t
Prešeren Jože, VI
- 1
Čriček
Ves večer je čriček pel, čri, čri.#.
Zdaj bo dosti dela imel, čri, čri...
Prišel v vinograd čriček je mladit, čri, čri...
da bo vsak grozdja sit, čri, čri...
+ •• + - + “ + “ +
pred
nevihto
Ozračje vlažno, čudno vzdušje me mori, pritisk oblakov črnih v prsih me tišči.
Pred nevihto neizbežno v daljo begajoče zrem, le jaz ne smem bežati, le jaz naj tu umrem...
Kramar Janez, VI.
Sivo je nebo
Sivo je nebo;
pod težo padajočih kapelj
cvet sklanja glavo.
Prazno, vse tiho je zunaj, le ptica pesem drobi neutrudno v sivi dan...
in z njo kot dež v srce rosi, o dekle, polna tožnih sanj -spomini ljubezni minule se kradejo vanj...
-i-t-t-t-s-t-t-
Slana
Veter žalne strune v dalji ubira, tiha pesem smrti v polju zveni.
Cvetje umira*.• megla
kot črni prt na polju leži.
Samoten vran skoz njo leti, kot krvniku mu sijejo oči in kraka, kraka...
Starc Anton, V.
Pravljica o metliškem grbu
Belokranjsko mesto Metlika leži ob hrvaški meji. Z ene strani ga obdajajo lepi travniki, med katerimi se vije počasna zelena
Kolpa* ki je obenem tudi meja med Slovenijo in Hrvaško. Ha drugi strani pa se razteza gričevje* J^pad katerega se najvišje povzpne Veselica* na kateri je rezerv^r, ki oskrbuje mesto z vodo. Poleg tega pa je od tu lep razgled po mestu in njegovi bližnji in daljnji okolici. -r-
Mesto je bilo pred vpadi turkov v Slovenijo pol ure od današnjega mesta pri vasi Rozalnice. Tam še danes teče potok z imenom Metličica. Hiše so stale na hribčku ob robu doline, od koder so lahko prebivalci videli sovražnika tudi preko Kolpe.
Mesto je bilo večkrat do tal požgano in opustošeno. Prestrašeni meščani so se zato zatekli v varstvo bližnjega gradu Pungerta. Grad Pungert je bil celo dobro utrjen, zato so se v njegovi bližini ljudje - prebivalci stare Metlike - počutili bolj vame in so zgradili okoli gradu novo Metliko.
Metliški grb predstavlja stolp, na njem sedita dva krokarja. Vprašal se^taro mater* čemu ta nenavadna podoba in povedala mi je naslednjo pravljico t
V tem gradu Pungertu je pred mnogimi leti živela strašno hudobna grofica. Do svojih podložnikov je bila zelo trda ih surova. Jemala jim je žito, živino, vino#, in druge poljske pridelke. Kdor se ji je xQ>rl, so ga njeni hlapci pretepli in vrgli v grajski stolp, kjer je pozabljen umrl od žeje in lakote. Ta grofica je bila tudi čarovnica. Zaklela je človeka v žival, ali pa poklicala zlo nad svoje tlačane. Zato so se jo ljudje bali in se niso upirali njeni volji.
Ko so vpadali /burki in trikrat požgali staro Metliko, se gradu Pungertu ni nič zgodilo. Grofica je vedno imela pri sebi čuječe stražarje in zveste vojake, ki so branili grad, čeprav je bil že po naravni legi grad težko dostopen.
Heko noč sta dva ^teaž&rja zaspala na straži v stolpu.
Prav to noč so pridrli jburki ropat in morit. Skušali so zavzeti tudi grad, to pot jim je uspelo zaradi nečuječnosti stražarjev. Turki so preplezali grajsko obzidje in tako ga ni> mogel nihče več ubraniti.
Ko je hudobna grajiščakinja uvidela, da je zgubljena, je za kazen tista dva stražarja, ki sta na straži zaspala, zaklela t ” Prekleta bodita, straž ar ja, da bi postala krokarja I”
Komaj je izgovorila te besede, že sta bila stražarja krokarja.
Turki so pobili vso grajsko posadko in tudi graščakinjo, ki si kljub čarovniški moči ni mogla o te ti življenja. Grad je pogorel do tal. Ostal je le stolp in na njem sta sedela dve črna krokarja in krakala noč in dan, noč in dan ......
Čez leta se je stolp zrušil in 2^Tjim sta zginila tudi krokarja. Metličani so imeli tako zdaj snov za svoj grb t stolp in na njem dva črna krokarja.
Srebrnjak Tone, VIII.
Spomin
Spet pada dež kakor takrat, In stara pot kakor nekoč ko sva domov hodila,	je le obgf mlaki mlaka,
spet pada dež, a tebe ni,	Samo domov, naj pada dež,
da skupaj bi vedrila.	morda me pismo čaka...
- 3 -
Dvom
Po sad ne vem, z akad zvečer, ko iz sna me pretAde stopinje, odšel na gmajno bi, med brinje in legel v-znak in zrl vsemir,
Pa saj ne vem, zakaj, dekle,
Ko pride s smehom mi nasproti, Ravsam bi bil na blatni ti Im ne^bi rekel fi: nasvidenje.
Pa saj že slutim, da nekoč odšel bom v mrak, sam, brez slovesa in brez kesanja - brez nečesa, kar# davno bo med nama proč.
Odgovor na pismo
Tu tvoje pismo -obrabljenih fraz vse prepolno, obrabljenih fraz - visoko ljubeč ih, ki komu morda bi zmešale glavo in tihih, prosečih, a te
privabile nevednemu solze v oko bi. a jaz te poznam, poznam tvojo laž,
saj proti njej imun sem že davno postal.
- In konec kako je poetično star t " Pozdravlja te tvoja, le tvoja.... w
to smeha je vredno in bi se smejal 1 vem, da hitela si, on te je čakal nestrpno, ko meni pisala si " tvoja ", pa njega si s strastjo ljubila.
Se bom ti odpisal, ne vrnil ti pisma, nesmisel bi bil I Zaprl ga v predal bom med tvoja vsa pisma * zanj mesto je tam.
Prešeren Jože, VI.
Pesem današnjega dneva
V daljo neizmerno ura za uro hiti.
0 časi zgubljeni,
za vedno ste v daljo odšli I
Obrazi čemerni *v krog mene hitijo j neznano« Stojim in jih gledam -doseči jih meni ni dano.
Današnji dan tak je, kot vsi so bili t za dušo grenak je, za moje oči*...
Srebrnjak Tone, VIII.
Zatajevana laž ~ ali - koraki
so raztrgali tišino
't
Saj pravzaprav ni bilo nič posebnega. Razšla sta se,
ostalo pa je le vprašanje s	t
" Semu namreč ?"
Tam nekje nasproti Bergerjeve trgovine jo je srečal. Čisto po naključju. Stopala^je počasi, bila je v zadregi in je nervozno mečkala prazno vrečko. Tudi zardela je, vsaj zdelo se mu je tako. Potem pa se je narejeno nasmehnila in mu podala roko. On je pooaci pristopil in s čudnim smehljajem, z nečim, kar je bilo samo v njem, dejal i	*
" Kakšna sreča 1 Kot bi se zmenila. Pozdravljena tore/1 Kako živiš ?"	*
S jen pogled je skrivaj zdrsel preko njegove globoko odprte srajce in nezlikanih hlač na tla. Kekam odsotno je odgovorila s
"Tako tjavdan. Že ves teden sem samo doma. Dolgočasje pa delo t to je vse."
Tudi Ivan jo je prikrito opazoval. Bič posebnega ni bilo na njej, kesone"bi že prej poznal, le oči, te so zrle tako nekako zatajevano/kot bi se bale izdati bogve kakšno skrivnost. Imela je obvezano nogo.
" Kaj pa na nogi ?M jo je neprisiljeno vprašal, " menda ne samo zaradi lepšega ?" Mislil je, da bo s tem razbil njeno narejeno zadrego, a ji .je nenadoma postalo še bolj nerodno. Saj je tudi to opazil.
"V koloniji sem se obrezala? je mučno odvrnila Marija.
" A, torej si bila v koloniji ? Pa si pozabila moj naslov, kajne, zato nisi pisala ?" Sumljivo jo je pogledal, da je odmaknila pogled.
Skoraj zajecljala je < " Be, ne, časa nisem imela in tudi, saj sam veš.kakč je..." Skušala se je opravičAtrAti. Spet je pogledala v tla*
n Pomanjkanje časa * taka je potem ta stvar. Bo, nič posebnega. Res je, tudi vsakdanjosti so včasih težke. Kaj pa danes bi si lahko utrgala par minut ?"
Marijin pogled se je ujel z njegovim. Bero dno, sramežljivo se dela, je pomislil. Mogoče tudi je taka ? ( Pričakoval je, čutil je, da mu ne bo naravnost odgovorila. Sekaj v njenem pogledu ga je opominjalo na to.)
" Be morem, res ne morem f prijateljico čakam. Mudi se nama. Že tako bodo doma hudi, sem rekla, da bom kmalu doma," je zbegano povedala, da je Ivan brez težave spoznal v njenem izgovoru prikrito laž.
5 -
Zakaj ? V tem trenutku je nekaj zaslutil $ nekaj, česar do sedaj ni poznal, se je zganilo v njem. Lagala je. Hotel se je obvladati in se je pretvarjal, ko ji je povedal v opravičilo s
" Ja ? kakor veš } samo vprašati sem te mislil. Pa nič zato, če ne moreš. Skoda časa, se ti ne zdi ?" Tako neprizadeto je izrazil te besede, z odprtimi očmi pa je molče podiral vse, kar je zgradilo srce v tistih dolgih dneh.
Morda je tudi Marija spoznala,kako prazne so Ivanove besede, kako ves drugačen pomen skrivajo v sebi, pa ji je bilo najbrž žal, da se mu je tako nehote izdala.
Mogoče... mogoče i
Razumela sta se. ” Pa, adijo, Ivan. Mi daš roko ?" Z nečim takim, kar ne bi bolelo, je hotela prikriti laž. In on je to vedel.
" Želiš torej formalnosti I Tee kaj, bodiva rajši iskrem« na. Kič ne zameri f adijo I” Obrnil se je in šel s težkimi koraki po pločniku, on kmet, ona meščanska gospodična pa je zrla v tla in ga hotela v njegovi bolesti z rahlo zadrževanim smehom samo če udariti.
Dolgo je sedel in gledal v prazno. Prižgal si je moravo in se zazrl v kolobarje dima, ki so se prepletali med seboj.
Zdelo se mu je, da se vijejo v vprašaj , tisti dolgi nesmiselni vprašaj - s Zakaj ?
Saj res, zakaj ? Kdo je tega kriv ?
Zakaj ?... Zakaj ?... Zakaj ?... J
Vedno več vprašajev je videl pred sabo, spri jemali so se, rasli in neusmiljeno terjali odgovor i Zakaj ?
Bila je neka proslava. In tudi on je nastopil. Govoril je o nekom, saj sam več ne ve, o kom, govoril je besede, skratka! nekaj je govoril o nekom. Med govorflm je zdaj pa zdaj plaho pogledal po poslušalcih. Henadoma se je srečal z očmi dekleta, ki je sedala v četrti vrsti v sredini. Kosila je očala in nekam proti lastni volji mu je bila všeč. Skoraj bi se zmedel...
Tedaj jo je prvič spoznal.
Potem pa je včasih nepričakovano zalotil sam sebe, da misli nanjo, da mu je več kot druga dekleta. In ko je prišel drugo jutro v šolo, je ves vzdrhtel, ko jo je ugledal na hodniku, finalu je zvedel(v kateri razred hodi, da nima še fanta in da se čuti nesrečno, in čim večkrat jo je videl, tem jasneje se je zavedal, da jc ljubi.
In kev je bilo potem - ?
Potem f Potem ni bilo tri mesece nič. Sam sebi je skušal tajiti, da mu je kaj do nje, zatajeval ^e svoja čustva, le pogledi so mu venomer uhajali tja, kamor je zeleie srce. Tri mesece, tri dolge mesece jo je ljubil brez besed, vendar pa je vsako pavzo nestrpno pričakoval na hodniku, da bo prišla mimo/in jo vsepovsod lovil z očmi. Včasih se mu je sicer zazdelo, da je ujela njegov pogled, pa je takoj odmaknila oči.
Tedaj pa je šla vsa višja gimnazija na izlet na $rato.
Bil je v družbi svojih sošolcev. Peli so, se šalili in uganjali različne neumnosti. Tudi Marija je bila s svojim razredom in on jo je prikrito opazoval. Zdelo se mu je, da je nekako vznemirjena in da se počuti v družbi osamljeno. Pa ni mogel verjeti, da je to res. Videl jo jezkako je sama krenila iz družbe v gozd in to namenoma tako, da jo je lahko opazil. " Zdaj ali nikoli," je dejal sam sebi in se skušal zviti za njo. Ko je bil že skoraj pri njej in ko ga je že opazila, pa je pridrvela skupina njegovih prijateljev in z besedami, na katere v veselem
razpoloženju niso pazili, razžalila njeno nedolžno duš*.
Bajtež^e mu je bilo tisto noč• Počasi jge doumel, ne f kje je resnica - to je dobro poznal in z en jo vse dni trepetal, temveč zakaj mora biti to resnica. In sklenil je, da ji bo pisal, kajti vedel je, da bo zamudil za vedno, če bo še naprej odlašal.
Drugi dan ji je napisal pismo, v katerem ji je povedel, da jo je ljubil s srcem ne z besedami in ji obenem razkril tisto zatajevano hrepenenje treh mesecev i " Karija , nimam pravice vsiljevati Ti ljubezen ) če Ti je prav, me zaničuj, zaničuj zato, key Te ljubim... n
Cez dva dni je odgovorila. N jen odgovor je bil topla izpoved iskrenega srca, osamljene duše samoizpoved. Hi mu napisala, da ga ljubi, ne, tega ni mogla napisati, pač pa mu je priznala s " Kdo bi me razumel ? A glej, prišel si Ti. S svojimi ¥ u si mi predramil hrepenenje, ki sem ga skrivala v dnu srca... "
He, skoraj ni mogel verjeti t tudi ona ga je skrivaj ljubila. Ho, in potem sta se shajala v kinu, v ljudski knjižnici, v Ragovem logu in si pisarila med šolskimi urami zaljubljena pisma.
Pa je minil maj in tistih deset dni junija je minilo in treba se je bilo posloviti. Sobota je bila in dež je padal.
Dobila sta se v mestu in skakala od strehe do strehe, nobeden namreč ni imel dežnika. Hotel jo je spremiti domov, toda ko sta bila na polovic* pot*, je močno ulilo in morala sta steči pod streho v napol dograjene hišo ob cesti. A dež je padal, dolgo ni prenehalo. Bila sta sama. Slonela sta na oknu in zrla med belimi grozdi cvetoče akacije na naraslo Krko. Bila sta si blizu, neskončno blizu, duša je objemala dušo. Prosil jo je za poljub.
" Ivan, ne začenjajva s tem f rada te imam, še nikogar nisem ljubila. Ah, sram bi me bilo. Pa saj poljub ni nič, samo..? Tako iskrene so bile Marijine besede, da ji je verjel. Basmeh-nila se je in v nasmeh položila vse svoje zaupanje. In v tem trenutku se ni mogel zdržati * poljubil jo je na usta. - To je bilo tisto, o čemer je sanjaril dolge dneve.
" Si jezna, Marija ? Saj nisi, kajne ?"
Bi mu takoj odgovorila. Umirila se je. Postala je taka kot prej in tiho dejala $
* Kako čudno si vprašal. Saj te imam vseeno rada. Me v počitnicah ne boš pozabil ? Mi boš pisal, veliko pisal ? "
" Zakaj sprašuješ ? Pisal ti bom, vse ti bom pisal, saj vendar ni nič več med nama, kar ne bi bil* resnica." Ivan je mislil resno in... spet jo je poljubil in spet in spet.
Boč je že bila, ko sta se razšla. Odšel je na stanovanje, vzel kovčeg in se napotil domov. Vso pot je bila z njim - v duši se je pogovarjal z njo.
Ib potem ?
Nestrpno je pričakoval njeno pismo. Prišlo je in neizmerno ga je bil vesel*
" Ivan, Ivan J Mi ne verjameš, da te ljubim ? Tvoja ljubezen je našla odmev. Ljubim Te, ljubim tvojo poštenost, tvojo iskrenost, tvojo odkritost... Kaj delaš, Ivan ? Se me še Maj spominjaš ? In pa ••* * nič več nisem sama, kar poznam tebe, tvoj spomin me nenehno spremlja, tvoja ljubezen me osrečuje.
Ivan, Sragi Ivan, ali te ne morem s svojo ljubeznijo osrečiti?".*
Marija, Marija f kolikokrat je ponovil njeno ime, kolikokrat si je zaželel njene bližine I
Se dvakrat sta se sestalaj preden je odšla v kolonijo. Obljubila mu je , da mu bo iz kolonije pisala in on je čakal, čakal...., a zaman.
Ali mu je zamerila, ker ji na eno izmed razglednic, ki jih je pisala od doma, ni odpisal ?
A zdaj ge molčala dalje♦ Molk, kako ga je bolel ta molk I In ko je vedel, da se je vrnila domov, de odšel v mesto, na tihem je eelo upal, da jo bo srečal, pripravljal je besede, da bi jih ji(povedal) porekel. Pa se je obenem celo zdrznil, ko mu je prišla nasproti. Kako veliko je bilo njegovo pričakovanje, kako zelo so boleli zdrobljeni upi.
Saj bi si lahko mislil, toda pričakovati ni mogel. Hišo bile besede, kar mu je zadalo bolečino, bil je to molk, v katerem se je skrivala neizrečena laž.
Zakaj torej ?
Zakaj... ? Zakaj... ? Zakaj...?
Vedno več vprašajev je videl pred seboj, pprijemali so se, rasli in neusmiljeno terjali odgovor t Zakaj ?
Dolgo je sedel in gledal v prazno. Vino je pred njim nedotaknjeno, kozarec je bil poln.
Pri sosednji mizi je kmečki fant igral na harmoniko.
"Kaj drug* veselje uživajo, če jaz ga nisem smel... "
Ali mu bere na obrazu, kar se mu dogaja v prsih ? Ali se mu roga, prikrito, hinavsko ? Zakaj ? Zakaj ?
Sedel je tam in ni mogel dojeti, da je vse to postalo kruta resničnost.
Be, ne, ne..., saj ni mogoče I Pa je vendar res. Vse je laž J Besede in nič več kot besede, lepe besede - prazna laž. Hotela je igrati, za nos je hotela potegniti kmeta, ona - meščanska gospodična. Toda zakaj ?
Marija zakaj , povej zakaj ?
Oh , da bi jo mogel sovražiti. A jaz sem jo ljubil. Razžalila je mojo dušo, ki ji je bila vdana, raztrgala mi je srce in ga poteptala v blato. V blato laži J Da, ljubil sem jo nekoč, pa saj ne vem..., saj jo še vedno ljubim 1 Toda jaz nisem več jaz J Srce se je odpovedalo glavi, ostalo je tam, tam, kjer je laž....** V n^em je nekdo pokopaval tisto lepo nado f mrtva je bila | za njo pa ni bilo solz, le globoka brazda je ostala, brazda nečesa, kar je on poznal, ona pa se je s tistim igrala.
In potem ?
Ko so se ljudje razšli iz gostilne,je vzel iz aktovke papir in ji napisal zadnje pismo. Iskreno se ji je zahvalil za vse, kar mu je bila, zahvalil se jim je celo za " Ljubezen ", ki je vzklila v njenem srcu iz usmiljenja i Kako bridek je občutek manjvrednosti, ki ostane po taki ljubezni, tolike bridke jel. če ga doživiš od njega, ki si mu posvetil vse svoje iluzije.' Povedal ji je vse, prav vse, a to tako, kakor je samo on znal. Končal je s tistim,kar ga je najbolj bolelo t " Sekdo se je moral odpovedati nečemu, odpovedati samo zato, da ne bi kratil sreče nekomu, sreče, ki mu je namenjena od nekoga drugegaV
Ali je bilo to še potrebno ?
Morda, morda pa tudi ne I
Koraki so raztrgali tišino. Zganil je pismo in ga vtaknil v kuverto. Natakarica je pogledala za njim. Čudak - si je mislila f na mizi je ostalo nedotaknjeno plačano vino.
Jn epilog k vsemu skupaj ?
Čez štirinajst dni je slučajno govoril s prijateljem, ki je bil za vodiča v koloniji, kjer je bila Marija. Be da bi ga Ivan kaj vpjašal, je začel t
iz tabora. Domači mulci pa, saj veš kako. Bek domačin, mislim, da so mu rekli France, jo je v tabori izvohal in je bil redno.
ko smo mi odhajali ven, pri njej. Ja , in zatelebala sta se. To je bilo vse. Sieer pa •••", prijatelj je skomignil z rameni in ga vprašajoče pogledal.
Ivan mu je kljubovalno odgovoril tjavdant " Logično $ mladina ; kaj naj bi človek sicer pričakoval. M Čutil pa je, da mu je nekdo ukradel nekaj, česar on sam še ni imel.
2	1—4—2 —1 —4— : -+
Srebrnjak Tone, VIII.
Vprašanje
Sit sem, davno mi je dosti neprestane te blamaže, rad občutil bi še srečo, tisto srečo, ki ne laže.
Daj, povej, dekle, povej mi, če ti morem reči draga, ko s hinavščino srce le tvoje meni srečo vaga.
Kolenc Janez
Poletna
Na oknu zrem... Na desni Krka se svetlika, za njo gozdovi v molku se čine $ dih vetra... nekdo v njivi se premika in roke s semenom se mu blešče.
In od nekod se čujejo glasovi,
vesti novejše radio spet meče v sveti
napetost tam, predlogi tu spet novi,
vmes vetra piš, s naravo, ljubo, svet šepet.
Atom... atomska in vodik,
svarilo učenjakov,
ko zahrešči, kot bi zarežal se krvnik pohlevni trumi sužnjev in bedakov.
Sejalec seje... zemlja izpuhteva, za Krko se gozdovi v molk čine... Vsemirja mir* . .
vanj radia prikrita grize pesem gn\jeva in mir gosti se v mračno tmo, " tako tesno,
kot preletaval bi jo netopir 4 bog - zver - niče in - človek.
Srebrnjak Tone
V č asih
Kadar pri nas češnje zore, takrat dekle se vame zazre.
Kadar me gleda -češnje zore -morda me ljubi, morda pa ne.
Kolenc Janea
Moja mati
Moja mati je bila preprosto d&kle,
tiha in skromna, na ustnih le lahen smehljaj,
ki ji ni ugasnil nikdar,
tudi ko je na okno potrkal k nam glad,
v njenih očeh je žarela le sončna pomlad.
Moja mati je bila preprosto dekle, strojem je s srcem kot z oljem mazala/ v sajah in dimu je z lučjo ljubezni svetila in potem vsak večer
meni in sestri o sreči ljubezni šušljala, z bajko ljubezni je naju v sen zazibala.
In ko je umirala, tiho kot roča polja nič ni jokala, le svoje izžeto oko vame je uprla,
takrat poslednjo in prvo je solzo utrla.
Dala je vse... devetindvajset let,
pa že razsula v ljubezni *a ta se je svet
nihče za njo več ne ve,
stroji v Kaitadi, atom ne vodik
da je v njih človek ljubezni ubit j
moje srce le , dete iz nje porojeno,
ali nikdar več kot človek življenja dojeno.
Srebrnjak Ione, VIII.
Ob slovesu
Oprosti mi, da ob slovesu iskren bom in ne boa lagal., težko je reči, vendar morem, da nisem ljubil, a igral.
Se jokaj J Vem, da ljubila si resnično prvič, a vendar, če si res tako ljubila s ne kolni me, nikdar, nikdar i
Pozabi, da sva se poznala iz duše zbriši moj obraz in ko spet v mraku boš čakala, ne misli, da bi mogel priti jaz.
♦ + * + + Pravljica o neznanki
V	poznem večeru sem srečal neznanko. Prijazen pozdrav I
Potlej sem sanjal din čutil zavestno, da delček nečesa pri njej je ostal.
Zopet in zopet sem srečal neznafeko.
V	duši sem čutil nemir.
Pa je postala ob meni neznanka, postala nek pozni večer.
Danes pa* danes, v tem poznem večeru je vzela slovo.
Jaz jo bom čakal, čakal neutrudno, vendar nazaj je ne bo,
Morda kdaj zopet jo v poznem večeru bo srečal kdo sam.
In se zaljubil in zopet pozabil, ker ona odšla bo drugam.
Srebrnjak Tone, VIII*
Epigrami
" Knjiga locuta **-glava zabita cvek ti pritisne -" cauea finita "•
E e k o m u izmed nas
Kadar ob knjigi odprti sediš, trden si v vsem*
Kadar v probleme se lastne spustiš zaideš v nasprotni ekstrem.
+ -» + «» + — +
Kolenc Janez
Tragedija 20. stoletja
( Pismo )
V sosedstvu naše hiše je tovarna, tam delajo ljudem blago in malo dalje je kasarna, n na en, dva, tri, udari s kundakom," od tam kriči.
In kakih petdeset korakov je od tu postaja... vlakov žvižg, vagoni in gledam t pesek, les, opeka in železo, ljudje in vmes vagoni tankov in topov, tu vse dobiš za gradnjo, rušenje domov in še za uteho ubijanja - ljudi.
In ko razžari sončni z ar zemljo, iz dalje bolnica se k nam blešči, tu res skrbno
iz smrti rok ugrabljajo ljudi.
Kaj delam zdaj ? Počitnice imam # dolgčas mi je, na oknu ždim in gledam, kaj čuda, da ujeti ni besedam pomena vsega, kar spoznam.
Vsak dan ob hiši gre kardelo ljudi na svoje delo f in ko mi je dolgčas, poslušam radio in tega glas me s svetom širnim veže |
- 11 -
in včasih gledam, ko pod soncem reže nebo kardelo avijonov in njih krila preletajo tovarno, bolnico, postajo in nanje bombe mečejo aa vajo in protiavijonski streli, da bi,.Ajudi pred zlom oteli.
Tako mtiai dolgčas in le se dni deset pa bom učil mladino spet o slovnici, Prešernu, kaj je balada, kaj sonet, o bog...
Opisal sem natančno ti naš kraj, a rekel boš i " Po svetu je takoj” saj svet je vegr zdaj le en direndaj, norišnica, le da smo norci, ne vemo.
- + + + + + + -
Tvoj rojstni dan
Tvoj rojstni dan....
Prastare bajke o ljubezni poje ti na omari radio, Marija.
Ljubezni vedno in povsod enaki
in v dnu vsaj scbkodck sen najdražji duši vsaki.
fla belem prtu v vazi dar predan v razkošju rdečem daje cvetje svoje in tvoj pogled se v čaše rožne vpija g omahne listič in kot kri vstrepeče, a že uvel o smrti le Šepeče.
Prijatelj moj s teboj....
Si moja roka ti krasila omizja letos g vendar vem, čutila si sredi jo prijateljev darov in v nežni sen ljubezni se valov izgublja misel tvoja g morda zame, ki naj me po prijatelju objame ?
** Le danes bodo cvele še, potem na gnoj M>vele moja roka bo pahnila g ko bile popki so, sanjale so morda, da seme bodo dale še v okras sveta.
Poglej, kako jim list za listom pada mrtvaškim rožam mi na leta mlada.
V tefc letih mati mene je imela,
4 jaz - še vedno tu, ko v pop ju v gronce sem brstela, mladost dajala sem v opoj medu, pustila trgati si v popju cvetje, zdaj list za listom pada mi v smrt in raztidetje... ”
In v dih mrtvaški poje melodije prastare radio ti na omari in gledaš ti, kako cvetlica, utrgana brez semena za plod v tvoj rojstni dan
razpada.