in sreče v novem letu 1990 želi dr. Janko Tischler ml. odvetnik Dr. A.-Lemisch-Platz 4, 9020 Celovec Telefon 04 63 / 51 38 29 Jože Markowitz župni upravitelj na Kostanj ah Stanko Olip, župnik Šteben pri Maloščah Vesele božične praznike in uspeha polno novo leto 1990 želi Joži PACK GRADBENO PODJETJE Kotmara vas Vesele božične praznike in srečno novo leto 1990 želi vsem kupovalcem in ' obiskovalcem Zadruga-market ŽELEZNA KAPLA t S-«t PREDSEDNIK NSKS ^ Stetet/i IM® in dllffi. [MsiGOts] MO® ODVETNIKA Celovec, Karfreitstrafie 14/111 DR. Valentin in Marija INZKO ter otroci z družinami sveče v rožo Štefan Messner župnik v pokoju v Železni Kapli ZIMMBRBI KULMESCH GES. M. B. H. ŽAGA IN SKOBLJARNA VOGRČE 80, 9150 PLIBERK tel.: (0 42 35) 32 14 Se zahvaljujemo za zaupanje in Vam želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! Vsem obiskovalcem gostišča, restavracije in kegljišča JUENA (Lastnika L. in H. GREGORIČ) ČEPIČE pri GLOBASNICI DRUŽINA MARIJE FERA DVOR PRI PLIBERKU Vsem prijateljem in znancem družina ROPAČ, pd. HANZEL LOČE — ŠT. ILJ ob DRAVI Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem sorodnikom in narodnjakom DRUŽINA Sturm, pd. Tomanovi Štalenska gora — Svinča vas Vesele božične praznike in srečno novo leto želi DRUŽINA ČIK iz Breške vasi in se Vam priporoča za kmečki turizem in domača jedila. S,4 Mila in Franci KRIEGL Zahomec DRUŽINA Nužej TOLMAJER Radiše FLORIJAN ZERGOI ŽUPNIK KAZAZE Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem družina RUPIJEVA VELINJA VAS živinozdravnik Tel. (0 42 74) 31 76 Škofiče 129 Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto Franc Štern ESSO-ČRPALKA ZA BENCIN ŽELEZNA KAPLA Telefon (0 42 36) 305 Vsem gostom in prijateljem želi vesele božične praznike in srečno novo leto DRUŽINA SMRTNIK gostilna FRANCL KORTE pri ŽELEZNI KAPLI Camping ROŽ KOČUHA stran 23 ČARI JsA. F5 E X! Export-lmport-Transit-Gesellschaft m. b. H. Centrala/Zentrale Sonnengasse 13, 9020 Klagenfurt/Celovec Telefon (04 63) 46 8 01 / 0-5 C ARFHIGO CARFEMA PRODUKTIONS- UND HANDELSGESELLSCHAFT M.0.H. » A-8184 ST. JAKOB EXP0RT-IMPORT-TRANSIT-GESELLSCHAFT M.B.H. A-8053 Graz želijo svojim poslovnim partnerjem vesele praznike in uspešno leto 1990 PRODUKTIONS und HANOELS - G.m.b.H. DRUŽINA Ivko FERM ŠT. JAKOB V ROŽU Vsem znancem v Rožu in Podjuni Slovensko prosvetno društvo »BOROVLJE" želi vsem članom in prijateljem vesele božične praznike in mnogo sreče v novem letu IGNAC DAVID DOMAČALE Vesel božič in srečno novo leto Vam vošči SHODtl Allto Purkovvitzer PRODAJALNA — SERVIS — NADOMESTNI DELI 9100 Velikovec/Včlkermarkt Jauntalvveg 2 Tel.: 0 42 32/25 19 Mnogo svetonočnega miru in novem letu želijo vsem dobrotnikom in znancem, absolventkam in učenkam ŠOLSKE SESTRE v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu in Št. Rupertu pri Velikovcu KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA GLOBASNICA tel.: 0 42 30 / 505 VAS PARTNER BOŽIČ 1989 r36&bzbouuL QtiiUhjdia{± ni. A. 'JC). ZIMMEREI SAGE HOBELWERK FERTIGHAUSER 9150 BLEIBURG — EINERSDORF 50 TEL. (042 35) 21 71 Vsem našim gostom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto gostilna KNABERLE-SEHER VELINJA VAS DRUŽINA KARGL Bače ob Baškem jezeru Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto * * družina Dr. STURM — SCHNABL ŠTALENSKA GORA — DUNAJ .V’"-. Vsem udeležencem osebnega prevoza In romanja z malim busom OSEBNI PREVOZ ŠTERN STARA VAS 32, 9141 Dobrla vas Telefon O 42 37 / 22 43 O KMEČKO GOSPODARSKA ZADRUGA ŠENTJANŽ V ROŽU tel. O 42 28 / 20 76 s poslovalnicama BILČOVS in KOTMARA VAS tel.: (O 42 28) 31 68 tel.: (O 42 20) 22 42 Vsem dragim gostom, odjemalcem, somišljenikom, prijateljem in znancem želim v novem letu mnogo sreče v zdravju in zadovoljstvu O + TRGOVINA IN GOSTILNA Hanzi OGRIS BILČOVS Vsem dragim znancem, dolinskim romarjem in dobrotnikom se zahvaljuje in želi vse dobro za Božič in novo leto ŽUPNI URAD POKRČE BOŽIČ 1989 stran 29 PRILOGA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, ZNANCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM želi BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Molkerei-genossenschaft Volkermarkt MLEKARSKA ZADRUGA r. z. z O. /., VELIKOVEC SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „ROŽ“ ŠT. JAKOB V ROŽU želi odbornikom, članom in ljubiteljem slovenske prosvete blagoslovljen Božič in srečno novo leto M AT J EVA DRUŽINA LOČILO DRUŽINA LETINA, 9143 ŠMIHEL Blagoslovljen božič in srečno novo leto želi sorodnikom, znancem in odjemalcem ŽIVILA — TEKSTILIJE — RADIO — HIŠNE POTREBŠČINE — LESENA OKNA — KMETIJSKI STROJI — SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Krivograd ŠMIHEL nad PLIBERKOM DRUŽINA KAC-LOGAR Nonča vas — Gradiče Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi vse dobro za praznike in se priporoča KROJAŠTVO WEISS ŠT. JANŽ V ROŽU CELOVEC, Spitalgasse 12 Vesele božične praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi » /l/^|P INTERMnOhML VVUNTSCHEK 9150 Bleiburg, Tel. (042 35) 20 63 • Mobel aus aller Welt • Mobel aus eigener Produktion • Mobel vom heimischen Fachmann in solider Handarbeit • Ihr Vorteil! Mešani pevski zbor želi vsem članom, prijateljem in ljubiteljem petja blagoslovljene praznike in zdravo novo leto 1990! Družina DR. VINCENC ZIKULNIG CELOVEC BOŽIČ 1989 PRILOGA BS Vsem rednim in podpornim članom vesele božične praznike in ' srečno novo leto MATEJ IGERC ŽUPNIK AVGUŠTIN ČEBUL na SUHI 2g|| ŠT. LENART pri SEDMIH STUDENCIH DRUŽINA . MILLONIG DRAŠČE V ZILJSKI DOLINI Društvo upokojencev Št. Jakob v Rožu LUDOVIK JANK ŽUPNIK NA RADIŠAH Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1990 želi družina LIPUSCH iz Strpne vasi Ve Vsem znancem in prešovcem želi vesele božične praznike ter srečno novo leto DRUŽINA Ressmann Tratnik — ledince Frohe VVeihnachten und ein erfolgreiches neues Jahr 1990 BAUUNTERNEHMEN Ing. Johann PODLIPNIG BAUMEISTER BMST. ING. ALOIS MERTELS NACHFOLGER 9232 Rosegg 49, » (0 42 74) 44 32 Vsem stalnim in zvestim gostom se ob koncu leta zahvaljujemo za obisk in sodelovanje ter želimo vesele praznike in uspeha polno leto 1990 HOTEL OBIR ŽELEZNA KAPLA telefon (0 42 38) 381 Haus der Begegnung, Ihr Hotel im Zentrum von Eisenkappel Hiša srečanja, Vaš hotel v centru trga Železna Kapla Peter OLIP kaplan v Pliberku Vsem ro/akom, faranom, mladini, posebno še študentom MAG. HANZEJ OLIP župnik v Šmarjeti v Rožu ENOTNA LISTA Oobrla vas želi vsem občanom vesele božične praznike in uspešno novo leto. Tinej Wastl in Jože Komar obč. odbornika Liza Hobel in Jozej Haschej namestnika Janez Tratar KAPLAN V DOBRLI VASI DRUŽINA Štefan GREGORIČ MALA VAS 5 PRI GLOBASNICI Ein besinnliches VVeihnachtsfest und ein gutes, gesundes und erfolgreiches neues Jahr S><®> Illferner ZIPPUSCH VW-Audi Kundendienst und Verkauf 9162 Kirschentheuer 33 . JL Rož — Podjuna — Zilja Dragocen dokument — Dom v Tinjah poseduje Dalmatinovo biblijo Te dni sta Katoliški delovni odbor in Kat. dom prosvete v Tinjah v celovškem antikvariatu Magnet „kupila“ Dalmatinovo biblijo (1584), posebno dragocen dokument slovenske verske in kulturne zgodovine. Slovenci smo s tem delom stopili v krog narodov, ki so lahko segali po Sv. pismu v svojem domačem jeziku. Knjige, ki je eden temeljnih kamnov slovenskega jezika, doslej ni imela nobena slovenska ustanova na Koroškem. Dom prosvete Sodalitas v Tinjah in Katoliški delovni odbor sta kupila ta izredni kulturni dokument. Razstavljen bo v Domu prosvete v Tinjah kot najdragocenejši del tamkajšnje obstoječe dokumentacijske razstave zgodovinskih slovenskih literarnih dokumentov. Katoliška prosveta pa bo Dalmatinovo biblijo predstavljala tudi v okviru svetopisemskih razstav po farah. Dragocen dokument in ome- PERVE MO SRSsovi li v Q v i:, g i-: n i; s i s ime. novancjudouskijircshich, i CAnrvL Dalmatinova biblija je zdaj v Tinjah njeno razstavo si lahko izposojajo tudi društva in ob njej poglabljajo poznavanje slovenske narodne in verske kulture. Dom prosvete Sodalitas in Katoliški delovni odbor prosita za finančno podporo, namenjeno kritju stroškov za nakup. Za vsak dar vnaprej, prisrčna hvala. Prispevke je možno nakazati na: Posojilnica Železna Kapla „Soda-litas — Dom v Tinjah", 39139/10086. Upokojenci so se srečali v Rutarjevem Udu v Dobrli vasi Hladno, a sončno nedeljsko dopoldne je pozdravljalo člane Društva upokojencev Podjuna, ko so se zbirali v gostišču Lido v Dobrli vasi. Lastnik hotela in tudi sam član društva upokojencev, trgovski svetnik Franc Rutar, je prostorno obednico pripravil za adventno srečanje, h kateremu je člane povabil društveni odbor s predsednikom Martinom Komarjem. Kot na oktobrskem izletu upokojencev na Ptujsko goro se je povabilu tudi tokrat odzval do-brolski prošt Franc Brumnik. V pridigi med sveto mašo je upokojencem predočil življenjsko obdobje človeške starosti, ki je podoba adventa, pričakovanja Gospodovega prihoda. Mize pa niso bile pogrnjene le za duhovni obed, temveč tudi za telesno okrepčilo. Odličnemu kosilu se je pridružil še kulturni užitek, ki so ga navzočim nudili pevci Slovenskega prosvetnega društva „Vinko Poljanec" iz Škocijana pod vodstvom Franca Starca z izbranim glasbenim sporedom, igralec Miha Kap, član moškega zbora, pa je recitiral pesmi slovenskih besednih umetnikov. Predsednik Društva upokojencev Podjuna, Martin Komar, se je ob tej priložnosti zahvalil dobrolski posojilnici za izdatno podporo in izrazil upanje, da bo tudi občina sledila njenemu zgledu in dodelila društvu ustrezen znesek v korist društvene dejavnosti. Posebej je naglasil, da društvo noče biti konkurenčno drugim podobnim organizacijam, njegov namen je v prvi vrsti, da skrbi za pristno in prijetno domačnost ob priložnostnih srečanjih svojih članov. Da društvo dosega svoj namen, je pokazala številna navzočnost podjunskih upokojencev, dobrodošli pa so še drugi, ki imajo priložnost, da se pridružijo. Adventno srečanje z mašo, skupnim kosilom in družabnim pogovorom ob domači pesmi in besedi bo ostalo kot prijetno doživetje v spominu vsem, ki so se ga udeležili. „Društvo je na pravi poti, vedno več se nas zbere vsakokrat, kadar nas odbor povabi," je zadovoljno pritrdil redni član Društva upokojencev Podjuna. F. V. Iz jogrske torbe: Na gozdnega jereba Jagrovo srce jeseni, ko rjavo gra-hasti petelinček z lepo kristalno čisto kitico: „Ciju-ci-cic-ci-ciju“ vabi kuro, da bi z njo prebil zimo, navda nemir, ga nekaj obide in kaj rad gre na tega predstavnika naših najmanjših gozdnih kur. Ves razvnet vzamem svojo lovsko opremo, seveda čarobne piščali tudi ne pozabim, in nekega nedeljskega jutra jo uberem po Krojeh čez Lojzin travnik proti Biclnovemu ..Mršjaku", kjer hočem poklicati tega posrečenega ptiča. Dobivam občutek, kot da sonce raztaplja dimaste meglice in gurjak razburja srce petelinčka; le-ta prileti na klic in ponaša se kot korajžen fantič, ko pride v vas. Skrajno previdno se znajdem pod listnato streho stare buvke v jesenskih barvah. Dobro vem, da me petelinček niti slutiti ne sme; pa tudi vedno budni gozdni čuvaj, zlodejeva šoja, ne sme izdati mojega prihoda. Skoraj si še dihati ne upam! Bojim se, da bi mi ptič s črnim podbradkom, kot pred letom dni, sfrčal skoraj izpod nog. Čez nekaj časa si upam zapiskati na čarobno piščal. Čeprav sem še začetnik — ga skušam kar najlepše oponašati. Ne vem, kolikokrat ponovim te viže, oglasi se mi pa ne. Za vraga, morda ne kličem prav? Tokrat noče blizu? Gotovo ve, kaj mu preti! Ravno, ko vstanem in se hočem prestaviti više na rob, mi kot zacoprano zafrfota pred nosom in izgine kot kafra. Naslednje nedeljsko jutro sem spet na svojem mestu. Tam v Kozaru se v smrekah oglaša črna žolna. Visoko v zraku jadrajo kanje in se kličejo med seboj. Gotovo so ti klici krivi, da se petelinček ne pojavi. Poskusim na piščal — kot bi zapiskal jereb, ki se ne čuti dovolj varnega. „Ciji-ci-ciij.“ Samo siničke mi dajejo odgovor in kaj kmalu je vse polno teh malih radovednežev po grmičevju okrog mene. Po tretjem klicu se mi zazdi, da nad menoj nekje zafrfota jereb. Negibno prisluškujem, a spet nič. Ponovno ga vabim. Napenjam ušesa, zdi se mi, da nekdo priskaklja po listju. Negiben kot svetnik na stranskem oltarju poslušam. Iz podrasti priskaklja — no, da bi te vrag — veverica. Radovedna se suče, kiha, vijuga s košatim repkom in me vleče za nos; prav počasi se le spravi čez rob. Zopet poskušam s čarobno piščalko. Po večkratnem klicu se jereb dvigne brez odgovora in prileti za moj hrbet. Prav blizu je in se oglaša tiho s svojim „ci-ci-ci“. To tiho oglašanje izraža jezo, ker ne ve, kje je tekmec. Ko premišljujem, kaj in kako je v tem primeru najbolje storiti, se v jelševju oglasi lepa kitica, čista kot kristal: „Ciju-ci-cic-ci ciju.“ Petelinček za mojim hrbtom se z ropotom dvigne in se kot raketa požene v gosto grmičevje. Za trenutek je vse tiho. Nato čujem, da se spopadeta. Pretep je kratek — eden se umakne in sfrči proti Kozari. Ponovna tišina. Potrebna je spet pomoč piščali. Takoj mi da odgovor — oster in nenavadno čist. Gotovo je star jereb; spet se mu oglasim s svojim instrumentom. Že je v zraku, dvignem puško. Z muho sem že na njem, pa puška ne poči! Vrag se je zataknil in tudi tokrat jo u berem proti domu brez te dragocenosti iz narave. „ Stanko Kraut Adventni večen v Skociianu Preteklo nedeljo, 17. dec., smo imeli v farni cerkvi v Ško-cijanu priložnost, da se vsaj za uro izognemo običajni vsakdanjosti in se doživeto zamislimo v božično skrivnost. ..Zveličar prihaja ..." je bilo geslo adventnega večera, h kateremu so prireditelji vabili domačine in okoličane. Temu vabilu se je odzvalo razveseljivo število obiskovalcev, ki so povsem napolnili prostorno škocijansko cerkev. Navzočih je bilo veliko mladih družin. Mladina je prevladovala tudi med nastopajočimi. Pod vodstvom učiteljice Helke Mlinarje nastopil škocijanski otroški zbor in presenetil z novim pevskim sporedom. Nadarjeni Hanzi Hrobath je svoji trobenti izvabil času primerne melodije, s skupino otrok pa je gospa Mlinar pripravila ljubko božično igrico, v kateri so pastirci podarili novorojenemu Detetu — do njega so jim angelci pokazali pot — svoja izbrana darila. Mladini se je pridružil tudi domači cerkveni zbor s tremi pesmimi. Pravo glasbeno presenečenje so obiskovalcem adventnega večera v Škocijanu pripravili pevci Slovenskega prosvetnega društva „Lipa" iz Velikovca, ki so pod vodstvom mag. Berteja Logarja ubrano izvajali božične pesmi v modernih priredbah. Ves spored prireditve je v globoko doživetje adventnega pričakovanja in božične skrivnosti primerno povezal mag. Miha Vrbinc. Pretežni del ta večer zbranih prostovoljnih prispevkov so prireditelji namenili ob nesreči hudo prizadeti družini Hobel v Na-gelčah v sosednji šentviški fari. F. V. Na predlog koroške kmetijske zbornice je bil te dni imenovan na Dunaju za ekonomskega svetnika Alojz Čik iz Škocijana. Mlademu ekonomskemu svetniku ob imenovanju čestitamo. Vera in dr. Franc Wutti iz Borovelj se veselita ob rojstvu drugega otroka. Srečnima staršema ob veselem dogodku iskreno čestitamo, malemu zemljanu pa želimo na njegovi življenjski poti vse najboljše. Kultura Prostorska stiska deželnega arhiva »Oporoka časa“ preč V ponedeljek, 18. decembra, je bila na Dunaju v ateljejskih prostorih slikarja Valentina Omana ter fotografa in pesnika Petra Paula Wiplingerja predstavljena zbirka VViplingerjevih pesmi, „Oporoka časa“, katere je prevedel Andrej Kokot. Predstavitev, povezana z razstavo del iz zelo uspešnega Omanovega dunajskega mrtvaškega plesa, je bila dobro obiskana in zelo odmevna. Koroško je lahko sram za prostorske okoliščine, v katerih deluje in je ..hranjen" deželni arhiv. To niso prostori, v katerih je mogoče delati in po mednarodnih standardih arhivirati gradivo deželnega zgodovinopisja; milo rečeno zamračene, zaprašene in mrzle sobane sploh ne_zaslužijo naziva ..deželni arhiv". Že leta so odgovorni iz arhiva z dr. Alfredom Ogrisem na čelu politike pozivali, naj kaj ukrenejo, saj je gradnja arhiva deželni problem. Nič se ni premaknilo — do današnjega dne, ko naj bi nenadoma le našli rešitev. Kotmara vas — izlet v Topolšico Že dvakrat je zelo lepo uspel društveni izlet v zdravilišče Topolšica pri Velenju. SRD ..Gorjanci" je priredilo tak izlet tudi letos v soboto, 9. decembra. Kdor je hotel, se je lahko nakopal v hotelskem bazenu, tisti pa, ki so malo manj gledaii na zdravje, so se odpeljali v Velenje nakupovat. Izlet je organiziral Hanzi VVaschnig, pd. Glažar iz Čahorč, vozil pa je Sienčnikov šofer Hanzej Wut-te, pd. Tepej. V soboto, 16. decembra, je priredilo društvo božičnico, med katero je predstavila Vida Obid knjižni dar SPZ. Vabilu se je odvzalo izredno lepo število mladih in starejših. Pogoji v sedanjem deželnem arhivu so pod vsako kritiko: pozimi temperatura v skladiščih pade tudi pod ničlo, čeprav je ne-obhodno potrebna temperatura okoli 20° C, da dragocenosti ne bi utrpele nepopravljive škode. Natrpanost prostorov je tolikšna, da lahko nekoliko močnejša oseba obtiči med fascikli in regali; električna napeljava je predpotopna, protipožarnih alarmnih naprav pa ni — vse to v arhivu dežele, ki je tako „ponosna" na svojo zgodovino! Je pač tako, da so se vsi bahali, kako povezani so s to zgovoino, za njeno arhiviranje pa so bore malo ali pa sploh nič niso storili. Kot je vodja arhiva dr. Ogris v posebnem tiskovnem razgovoru dejal, naj bi bil novi arhiv tako načrtovan, da bi sprejel ne le sedanji fundus arhiva, ampak še vse občinske in pomembne zasebne arhive, skratka, vso deželno dokumentacijo (zadnje gradivo je bilo dokumentirano leta 1938!!!) in tudi dokumentacijo Delovne skupnosti Alpe-Jadran. To pomeni, da je potrebno načrtovati nekajkrat večji arhiv od sedanjega. Pristojni deželni referent za ar-_ hiv dr. Ambrozy je javnosti sporočil, da je kmetijska zbornica pripravljena odstopiti oz. dati na razpolago zemljišča pri Kuchar-hofu. Torej naj gradnje novega deželnega arhiva po vseh mednarodnih standardih ne bi več zavirale večje ovire. -vvafra- Član vodstva avstrijskega P. E. N. Kluba, soprireditelja predstavitve, dr. Richter je uvodoma navezal na aktualni razvoj na Češkem, kjer padajo meje. Opozoril je, da sta VViplinger in Kokot že pred tem prekoračila mednacionalne meje in jih izničila. Feliks Bister, ki pa je predstavil pesnikovo delo, je predstavil P. P. VViplingerja kot evropskega popotnika med kul- V ateljejskih prostorih koroškega slikarja Valentina Omana in pesnika Petra Paula VViplingerja je bila predstavljena zbirka ..Oporoka časa“. Rainer Traub vrnil Koroški publicistično nagrado Rainer Traub v odprtem pismu sporoča koroškemu deželnemu glavarju Haiderju, da vrača publicistično nagrado, katero mu je oktobra tega leta podelila koroška deželna vlada. Denarni del nagrade v višini šil. 60.000,— pa je publicist prenakazal za pravno pomoč v korist Gstett-nerjevega procesa. Traub utemeljuje vračilo nagrade s tem, da deželni glavar Haider vztraja pri podelitvi priznanja Koroške Bertlu Petreiju, kljub številnim protestom. Misel na to, da bi v javnosti prišel v stik z nekom, ki poveličuje Hitlerja in njegovo delovanje v Avstriji, je za Rainerja Trauba neznosna. O Ferkovih pesniških besedilih 0 trojezični izdaji založb Edition Atelier in Ariadne Press, v prevodu Herberta Kuhnerja Srečujemo se z vrsto prevodov te samosvoje' izdaje pesniških besed ali podvojenim spominom na trenutke življenja — več trenutkov hkrati z izjemno naglo in skopo reakcijo ter selekcijo pri-spodobnega jezika, ki se, kot vsak jezik umetniškega žanra, razhaja s socialno-realnim jezikom vsakdana množičnega človeka. Žal najglobljo zavest o sebi dobimo le prek poezije — lirike. Samo na ta način se individualiziramo in odtegujemo dnevni demagoški manipulaciji medijev z vse večjim učinkom na krhko intimo. Pesnjenje je klic po izgubljeni zavesti, tisti, ki je zastala na pragu močnega stresa in ki se ne more in ne more otresti zelo nepredvidljivih prijemov, ki človeka kot ednino vse bolj ukinjajo. Vsa Ferkova lirika v nadrobnem pregledu je dokaz za to: iz- viti se iz stresne situacije, ki ti nalaga prisilo čutiti svet drugače, ne več kot tvoj in svoj, marveč kot dejstvo lastne pohabe, ki so ti ga oktroirala sredstva, ki jim ni mogoče priti bliže (kot doslej v vsej zgodovini človekovega obstoja) drugače kot s prebliskom potopljene zavesti v temi, to je s potrojenim spominom, kar je v bistvu pesem. Prizadeni mi bolečine / fuge mir Schmerzen zu / make me feel pain je samo eden pesniških vzorcev za primer izjemno prefinjenega besedila z izjemno intenziteto prizadevnosti po ozave-stitvi sebe v tem izgubljenem svetu. In do te moči osvobojenja prideš šele, ko se zdrzneš do smrti: smrt / ti si / najlepša niansa / črnega. In teh naglih ozavestitev je Ferk poln. Bliskovita in nagla začrtavanja z eno, dvema, tremi besedami v pesmi govore o boju njegove zavesti, ki jo prekriva svetloba teme. Morda še beseda, dve o pesnikovem prizadevanju kot mene-žerju, ki svoji liriki utira pota v zvoke italijanščine, nemščine, angleščine ter drugih jezikov. Ali je to dobro ali ni? Predvsem bi rad poudaril, da je to dobro, in ne le to: to je pomembna izkušnja. Tu gre za še globlje poosebljanje samega sebe. Prevodi so kulturna dobrina in psihološka razbremenitev — preboj iz geta. In to v nov konflikt in novo zdrz-njenje ter s tem še globljo zavest Janko Ferk: „Vergraben im Sand der Zeit / Zakopan v pesku časa / Buried in the Sands of Time“; pesmi v treh jezikih; Edition Atelier, Dunaj, in Ariadne Press, Riverside, Kalifornija, ZDA; brošura; 62 strani; 128,— šilingov. Kultura STRAN 33 petek, 22. decembra 1989 stavljena na Dunaju turami, ki vedno znova opozarja na grozote, ki jih je podivjana ideologija zagrešila nad drugimi ljudmi in narodi. To svojo pes- Iščem stanovanje za tričlansko družino velikost: približno 60 m2 Naslov: Burmas Cvetka c/o Modestov dom Dr.-J.-Tischler-Park 1 9020 Klagenfurt / Celovec niško izpoved je VViplinger podkrepil še s fotografijami. Zahtevni literarni večer so s svojim petjem požlahtili pevci dunajskega krožka pod vodstvom Aleša Šuštarja. Med gosti je bila tudi skupina študentov ljubljanske slavistike. -vvafra- Odpoved F. J. Bistru Kot je F. J. Bister sporočil javnosti na predstavitvi ..OPOROKE ČASA" v ateljeju Oman/VViplin-ger, je isti dan prejel odpoved kot vodja galerije v „ Domus Sloveni-ca“ na Dunaju. Bister vzrokov za odpoved ni navedel. Kratek pogovor z Valentinom Omanom Naš tednik: Pred nedavnim si se vrnil iz Los Angelesa, kjer si se udeležil mednarodnega umetnostnega sejma. Kako si zadovoljen s svojo predstavitvijo in nastopom? V. Oman: Čez lužo sem bil z galerijo Carinthia iz Celovca, ki je poleg mojih slik razstavljala tudi dela slikarja Duffiera iz Pariza, slikarke Miškinove iz New Vorka in dela nekega kiparja iz San Diega. Naša predstavitev je bila zelo lepa, sam sem razstavljal pet slik iz cikla Primorski rekviem in še nekaj kosov na papirju. Odmev je bil dober in odločil sem se, da bom prihodnje leto, če bom sodeloval, odšel v Los Angeles že kakih štirinajst dni prej. Tam bom slikal in tista dela tudi razstavil. Naš tednik: In kupci? V. Oman: Že na umetniškem sejmu v Londonu sem opazil, da se zame zelo zanimajo Japonci, in zaradi tega bi šel rad drugo, leto na umetnostni sejem v Tokiu. Kupci mojih slik v Ameriki pa so bili Amerikanci — dve sliki na papirju je kupil filmski igralec, ki v seriji „Alf“ igra družinskega očeta. Naš tednik: Zelene barve doslej v tvojih delih ni bilo. V novem ciklu, Dunajskem mrtvaškem plesu, pa je zelo prisotna, in sicer v vseh odtenkih. Kaj se je zgodilo, da si jo vključil? V. Oman: Slike tega cikla sem delal tu, v dunajskem ateljeju, in za zeleno sem se odločil pred približno dvema mesecema, med poletom iz Celovca na Dunaj. Vselej mi je ugajal pogled iz letala na zemljo in te slike so me vselej navdihovale. In tedaj, zjutraj je bilo in ležala je slana, sem videl neko čudovito zeleno barvo nad pokrajino. Pred vrati je bila zima, skozi to barvo pa si čutil vigred. To je bila barva, ki prekosi zimo, slana pa ji je dajala poseben čar. Ta zelenost me je zanimala in navdušila. Naš tednik: Boš zeleno odslej stalno uporabljal? V. Oman: Ne vem. Dejstvo pa je, da sem jo v tem novem ciklu, Dunajskem mrtvaškem plesu, saj je zelena barva simbol življenja. Franc VVakounig Mohorjeva predstavila svoj knjižni dar 1990 Domala z vsemi avtorji je prejšnji teden Mohorjeva založba predstavila svoj knjižni dar za leto 1990. V središču pozornosti sta bila, kar je bilo pričakovati, avtor knjige „Cankar in Mohorjeva" dr. France Bernik in prof. dr. Peter Fister, ki je avtor priročnika »Arhitektura v Podjuni, Rožu in Zilji". Knjižni dar Mohorjeve smo v Našem tedniku že obširneje predstavili. Z njim prihaja v naše domove bogato in dobro čtivo. Kupite ga! Knjižni dar 1990 SPZ — ponudba bralcu Čas knjižnih darov je in kot vsa povojna leta doslej je tudi SPZ za prihodnje leto pripravila lasten knjižni dar, ki obsega pet enot. Jasno je, da je Koroški koledar tudi tokrat na prvem mestu. Njegovi avtorji so Meta Domej, Teodor Domej, Tomaž Ogris, Sonja VVakounig, France Golob, Živa Gruden, Janez Janša, Ludvik Karničar, IgorSchellander. Koledar v alternativnem designu (zamisel Toma VVeissa) stane 120,— šil. Gotovo je najbolj zanimiv del daru knjiga „Veliko navdušenje — Iz koroških farnih kronik 1918—1920“. Iz 26 zbranih farnih kronik je razvidno, da je »uradno koroško zgodovinopisje" napravilo iz plebiscita krepko farso, kajti t. i. plebiscitarni boji so imeli, kot je iz farnih kronik jasno razvidno, marsikdaj obliko roparskega pohoda folksverovcev. Ob tem je bila najbolj prizadeta slovenska duhovščina. Knjiga stane 150,— šilingov. Štiribarvna, dvojezična otroška slikanica „Niko in/und Maja“ je namenjena otrokom, avtorici pa sta Marica Kulnik (besedilo) in Zorka VVeiss-Lois-kandl (ilustracije). Tej slikanici je videti, da manjkata lektorjevo oko in pero. Slikanica stane 130,— šil. IB T ^ II 11 1 f L^Jj Jj 4, V Borovljah je bral Janko Messner iz „ Dnevnika Pokržnikovega Lukana". „100 naravnih znamenitosti Slove-nije“ je priročnik za zavestno popotovanje po Sloveniji in doživljanje njenih naravnih lepot. Knjiga je bogato opremljena z barvnimi slikami, katere spremlja ustrezen komentar. Priročnik stane 80,— šil. Kaseta „lz dnevnika Pokržnikovega Lukana" zaokrožuje dar. Sočen Lukanov jezik in popopran komentar bosta gotovo navdušila staro in mla-do: Kaseta stane 120,— šil. Če pa hočete kupiti knjižni dar v celoti, boste zanj odšteli le 350,— šilingov (skoraj polovico ceneje, kot če bi kupovali posamezne knjige). Večeri so dolgi — zato berimo! -vvafra- Radio / Prireditve PR RED TVE T A T E D E N V R A D I U 22. 12. 1989 — 2. del. — „Kulturna panorama leta“ Če sodimo pravično, z veseljem lahko ugotovimo, da je bilo leto 1989 na kulturnem področju zelo razvejano. V okviru celotne kulturne ponudbe v deželi je imela slovenska kulturna produkcija velik delež. Naj naštejemo nekaj tem: Izšle so pomembne in važne knjige, tako literarne kot druge — od „Slavimo Gospoda" do „Oporoke časa". Živahno kot že dolgo ne, se je predstavilo slovensko amatersko gledališče na Koroškem — zastopano je bilo vse od stilnih poizkusov do pravcatih inovacij na odru, slovenski kulturniki so bili deležni tudi vidnih javnih priznanj — Gustav Januš na primer je bil odlikovan s častno nagrado dežele Koroške. V oddaji, ki jo bo pripravil Horst Ogris, boste lahko slišali povzetek najvažnejših korakov kulturnega dela med Slovenci na Koroškem, in sicer tistih, ki kažejo v smer sodobne kulture. 24. 12., 18.10—18.30 — 25. 12. 89, 6.30—7.00 in 18.10—18.30 — BOŽIČ NA RADIU — „Sveta noč — blažena noč", katero bo zapel celovški zbor „Gallus“, bo zadonela 24. 12., ob 18.10. Pesem bo uvod v že tradicionalno oddajo na Sveti večer, ko bo koroški škof dr. E. Kapellari nagovoril vse, ki verujejo v božično skrivnost. — Praznično oddajo, 25. dec., bo skupno s svojimi zanesljivimi sodelavci iz kapelških grap pripravil Polde Zunder. Jutranji oddaji ob pol sedmih zjutraj je dal geslo „Neskon-čni je postal majhen", zvečer ob 18.10 pa bo geslo prazničnega sporeda „Mesija je rojen, veselimo se!“ TINJE NOVOLETNO SREČANJE — ..KRISTJANI IN POLITIČNA DRUŽBA" Čas: torek, 2. jan., in sreda, 3. jan. 1990 Kraj: Dom prosvete v Tinjah Prireditelja: Katoliška prosveta in referat za izobražence TINJE DNEVI PETJA IN IGER ZA OTROKE Čas: od četrtka, 28. 12., od 15. ure do sobote, 30. 12., do 17. ure Kraj: Dom prosvete v Tinjah Prireditelja: Katoliška otroška mladina in Kat. dom prosvete v Tinjah Prijave: do 22. decembra na Katoliški otroški mladini, tel. 04 63 Z 51 11 66-78 VOGRČE SILVESTROVANJE Čas: nedelja, 31. 12. 89, ob 20.00 Kraj: pri Florjanu v Vogrčah Igra: ansambel .SLOVENIJA" Prireditelj: MePZ ..Podjuna-Pliberk" ŠENTJAKOB Društvo upokojencev v Šentjakobu vabi na BOŽIČNICO, ki bo v torek, 26. 12. 1989, ob 14. uri v mali dvorani farnega doma v Šentjakobu SELE ŠTEFANOVA VESELICA Čas: torek, 26. 12. 1989, ob 19. uri Kraj: farni dom v Selah Zabaval vas bo .Trio Oraže" Prireditelj: Športno društvo DSG Sele 21. koroški kulturni dne/i SPORED SREDA, 27. 12. 1989 9.30 Otvoritev 10.00 F. J. Bister: Avstrijska nacija in slovenska narodnost -antagonizem ali vzajemnost? 11.00 Ciril Zlobec: Nacionalna samobitnost Slovencev in vprašanje slovenskega naroda v večnacionalnem prostoru 14.30 Ernst Bruckmuller: Avstrijska nacija in vprašanje njenega multietničnega značaja 16.00 Georg Auernheimer: Ogrožanje identitete v mešanih kulturah 19.30 Nace Šumi: Umetnik Valentin Oman (diapozitivno predavanje) ČETRTEK, 28. 12. 1989 9.30 Ralf Unkart: Vmdišarska teorija in ljudsko štetje leta 1991 Vladimir Klemenčič: Statistična kategorija „Windisch" za občevalni jezik na Koroškem ob uradnih avstrijskih popisih prebivalstva 14.30 Podijska diskusija: k Koroški Slovenci ^ in 70. obletnica plebiscita Diskutirajo predstavniki obeh osrednjih političnih in kulturnih organizacij PREVAJALA SIMULTANO V OBA DEŽELNA JEZIKA Univerza za izobraževalne vede v Celovcu Predavalnica I CELOVEC 39. SLOVENSKI PLES Čas: petek, 5. januarja 1990, ob 20. uri Kraj: Dom sindikatov (OGB-Haus) v Celovcu Za ples igra: Alpski kvintet, pevca: Ivanka Kraševec, Oto Pestner; Trio .Drava" iz Borovelj, feat Emil Krištof, Marko Lackner Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza Prosimo za rezervacijo miz v pisarni SPZ (tel: 0463 / 51 43 00 - 20) ŠENTPRIMOŽ NOVOLETNI KONCERT Čas: nedelja, 7. januarja 1990, ob 14.30 Kraj: Kulturni dom v Šentprimožu Prireditelj: SPD .Danica" Nastopajo: MePZ .Danica", Mladinski zbor .Danica", Radiški fantje DOBRLA VAS Igra: „LAŽNIVEC“ Čas: sobota, 6. januarja 1990, ob 14.30 Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi Nastopa: igralska skupina SPD .Srce* v Dobrli vasi Prireditelj: SPD .Srce" SVEČE Čas: na Štefanovo — 26. 12. 89, ob 19. uri Kraj: pri Adamu v Svečah Nastopajo: otroška instrumentalna skupina, mladinski pevski zbor, cerkveni pevski zbor V drugem delu bo premiera igre: ..Čarovnik iz Oza“ Režija: Franci Končan in Malka Feinig Scena: osnutek Kump; izvedba Ogorevec, Feinig, Gabriel M. in Oitzl P. Kostumi: sorodnikov igralcev Prireditelj: SPD .Kočna" v Svečah LEDINCE JUBILEJNA PRIREDITEV — 10 LET „PETER MARKOVIČ" Čas: v torek, 26. 12. 1989 (na Štefanovo), ob 19.30 Kraj: Kulturni dom na Ledincah Nastopili bodo: družina Lipusch, Šmihel, MePZ „Rož", Šentjakob, MoPZ „Jepa-Baško jezero", Loče, plesna skupina Rožek Po kulturnem sporedu PLES z .BLEJSKIM SEKSTETOM" Prireditelj: Kulturno društvo .Peter Markovič' Rožek LOČE PRELOMNICA NA VZHODU — predavanje — dr. Hans Peter FRITZ: DELO ČASNIKARJA ORF Čas: v petek, 29. 12. 1989, ob 19.30 Kraj: pri Pušniku v Ločah Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero" v Ločah Dr. Hans Peter FRITZ je sodelavec obveščevalne službe ORF. Poročal je iz Berlina ob zgodovinskem dogodku, ko je padel zloglasni zid. Od njega bomo slišali avtentično poročilo. Po predavanju diskusija. DOBRLA VAS KONCERT Čas: četrtek, 28. 12. 1989, ob 19.30 Kraj: dvorana kulturnega doma v Dobrli vasi Nastopa: MePZ .Srce" v Dobrli vasi „lzvenela bo pesem v letu 1989“ Prireditelj: SPD .Srce" SODALITAS Dom v Tinjah Telefon: (04239) 2642 9121 Tinje od četrtka, 28. dec., od 15. ure do sobote, 30. dec., do 17. ure DNEVI PETJA IN IGER ZA OTROKE Vodstvo: Andreja Lepuschitz s sodelavkami in sodelavci KOM od torka, 2. januarja 1990, od 9. ure do srede, 3. januarja 1990, do 13. ure Novoletno srečanje KRISTJANI IN POLITIČNA DRUŽBA Predavatelji: dr. Drago Ocvirk, ddr. Anton Stres, dr. Andreas Kohl, drž. posl. Karel Šmolle Termin bo pravočasno objavljen!!! ..MANJŠINSKA POLITIKA ZVEZNE VLADE", nem. Predavatelj: zvezni kancler dr. Franz Vranitzky od sobote, 6. januarja, od 14.30 do nedelje, 7. januarja, do 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelji: zdravnik, mati, duhovnik od nedelje, 14. januarja, od 18. ure do sobote, 27. januarja, do 13. ure SOCIALNI SEMINAR ZA ŽENE, nem. Spremljata: Lieselotte VVohlgenannt in Marianne Haidinger od sobote, 20. januarja, od 14.30 do nedelje, 21. januarja, do 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON, nem. Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelji: zdravnik, mati, duhovnik RADIŠE Premiera komedije NAŠI TRIJE ANGELI (Sam in Bella Spevvack), prevod: Dušan Tomše Čas: torek, 26. 12. 1989 (na Štefanovo), ob 19. uri Kraj: Kulturni dom na Radišah Nastopa: mladinska skupina SPD „Radi-še" Režija: Nataša Goršek ŠENTPRIMOŽ SILVESTROVANJE Čas: nedelja, 31. dec. 1989, ob 20.00 Kraj: Kult. dom .Danica" v Šentprimožu Prireditelja: SPD .Danica" in ansambel .Zmeda" Igra: ansambel .ZMEDA" SELE Ponovitev Igre „ZMAJ“ (Jevgenij švarc — Marjan Belina) Čas: na Štefanovo, 26. decembra 1989, ob 14. uri Kraj: farna dvorana v Selah Prireditelj: KPD .Planina" v Selah Nastopa mladinska igralska skupina domačega društva RADIŠE 14. RADIŠKI PLES Čas: sobota, 13. jan. 90, ob 20. uri Kraj: Kulturni dom na Radišah Igra: ansambel ZMEDA iz Šentprimoža Prireditelj: SPD .Radiše" NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) In Izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev,“ ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in mag. Marjan Pipp, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. — UREDNIŠTVO: Silvo Kumer (glavni urednik), urednika Franc Wakounig in Vincenc Gotthardt, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. PETEK, 22. dec. Kulturna panorama leta. SOBOTA, 23. dec. Od pesmi do pesmi — od srca do srca. (M. Hartmann) NEDELJA, 24. dec. 6.30-7.00 Voščila -Duhovna misel (žpk. Hanzej Olip) — 18.10— 18.30 Božični nagovor koroškega škofa. — Božične pesmi. P0NED., 25. dec. 6.30—7.00 ..Neskončni je postal majhen" (P. Zunder). — 18.10— 18.30 ..Mesija je rojen — veselimo se!“ (R. Zunder) TOREK, 26. dec. 6.30-7.00 Voščila. -18.10-18.30 „ Enkrat je bil en škrat" (L. Kupper). SREDA, 27. dec. Glasbena sreda. ČETRTEK, 28. dec. Rož — Podjuna — Zilja. Radio / Prireditve Slovenci želijo ludi ob praznikih gledati slovensko televizijsko oddajo T A T E D E N V R A D I U SREČNO NOVO LETO! Slovenski radijski spored bo, tako vsaj upajo njegovi vselej optimistični uredniki, končal leto veselo. Za zadnji dan „ta starega leta" je namreč uspelo pridobiti svetovno znano vedeže-valko, ki bo pogledala v bodočnost in napovedala, kaj se bo nepričakovanega in morda tudi pričakovanega zgodilo v naslednjih dvanajstih mesecih. Slovenski novinarji so sicer veseli, da so dobili tako promi-nentno gostjo; v tem trenutku pa ni moč reči, da bodo tudi njene izpovedi razveseljive. — Sicer pa bo dan pozneje, 1. januarja, v tradicionalni slovenski večerni oddaji moč slišati, kako si slovenski narodnostni politiki in deželni glavar, seveda vsak iz svojega zornega kota, predstavljajo razvoj koroških Slovencev; hkrati bodo tudi voščili srečno novo leto! Naslednji dan, v torek, boste kot kontrast in za večjo samozavest slišali povzetek pozitivnih dogajanj v letu 89. Melodije leta, izbrane iz produkcije slovenskega radijskega sporeda leta 89, boste lahko slišali v sredo v redni oddaji; v enourni večerni oddaji pa bo reportažni zapis o prireditvah letošnjih kulturnih dnevov v Celovcu. Ob praznikih, kot sta 24. in 31. december, naj bi odpadle slovenske televizijske oddaje. Proti temu so protestirali v tiskovnih izjavah in v pismu generalnemu intendantu ORF Podgorskemu Mlada KEL, Klub slovenskih občinskih odbornikov, KKZ in SPZ. Zastopniki Mlade KEL so se celo odločili za spontano akcijo in zbrali okrog 500 podpisov, s katerimi ljudje izražajo željo, naj ORF v prihodnje tudi ob praznikih oddaja slovenski spored „ Dober dan Koroška". Kot eden izmed razlogov za odpoved slovenske televizijske oddaje ob božičnih praznikih je ORF navedel, da je tedaj na sporedu tradicionalna oddaja „Luč v temo". Zato je Krščanska kulturna zveza predlagala v že omenjeni izjavi in pismu, da pri tej hvalevredni akcijo sodelujejo tudi slovenski zbori. Slovenska prosvetna zveza je zapisala v svoji tiskovni izjavi, da objektivno oblikovani televizijski program gotovo ne bi smel gojiti interesa že v naprej okrniti me- Slovenska beseda je beseda praznika ... je že zapisal pisatelj Ivan Cankar. Zato smo z velikim začudenjem zasledili napoved v slovenski oddaji ..Dober dan, Koroška“ dne 17. decembra 1989, da bosta zaradi praznikov izpadle dve slovenske televizijske oddaje. Nerazumljiva so nam ozadja, zakaj naj bi prav za praznike izpadla slovenska televizijska oddaja. Eden izmed razlogov naj bi bila oddaja „ Licht ins Dunkel", zdi se nam, da bi lahko tudi slovensko oddajo vključili v akcijo ..Licht ins Dunkel", ker tudi slovenski zbori sodelujejo pri tej hvalevredni in pomembni akciji. Krščanska kulturna zveza zahteva, da se upošteva slovenska televizijska oddaja tudi za praznike, zato prosimo vse odgovorne, da se televizijska oddaja „ Dober dan, Koroška“ vključi tudi v praznične oddaje. Krščanska kulturna zveza Aufforderung an den ORF-Generalintendanten Sehr geehrter Herr Generalin-tendant Thaddaus Podgorski! Der-art schamlos spottisch konnen Sie nun doch vvirklich nicht mit unse-rem slovvenischen Volk in Karnten umspringen, daB Sie Ihnen sogar dialne veljave jezika narodnostne skupnosti, in sicer iz razlogov, ki niso razumljivi in javnosti nedostopni. Prav tako se je za slovenske televizijske oddaje ob praznikih zavzel tudi vodja slo- Oddaje »Dober dan, Koroška" 24. 12. in 31 12. 1989 ne bo. die eben erst erkampften klaglich kurzen (zvvanzig!) sonntaglichen Minuten im Osterreichischen Fernsehen fur die bevorstehenden Feiertage vvegnehmen. Sie glau-ben wohl, daB wir n ur arbeiten und Steuern zahlen sollen, da wir ja keine VVeihnachten und kein Neujahr kennen? Sicher war es — wie sich 's jetzt herausstellt — e/n Fehler unserer liebdienerischen, ihr slovveni-sches Volk reprasentiereden Funktionare, Ihnen fur jene harter-kampften 20 Minuten vor lauter Begeisterung gleich einen Preis (zvvanzig Blaue) verliehen zu ha-ben, der — wie wir sehen — von Ihnen nur miBverstanden vverden konnte, aber daB Sie soviel Zynis-mus aufbringen konnen? Im Namen des Verbandes Slowe-nischer Schriftsteller in Osterreich fordere ich Sie auf, Ihren BeschluB noch rechtzeitig ruckgangig zu ma-chen: Im Geiste einer vvahren Gleichberechtigung der Karntner Slovvenen in unserer Zvveiten Republik. ^/<0 Messner, Obmann venskega televizijskega in radijskega oddelka Mirko Bogataj; ob tej priložnosti je izrazil tudi željo, da bi slovensko televizijsko oddajo ORF posredoval vedno ob istem času. Zakaj cenzura? Ko sem v NT 47. (24. 11. 1989) bral na 4. strani pod člankom ,. Kakor divji val..." svoje ime, sem se moral kar močno začuditi. Spominjam se, da sem nekaj podobnega napisal, zelo dobro pa vem, da vse to, kar sem nad svojim imenom bral, ni bilo „ izpod mojega peresa“. Manjkale so besede, ki sem jih vrgel na papir, namesto njih pa so se pojavile besede in rečenice, ki jih nisem spravil na papir. Samo dve izmed številnih sprememb bi tu omenil. Zapisal sem, da se je „ začul glas iz Češke in Slovaške", v NT pa je zapisano (tudi jezikovno napačno) „s Češke in Slovaške". Če že, bi moralo biti „s Češkega in Slovaškega" (kakor Jz Koroške", a ,.s Koroškega", Jz Poljske", a „s Poljskega", ker pravimo „na Koroškem, na Poljskem"). O Ukrajincih sem zapisal, da jih je okoli 50 milijonov in da „so s tem največja narodna manjšina v Evropi", nikakor pa ne, da tako manjšino samo „predstavljajo". Korektorjeva oz. korektoričina naloga je, da popravlja napake, da naredi stvari boljše. Če pa z dodajanjem in spreminjanjem besed spreminja smisel in izpoved brez avtorjevega oz. avtoričinega privoljenja, je to cenzura. Še hujše pa je to v podpisanih člankih. Jože V/akounig PETEK, 29. dec. Narodopisna oddaja (Dr. A. Feinig). SOBOTA, 30. dec. Od pesmi do pesmi — od srca do srca. (M. Hartmann) NEDELJA, 31. dec. 6.30-7.00 Voščila -Duhovni nagovor. — 18.10-18.30 Na zdravje. PONED., 1. jan. 1990 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem (glasb, oddaja). — 18.10-18.30 Srečno novo leto! TOREK, 2. jan. Pozitivno v zadnjem letu. SREDA, 3. jan. Melodije leta. Večerna 21—22: Koroški kulturni dnevi. ČETRTEK, 4. jan. Rož — Podjuna — Zilja. PISMA BRALCEV 37 Ženska ekipa SK Doba še vedno neporažena Tudi drugo moštvo vodi na lestvici V odbojki je za veliko senzacijo poskrbela ženska ekipa iz Doba, ki je vseh pet tekem gladko dobila s 3:0. Na lestvici seveda zasedajo prvo mesto pred ATSC in ATS iz VVolfsberga. V odlični formi pa je tudi druga ekipa SK Doba, ki je podlegla ob precejšnji smoli šele v eni tekmi. V drugi pokalni tekmi so podlegli Hypo s 3:0. Nasprotnik je tokrat igral v odlični formi; v povračilni tekmi, ki bo sredi januarja, pa trener Lojze Opet-nik pričakuje seveda boljši rezultat in hkrati upa, da bo njegovo moštvo zmagalo. Prvenstveni rezultati drugega moštva: SK Dob — Beljak 3:0 Spittal — SK Dob 0:3 Grabštanj — SK Dob 3:1 SK Dob — Bistrica v Rožu 3:0 SK Dob — ATSC 3:1 Starejše moštvo SK Doba pa trenutno ni tako dobro v formi; namreč volja do treningov. Dosegli pa so tele rezultate: SK Dob — Wolfsberg 3:1 Beljak — SK Dob 0:3 SK Dob — Grabštanj 3:0 Bistrica v Rožu — SK Dob 3:2 Moštvo zaseda peto mesto na lestvici. Bo 1. moštvo Slov. biljardnega kluba Juonna spet igralo v podligi? To vprašanje so si stavili igralci 1. moštva Slovenskega biljardnega kluba Juenna, ko so odigrali prvenstveno tekmo proti zadnjemu na lestvici, moštvu iz Sinče vasi. Igralci slovenskega moštva so prišli na tekmo polni optimizma, in pričakovati je bilo dve točki; toda nezmogljivost in .ne-skoncentriranost vseh igralcev sta vzrok, da so podlegli moštvu iz Sinče vasi s 3:5. V naslednjem kolu, sredi januarja drugega leta, bo potrebna zmaga proti Beljaku, če se želi moštvo obdržati v B-ligi. LESTVICA B-LIGE 1. Dobrla vas I 2. St. Celovec 3 3. Eintracht 4 4. Pliberk 2 5. Eintracht 5 6. Beljak 2 7. SBK Juenna 8. Sinča vas 5 +14 9 5 +14 7 5+8 7 5 0 5 5—4 5 5—4 3 5—10 2 5—18 2 Slovenska športna zveza, Tarviser Str. 16, 9020 Celovec Tokrat na smučanje na Salzburško Salzburški ..Športni svet Amade" — Filzmoos, Eben, Altenmarkt, Zauchensee, Fla-chau, Kleinarl, VVagrein, St. Johann/Pongau — bo v zimskih semestralnih počitnicah cilj smučanja (smučarskega tečaja) Slovenske športne zveze. Enotedensko smučanje bo od sobote, 3. februarja, do sobote, 10. februarja 1990. V hotelu Bischofsmutze v Filzmoosu je rezerviranih 30 mest v sobah z vsem kom-fortom. V spodaj navedenih cenah je vključeno: — sedem polovičnih penzionov (zajtrk, večerja) — avtobusni prevoz iz Celovca v Filzmoos in prevozi na smučišča — 6-dnevna smučarska vozovnica za 120 žičnic in vlečnic — vsakodnevni vstop v javno kopališče — savna v hiši — pouk v smučanju v dopoldanskih urah, odnosno smučanje pod strokovnim vodstvom odrasli v dvoposteljni sobi 4650,— odrasli v troposteljni sobi 4450,— otroci do 6 let pri starših 2340,— otroci do 13 let pri starših 3180,— Interesenti naj se prijavijo najkasneje do 12. jan. 90 z naplačilom šil. 1000,— na konto Slov. športne zveze ktp. štev. 1-03-029-113 pri Posojilnici Celovec (BLZ 39103). „Upam, da mi bo šlo letos nekoliko boljše,“ je dejal Zahomčan Franci VViegele v pogovoru s športnim urednikom NT Aleksandrom Čertovom, glavnim urednikom NT Silvom Kumrom in urednikom ORF Marjanom Velikem. V svetovni pokal se bo VViegele po vsej verjetnosti vključil na mednarodni skakalni turneji v Innsbrucku in Bischofshofnu. Ani Miillep-Kle meniak - športnica leta 1988 Slovenski športni novinarji volili športnike leta 1989 Slovenski novinarji ORF, Slovenskega vestnika in Našega tednika so tudi letos izvolili športnike leta 1989. Kakor se je izkazalo, je letos največje uspehe slavila Podgor-čanka Ani Miiller, ki se je na dolgih progah uveljavila tudi na mednarodni ravni. Zahomški skakalec Franci VViegele letos ni imel najbolj uspešne sezone, zato so ga novinarji uvrstili na 2. mesto. Avstrijski državni vice-naslov pa je boksarju Franciju VVieserju prinesel 3. mesto. Pri mladih športnikih je, jasno, odnesel 1. mesto kolesar Peter VVrolich. Presenetljivo skopo pa so nekateri novinarji ocenili uspehe Daniela Užnika, ki je kljub nekaterim vrhunskim rezultatom zasedel šele 3. mesto. Rezultat izbire pa naj ne manjša uspeha mladega smučarja. °Oidai ANI MIILLER — Športnica leta 1989 je v iztekajočem se letu osvojila 41. avstrijski naslov, skupno pa si je priborila pet prvih mest. Zmagala je na 10.000 m, na 3000 m v dvorani in prav tako na 3000 m na prostem, zboljšala je avstr, rekord na 10.000 m in na 5000 m, osvojila je tudi prvo mesto v krosu na 15 km. V Brusselu je osvojila 3. mesto, na svetov, prvenstvu na cesti pa 16. mesto. Športniki leta 1989 1. Ani Miiller — DSG Podgorje (lahka atletika) 52 točk 2. Franci VViegele — ŠD Zahomec (smučarski skoki) 46 točk 3. Franci VVieser — HSV (boks) 31 točk 4. Milan Oraže — SAK (nogomet) 26 točk 5. Martin Kušej — PSK (rokomet) 18 točk 6. Lojze Sadjak — SAK (nogomet) 17 točk Lojze Gallob — SŠZ (šah) 7. Zdravko Smrtnik — SŠK Obir (namizni tenis) 6 točk Štefan Kreutz — RC Velikovec (kolesarjenje) 9. Lojze Opetnik — SK Aich/Dob (odbojka) 4 točke Joži Ambrusch — SŠZ/šah 10. Marjan Oraže — HSV (boks) 2 točki Jana Jelen — SŠK Obir (karate) Mladi upi 1989 FRANCI VVIEGELE — Na smučarskih poletih je v ZDA dosegel 1. mesto, v Sap-poru je na tekmi za svetovni pokal kot dvanajsti dosegel točke za svetovni pokal. Dosegel pa je še vrsto uvrstitev, ki niso segle za točke za svetovni pokal. Letos ima še pred seboj mednarodno skakalno turnejo, na kateri ima še možnost doseči točke. FRANCI VVIESER - Tretje uvrščeni na lestvici, Franci VVieser, je letos dosegel sledeče uspehe: Na Predarlskem je postal avstrijski vice-prvak v splošni kategoriji do 75 kg. Udeležil seje mednarodnega turnirja v Nemčiji, kjer je osvojil 2. mesto, nadalje je tekmoval v Jugoslaviji, Italiji in Švici. Letos pa je premagal tudi svetovnega vojaškega prvaka. MILAN DRAŽE — je kot mlad vratar prišel iz 1. razreda k SAK in je že po prvi tekmi izpodrinil bivšega vratarja jugoslovanske reprezentance Ljubiša Dala-noviča iz I. moštva. V 13 tekmah je dobil 5 zadetkov, igral je tudi v koroški reprezentanci, od koroških novinarjev pa je bil izvoljen za najboljšega vratarja v deželi. ■ V MARTIN KUŠEJ — igra rokomet v B-ligi pri PSK Celovcu, ki je letos postal prvak in se je s tem kvalificiral za play-off. Martin Kušej igra krožnega napadalca in šteje vedno med najboljše strelce v moštvu, in to že nekaj let. Rokometaš pa je tudi znan kot zelo angažiran gledališki režiser, ki seje v Ljubljani naučil slovenščine. Mfrolich letos namspesneisl mladi športnik 1. Peter VVrolich — RC Coca Cola Beljak (kolesarjenje) 56 točk 2. Tatjana Zablatnik — ŠD Šentjanž (smučanje) 39 točk 3. Daniel Užnik — ŠD Šentjanž (smučanje) 37 točk 4. Marko VVieser — SAK (nogomet) 20 točk 5. Monika Matschnig — Slov. gimnazija (odbojka) 17 točk 6. Marko Smrtnik — SŠK Obir (namizni tenis) 16 točk 7. Martin VViegele — ŠD Zahomec (smučarski skoki) 12 točk 8. Saša Kalan — Regenerin (košarka) 9 točk Harald VVolte — SŠZ (šah) 9. Štefan Hribar — SŠK Obir (smučarski skoki) 7 točk 10. Kristijan Moser — ŠD Zahomec (smučarski skoki) 5 točk 11. Lucija Ottovvitz — DSG Podgorje (lahka atletika) 2 točki Silvana Oraže — ŠD Šentjanž (smučanje) Dunja Lukan — SŠZ (šah) 13. Marion Maloveršnik — ŠD Šentjanž (smučanje) 1 točka Marko Gallob — SŠZ (šah) Pri izboru športnikov leta urednika Našega tednika nista upoštevala šahistov, ker le-ti ne sodijo pod oznako šport. Kakor je iz mednarodnega športnega novinarstva razvidno, razlikujejo med šahom in športom. Ker so pa kolegi naORF-u in pri Slovenskem vestniku tokrat dali točke tudi šahistom, smo jih navedli v oklepajih. PETER VVROLICH — Letos je prvič tekmoval v mladinski skupini in postal v dvojici avstr, prvak; 3. mesto je slavil na koroškem gorskem prvenstvu, 4. mesto na kor. prvenstvu na kronometer in 10. mesto na avstr, prvenstvu, prav tako na kronometer. Na evropskem „Grand-Prixu" v Škoci-janu je dosegel 2. mesto. TATJANA ZABLATNIK - Letos je zelo uspešno smučala Tatjana Zablatnik iz Bilčovsa. Zmagala je na pokalu Tyrolija in obenem dosegla kvalifikacijsko normo za koroški kader. V primerjalni tekmi med Štajersko, Salzburško, Nižjo Avstrijo in Koroško pa je dosegla s koroško ekipo prvo mesto. Ples SAK na Štefanovo 26. decembra 1989, ob 20. uri v hotelu OBIR v Železni Kapli Igra domača skupina „ZMEDA“. Prisrčno vabljeni! Pripravljen je tudi bogat srečolov! DANIEL UŽNIK — V svojem letniku je bil letos zelo uspešen; zmagal je na vseh tekmah v veleslalomu, v super G slalomu pa se je v skupnem seštevku uvrstil na 2. mesto. Zelo odločno pa vodi na lestvici ČSV, kjer točke niso odločilne samo za koroško ampak tudi za avstrijsko raven. MARKO VVIESER - je eden najbolj perspektivnih igralcev Slovenskega atletskega kluba in je igral tudi že nekaj tekem zelo uspešno v I. moštvu, kjer naj bi imel po mnenju strokovnjakov že zdavnaj standardno mesto. Slovenski atletski klub vabi 31. 12. 1989 vse svoje člane, nogometaše in sponzorje na silvestrovanje v gostišču Juenna. Za goste SAK je rezervirana cela hiša. Igral bo ansambel „Doreta“, nastopil pa bo tudi avstrijski prvak v magiji „Magic Felix“. Pripravljen bo ..silvestrski bife“. V kletnih prostorih pa bo diskoteka. Ob tej priložnosti želi SAK vsem prijateljem vesele praznike in srečno novo leto! STRAN Za kvalificirano izobraženost na področju computerske tehnologije skrbi mag. Maja Ambruš. ODPRTIH VRAT VIŠJE STROKOVNE SOLE V ST. JAKOBU Tudi tokrat so šolske sestre spoznale potrebo časa Minuli petek je vodstvo Višje strokovne šole v Št. Jakobu vabilo na dan odprtih vrat. Gojenke šole so za to priložnost pripravile izredno bogat spored, s katerim so presenetile številno publiko. Poleg nastopa pevskega zbora, modne revije in plesa so učenke prikazale tudi v režiji Marjana Stick-ra potek gospodarskega posla. Najbolj presenetljivo pri tem je bilo, kako odlično so gojenke opravile svoje tajniško delo, in sicer kar v štirih jezikih. Prireditve se je udeležilo lepo število staršev, prijatelji šole in zastopniki javnega življenja. Častni gostje so bili v svojih pozdravnih besedah enotnega mnenja, da je ta šola velika pridobitev ne le za slovensko narodno skupnost, ampak za celotno gospodarstvo. Kvalificirana izobrazba in znanje več jezikov pridobiva na pomenu prav zdaj, ko se po vsem svetu odpirajo meje. Znanje jezika sosednjega naroda pa je v prostoru Alpe-Ja-dran še posebno pozitiven element, s pomočjo katerega bo omogočeno absolventkam in absolventom te šole laže najti kvalificirano delovno mesto. Besede priznanja in zahvale šolskim sestram je ob tej priložnosti izrekel tudi župan tržne občine Št. Jakob v Rožu Johann GreBI, ki je izrazil občudovanje nad delom šolskih sester, ki so pravočasno spoznale potrebo časa in samoiniciativno primerno ukrepale ter poskrbele za možnost sodobne izobrazbe deklet. Le malo je manjših občin, ki bi imele višjo strokovno šolo z zaključkom mature. Ker šentjakobska šola izvrstno pripravlja mladino na življenje in na prihodnost, je župan GreBI pozval starše na splošno, naj pošljejo svoje otroke v to izobraževalno ustanovo šolskih sester. Prav tako je izrazil besede priznanja podpredsednik NSKS dipl. trg. Urank, ki je izrazil upanje, da se bo tudi javnost zavzela za obstoj in pozitiven razvoj te šole. Njena pridobitev je izredno velikega pomena, še posebno v času, ko se po vsem svetu odpirajo meje; vse pomembnejši postajajo tudi dobri medsebojni odnosi, torej odnosi do naroda, kateremu pripada sosed. Predsednik KKZ dr. Janko Zerzer je ugotovil, da se po pogajanjih na Dunaju v zvezi z ustanovitvijo dvojezične akademije kaže, da je dosegel dvojezični izobraževalni sistem korak, kakršnega v preteklosti še nismo storili. Dneva odprtih vrat se je udeležila tudi vrsta častnih gostov, med njimi zastopniki deželnega šolskega sveta Reinprecht, VViegele in Knopf, zastopniki deželne vlade in občine Št. Jakob ter slovenskih organizacij — podpredsednik NSKS dipl. trg. Urank, tajnik NSKS mag. Pipp in ravnatelj Mohorjeve dr. Koren. Deklice — in žal še edini fant — so navdušili z modno revijo. Prikazane obleke so si dijakinje sešile same. Šolski zbor pod vodstvom Jožeta Ropitza je pozdravil navzoče s slovensko, nemško in italijansko pesmijo. Šola posreduje poleg visoke kvalifikacije na vseh gospodarskih področjih tudi verske vrednote. Župnik Stanko Olip, ki poučuje na tej šoli verouk, je bil na dan odprtih vrat na razpolago za pogovor za vse, ki se zanimajo, kaj se gojenke učijo v tem predmetu. S plesom na moderno glasbo so gojenke dokazale sodobnost te šole. in srečno novo leto 1990 /1IIP Haif\ XpO UGODIJ iZBIPO P%OlP^ZgTNF.>g;^!SiaSR«5,'S^«M lN ^DRUGA-MARKET Marko Pernharl (Pernat) (1824 Medgorje - 1871 Celovec): Veliki Klek, 1857 Mohorjeva povezuje rojake preko vseh gora! f x Vsem rojakinjam in rojakom na Koroškem in po vsem svetu želimo blagoslovljene božične praznike in mnogo sreče, zdravja, zadovoljstva in božjega blagoslova v letu 1990 odborniki in uslužbenci MOHORJEVE DRUŽBE V CELOVCU Viktringer Ring 26, A-9020 Celovec / Klagenfurt Telefon 04 63 / 56 5 15 Telefaks 04 63 / 51 41 89 V_____________________________________________________J