^jjE, 19. JULIJ 1973 — ŠTEVILKA 27 — LETO XXVII — CENA 1 DIN
glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske
konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
Člani društev šoferjev in avtomehanikov širšega celjskega območja so pre-
teklo nedeljo v letnem gledališču v Lirnbergu v Grižah svečano proslavili
svoj letošnji praznik — 13. julij — dan šoferjev. Ob tej priliki so podelili
tudi priznanja za dosežke v prvih športnih igrah šoferjev, ki bodo odslej
vsakoletna tradicionalna prireditev. Proslavo in športne igre je vzorno orga-
nizirala Občinska zveza šoferjev in avtomehanikov občine Žalec.
(Foto: Bern! Strmčnik)
DOBRODOŠLI AKTIVISTI OF
Medobčinska konferenca SZDL celjske
regije skupno z iniciativnim odlborom va-
bita in pozivata vse aktiviste Osvobodilne
fronte iz vojnega obdobja — takratnega
celjskega in savinjsikega okrožja — na
P^ organizirano povojiK) srečanje aikti-
'istov, ki bo v soboto, 21. julija 1973 v
Smartnem v Rožni dolini.
Celjsko in savinjsko okrožje je, če-
P^^v so se meje večkrat spreminjale, aa-
Jönalo celotno področje sedanjih občin
2alca, Celja, Mozirja in dele občin Vele-
■^ja, Šentjurja, Konjic in Laškega. V do
'o^enem obdobju je segaJlo tudi preko
'«h meja vse do Litije in zasavskih revir-
jev.
, Ta poziv velja še posebno tistim akti-
vistom, ki zaradi p>omanjkljive evidence in
''^popolnih naslovov ne bodo pravočasno
prejela osebnih vabil.
Šmartno v Rožni dolini je majhra va-
sica, od Celja oddaljena približno 6 km.
Do nje pridete po novi asfaltirani cesti
preko Ostrožnega, možen pa je tudi do-
stop iz vojniSke strani.
Iz Celja — šlandrovega trga bodo vo-
ziU na mesto proslave posebni' avtobusi.
Srečanje aktivistov se bo pričelp ofb
15. uri. Za aktiviste je rezerviran poseben
prostor izpred tribime. Vse udeležence
aktiviste prosimo, da se pred tem zglasi-
te v informativni pisarni, ki bo odprta od
12,- ure dalje v prostorih Osnovne šole
Šmartno v Rožni dolini.
Pridite, da bomo na tem prvem povoj-
nem srečanju v tovarlškem pogovoru obu-
dili spomine na tiste težke, vendar velike
dni, ko se je odločilo o nadaljnji usodi
ne samo slovenskega, ampak vseh jugo-
slovanskih narodov.
Smrt fašizmu, svobodo narodu!
Ce//e
Ob 20. juliju homo počasti-
li spomin na ustanovitev I.
celjske čete v spoštovanje in
priznanje tistim, ki so priče-
li z organiziranim odporom
proti okupatorju leta 1941, v
spomin na celotno zgodovin-
sko in herojsko obdobje NOB
in revolucije jugoslovanskih
narodov. 20. julij je naš praz-
nik, praznik občanov celjske
občine, ki na pridobitvah
NOB .gradijo svojo prihod-
nost in pomenijo pomemben
člen v ustvarjanju novega dru-
žbeno-ekonomskega sistema
na temelju socialistične samo-
upravne družbene ureditve.
Letos praznujemo naš praz-
nik v soboto, 21. julija v
šmartnem v Rožni dolini z
namenom, da proslavimo za-
ključek komunalnih in dru-
gih pomembnejših del, ki so
se letos v močnejšem obsegu
osredotočila na to krajevno
skupnost ter damo s tem tudi
priznanje občanom v krajevni
samoupravi pri solidarnost-
nem in požrtvovalnem reše-
vanju problemov tega kraja.
Letošnjo proslavo občinskega
praznika bomo združili še z
množičnim zborovanjem ob
podelitvi domicila aktivistom
OF celjsko-savinjskega okrož-
ja.
Skupščina občine Celje je
sprejela na junijski seji sklep
o podelitvi domicila aktivis-
tom OF za celjsko-savinjsko
okrožje v znak priznanja za
veliko delo, ki so ga opravili
aktivisti med NOB in Ijud ^;-)
revolucijo pri organiziranju,
razvijanju in širjenju narod-
no-osvobodilnega gibanja in
oboroženega boja proti oku-
patorju. 'Aktivisti OF so us-
tanavljali odbore OF in dru-
ge množične partizanske or-
ganizacije. Bili so graditelji
temeljev naše ljudske oblasti.
Prav z namenom, da bi ostal
lik aktivistov OF vedno živ
in svetal primer človeških vr-
lin — tovarištva, patriotizma,
požrtvovalnosti, primer ne-
ustrašnega revolucionarnega
delovanja v najtežjih pogojih
NOV, ki naj ostanejo vedno
prisotni pri novih mladih ge-
neracijah, bo ob občinskem
prazniku in prazniku vstaje
slovenskega naroda aktivistom
OF za naše širše območje po-
deljen domicil. Istočasno po-
meni podelitev domicila tudi
priznanje posebni vlogi poli-
tičnega dela med NOV, ki je
bilo prav tako pomembno kot
borba organiziranih partizan-
skih enot v vojaških formaci-
jah.
Kot že vrsto let tudi letos
podeljujemo ob občinskem
prazniku šlandrove nagrade
kot priznanje posameznikom
ali družbenim in delovnim or-
ganizacijam za posebne zaslu-
ge in delovne uspehe v našem
družbenem delu in življenju.
Letos bo podeljena ena ko-
lektivna in štiri individualne
nagrade Slavka Šlandra.
Vsako leto imamo ob ob-
činskem prazniku priložnost
za pregled prehojene poti, za
oceno družbenih uspehov in
neuspehov ter za razmišlja-
nja o naši prihodnosti, o ob-
vezah in nalogah, ki jih mo-
ramo uspešno rešiti v nasled-
njih letih. Za preteklo leto,
obdobje od zadnjega občin-
skega praznika, smo si zasta.
vili kot eno glavnih nalog —
uresničevanje postavljenih ci-
ljev srednjeročnega programa
razvoja občine, še zlasti na
doseganju boljših gospodar-
skih rezultatov. Posebno na-
logo ob lanskem občinskem
prazniku smo si zastavili za
združevanje naših umskih in
fizičnih sposobnosti ter raz-
položljivih sredstev v močnej.
še delovne asociacije, ki bodo
sposobnejše ustvarjati več kot
smo doslej. Lahko ugotovimo,
da smo večje premike na tem
področju dosegli prav v zad-
njem letu dni, saj so se šte-
vilne delovne organizacije od-
ločile za skupne poti v ustvar-
janju boljših gospodarskih
pogojev in poslovnih rezulta.
tov. Naj navedemo samo iz-
vršne integracijske povezave,
med večjimi delovnimi organi-
zacijami: EMO — ISKRA, To-
per — Elegant, Zlatarna —
Aurea, Apnenik — komunal-
no podjetje Ceste-kanalizacija,
Kovinotehna, Klima, Libela,
Feralit v združeno podjetje
kovinsko-predelovalne indu-
strije in trgovine, čeprav po-
menijo te integracije v glav-
nem le združevanje sil na ož-
jem celjskem območju, pa
vendarle predstavljajo po-
memben prispevek in osnovo
v širšem jugoslovanskem pro.
štoru in sodelovanje s part-
nerji v inozemstvu.
Letos pričakujemo znatno
razširitev industrijske proiz-
vodnje kot pomembnega ele-
menta vzpona in hitrejšega
razvoja celjskega gospodar-
stva kljub težavnejšim pogo-
jem gospodarjenja, ki jih pri-
našajo ukrepi stabilizacije,
negativni tokovi gospodarskih
razmer in določenih recesij-
skih pojavov v jugoslovan-
skem gospodarstvu. Rezultati
v p-,-vem polletju letošnjega
leta so zadovoljivi in v veči-
ni primerov ekonomskih ka-
zalcev po naših predvideva-
njih, poslabšala se je le re-
produkcijska sposobnost več-
jega števila delovnih organi-
zacij zaradi visokega pomsta
cen surovin in ostalih stroš-
kov proizvodnje.
čas, v katerem danes živi-
mo, je zelo razgiban pa tudi
zelo zahteven, saj smo sredi
priprav na pomembnejše spre-
membe nagega družbenega si-
stema, ki jih uvajamo v novo
zvezno in republiško ustavo,
spremembe, ki jih bo moral
čutiti sleherni delovni človek
z neposrednejšim odločanjem
o vseh pomembnejših stvareh
našega družbenega in eko-
nomskega dogajanja. V začet-
nih pripravah in razmišljanjih
smo tudi na spremembah ob-
činskega statuta in statutov
krajevnih skupnosti, kjer bo
občan dobil več pravic pa tu-
di dolžnosti pri urejanju po-
gojev in življenjskeh vpra-
šanj v svojem kraju.
Nahajamo se sredi številnih
pomembnih delovnih akcij v
sami občini. Nekatere delov-
ne organizacije so že pred me-
seci dogradile nove objekte,
nove proizvodne kapacitete;
nekaj le-teh bo dokončanih v
drugi polovici leta. Po pro-
gramu izvajamo objeHte,
sprejete na referendumu za
sarnoprispevek pri izgradnji
vzgojno-varstvenih objektov
srednjih šol. S posebno pri-
zadevnostjo in odgovornostjo
smo se lotili reševanja vpra-
šanj stanovanjske problemati-
ke kot enem osnovnih pogo-
jev hitrejšega gospodarskega
in splošno družbenega napred.
ka naše občine in osebnega
zadovoljstva občanov. V grad-
nji je več stanovanjskih ob-
jektov. Tudi sredstva solidar-
nostnega sklada se že spre-
minjajo v nove stanovanjske
površine. S podpisovanjem
družbenega dogovora o zdru-
ževanju sredstev-za stanovanj-
sko izgradnjo, kakor tudi z
angažiranostjo delovnih or-
ganizacij po njihovih lastnih
programih bomo dodatno mo-'
bilizirali razpoložljive sile za
uresničevanje stanovanjskega
programa naše občine. Ker
takšna gradnja zahteva svoj
čas, bodo rezultati z večjim
številom novo zgrajenih sta-
novanj doseženi v prihodnjem
letu.
Letošnji občinski praznik
praznujemo zunaj Celja, v
krajevni skupnosti, ki je s
svojo prizadevnostjo in pri-
pravljenostjo polnega angaži-
ranja pri reševanju številnih
vprašanj pokazala primer, ka-
ko je možno s skupno pomo-
čjo, s sredstvi in delom ob-
čanov, s sredstvi občinskega
proračiina in skladov zelo us.
pešno sodelovati pri reševa-
nju skupnih in številnih vpra-
šanj boljših življenjskih pogo-
jev delovnih ljudi. S takšno
obliko bomo tudi v prihodnje
nadaljevali. O krajih za nas-
lednja praznovanja občinske-
ga praznika in programiranih
komunalnih ureditvah v več-
jem obsegu pa se bodo mora-
li še predhodno dogovoriti de-
legati krajevnih skupnosti.
Ob letošnjem občinskem
prazniku vsem občanoih našs
občine najiskreneje čestitamo
z željo, da bi bila naša priho-
dnost uspešnejša pri dosega-
nju boljših pogojev gospodar-
skega, družbenega in osebne-
ga standarda.
Inž. DUŠAN BURNIK
predsednik skupščine
občine Celje
čeprav časopisarji poleti jadikujemo o času »poletnih kuma-
ric«, kaže, da letos ni tako. Skoraj vsako nedeljo je kaj. V Gor-
njem gradu so se zbrali čebelarji, v Grižah šoferji, v Zavrhu nad
Dobrno so občani prišli do vode. V Laškem rajajo, saj slavijo Pivo
in cvetje. In kamor seže novinarska noga, povsod je živahno. Tudi
va loške kulturne prireditve ne smemo pozabiti. Res ni novinar-
ske suše
Pa današnji NT ni samo zaradi tega zajetnejši. Na 28 straneh
smo ga natisnili, ker Celje praznuje občinski praznik. Tak dan je
pravšnja priložnost, da predstavimo uspehe in načrte gospodar-
stva. In to smo storili. Vse to vkup in je pred nami debel NT.
A moram priznati, da smo nekaj rubrik zaradi preobilice gradiva
izpustili. Samo za teden dni, zato se ne jezite, prosim.
Za vse, ki preživljate dopust, pa bomo naročili kar največ sonca.
VAS UREDNIK
2. stran — NOVI TEDNIK
Št. 27 - ig.julii^^^
Sklad bo dal 75 štipendij
Skiaxa za šiipendiranje in kreditiranje pn celjski
občinski skupfeömi je prejel za 50 razpisanih štii>en-
dij skoraj !K) prošenj. Zato se je odlo6ü, da bo po-
delil za novo šolsko leto več štipendij, kot se je pr-
votno namenil. Odklonil bo samo tiste prosilce, ki
imajo slabše učne uspehe, izbrano neprimerno štu-
dijsko smer m ugodne materialne pogoje za študij.
Upravni odbor je na zadnja sej j še posebej pouda-
ril, da bo upošteval socialni položaj učenca in nje-
govo pripravljenost, da se po Študiju zaposli v eni
izmed celjskih delovnih organizacij. 2e doslej je
namreč upravni odbor z liste štipendistov ponudil
organdzaoijam, če prevzamejo posamezme študente
in jih vključijo v konkretno prakso. Tako sodelo-
vanje se je zelo obneslo. E>ružbeni dogovor o šti-
pendiranju oziroma obveznost oeljskih delovnih ko-
lektivov do sklada aiese letno približno 25 starih
milijonov. To pa pomeni, da unajo podjetja vso
pravico zahtevati kader, ki ga štipendirajo. Sklad
razpolaga skupno z oikrog 13Ö milijoni, kar ni maj-
hna vsota. Dokazuje spremenjen odnos do štipen-
diranja v celjsto občini in upravičenost delovanja
sklada. Bo pa F>otrebno še letos javnost obvestiti,
kje so se zaposlüd diplomanti sklada.
Upravni odbor sklada se je odloöü, da bo za
štipendije na visoki šoli določil znesek v višini do
750 din, na višji do 650 in na srednji do 450. Odvis-
no od ocene dela in življenja študenta. Prosilci bo-
do o odločitvi sklada seznanjeru v prihodnjih dneh.
Pogodbe pa bo sklad sklepal s šfjdeniti v avgustu.
V šolskem letu 1973/74 bo sklad štipendiral ckrog
130 študentov in učencev.
Zanimivo je, da sta se za pomoč pri dosegi ma-
gisterija zanimala le dva interesenta. Bilo pa je
razpisanih šest mest. Ziato bo sklad te štipendije
ponovno razpisal. Celje namreč nujno potrebuje
magistre zaradi nadaljnjega razvoja višjega ,šolstva.
Sklad ima na voljo tudi še dve štipendiji za štu-
dij novinarstva.
Se ena zanimivost — od vseh prispelih vlog jih
je polovico iz srednjih šol in polovico iz višjah in
visokih. Kar ugodno, čeprav bi sklad želel še več
interesentov iz šttidentskih vrst.
Ob zboru aktivistov OF
ZA POPOLNO SLIKO NOB
Obrnimo še drugo stran
zgodovine, da bi prvo dopol-
nili in da bi dali dogajanju
lx>polno sliko.
Letošnji praznik celjske ob-
čine je dobil posebno obe-
ležje. Četudi je posvečen
dnevu ustanovitve Prve celj-
ske čete, 20. juliju 1941. leta,
ga po vsebini, zlasti letos,
dopolnjujeta še dva veličast-
na sp>omenika iz narodno-
osvobodilnega boja. že vsa
leta doslej je bil povezan z
dnevom vstaje slovenskega
naroda, letos pa še z prvim
zborom aktivistov OP za celj-
sko in savinjsko območje.
če smo doslej vsaj v glav-
nem borbene praznike zdru-
ževali z zbori vojaških par-
tizanskih enot; brigad, divi-
zij itd., bomo v prihodnje
takšnim slovesnostim dodali
še druge — zbore aktivistov
Osvobodilne fronte. Z večjo
pozornostjo kot doslej odkri-
vamo torej tudi drugo stran
ljudske revolucije, ki se je
odvijala v strogi tajnosti, ile-
gali in ki je prav tako mo^-
no in neusmiljeno udarjala
po sovražniku in hkrati pod-
prirala c^rativne enote. Od-
krivamo delo političnih akti-
vistov na najrazličnejših pod-
ročjih, v nevefjetno težavnih
okoliščinah, sredi okupator-
jevih postojank. Tu so našle
svoje mesto tudi ženske,
mladi in celo pionirji. Koliko
javk, koliko kurirskih zvez
in točk, obveščevalnih sre-
dišč ...! Zbiranje sanitetne-
ga materiala. Propaganda.
Prehrana, itd., itd. Tudi ta
dejavnost je bila sestavni del
ljudske revolucije. Zato zgo-
dovina narodnoosvobodilne-
ga boja ne more biti popol-
na, če ni do podrobnosti raz-
grnjena tudi ta aktivnost,
lo aktivistov CtevoboÜiw
fronte.	^
In prav zato oživljamo m
hovo delo, jih znova pove^
jemo v organizacijske enote
jih vabimo k delu, v koliitQ^
že niso njegov sestavni
Zato tudi zbori, nad kat^inj;
sprejemajo občinske skupjjj
ne domicile. Tako tudi v qj
šem primeru. Domicil
zborom aktivistov OF za
sko in savinjsko območje j
prevzela celjska občin^
skupščina.
M. 5
J85 let TUS
Ob 185-letnici obstoja To-
varne usnja v Šoštanju (je
najstarejša usnjama na Bal-
kanu) so vodilni delavci pri-
pravili tiskovno konferenco,
na kateri so predstavnike ti-
ska se23ianili z zadnjimi uspe-
hi njihove tovarne. V razgo-
voru so s strani Tovarne us-
nja Šoštanj sodelovali: Fra-
njo Kljun, direktor, Janez
Pelko, pomočnik direktorja,
Jože Rebernak, sekretar ZK,
Herman Lešnik, predsednik
DS in Franc Berginc, vodja
splošnega sektorja.
Tovarna je zlasti leta 1968
zašla v velike težave, ki jih
niso uspeli prebroditi niti z
uvedbo prisilne uprave. Sta-
nje se je začelo izboljševati
po letu 1971, ko je prišla v
FKXijetje sed^ja vodilna gar-
nitura. Sestavili so nov plan
razvoja, realno pregledali vse
možnosti za dosego novih
uspehov in začeli tudi iskati
partnerja, s katerim bi sode-
lovali. Odločili so se za so-
delovanje s tovarno usnja
Vrhnika, ki dobro posluje in
ki je bila tudi takoj priprav-
ljena rta sodelovanje s Šo-
štanjem. Pripravili so tri sa-
nacijske programe in zadnje-
ga je republiški rezervni
sklad tudi sprejel. 28. febru-
arja letos so imeli v Šošta-
nju referendum, kjer so se
odločili, da kot TOZD pri-
stopijo k Vrhniki. Zdaj so
dani vsi pogoji, da Šoštanj
kot TOZD v okviru Vrhnike
doživi nov razvoj in novo
kvaliteto. Odločili so se tudi
za spremembo delovnega pro-
grama: v naslednjih letih bo
težišče proizvodnje na prede-
lavi svinjskih kož v novih
obratih, ki so opremljeni z
najmodernejšimi stroji, v
starih obratih pa bodo še
vedno nadaljevali, vendar v
zmanjšanem obsegu s pre-
delavo govejih kož, kar je
bilo do zdaj osnovno. V pod-
jetju pričakujejo, da jih bo-
[ do tudi ostali partnerji (ban-
I ke) podprli in pokrili tisto
I razliko, ki je ni uspel za-
gotoviti republiški rezervni
sklad. Za novo proizvodnjo
potrebujejo nove profile ka-
drov, ki bi 'bili pripravljeni
in sp>osobni delati po novem
načinii proizvodnje. V obnov-
ljeno tovarno so investirali
pet starih milijard din (1,3
milijarde v osnovna sredstva
in 3,7 v obratna sredstva)
in to iasključno v stroje in
energetiko. Tako bodo letos
imeli 10 milijard starih din
celotnega dohodka, dohodka
2,1 milijardo in ostanek do-
hodka 72 milijonov.-1975. le-
ta, ko bo sanacija zaključena.
pa naj bi imeli celotnega d&
hodka 18 milijard, dohodh
5,2 milijarde in ostanek (fc
hodka okrog 2 milijardi sti
rih din. Število zaposlenä
se ne bo bistveno ix>večalc
(morda za 75), tako da jih
bodo imeli okoli 600.
Tudi letošnji rezultati sc
ugodni, sa> so v prvi polovic
leta imeli 3,6 milijarde dii
celotnega dohodka, ostanei
dohodka pa je 150 milijon«
starih din. Poprečni oseba
dohodek je v letošnjem len
190 tisoč starih din (oktobre
1971 je bil 131 tisoč starili
Laško
Ob lO-letnici Piva in cvet-
ja v Laškem so nam med
ostalimi prireditvami pripra-
vili tudi zelo uspelo modno
revijo. Revije so bile na
sporedu minulo soboto in ne-
deljo v popoldanskem in ve-
černem času. Organizator
VOLNA Laško je povabil k
sodelovanju številna priznana
podjetja iz vse Slovenije, med
njimi tudi TOPER Celje, MIK
Prebold, KORS Rogaška Sla-
tina, sodelovala pa je seveda
tudi VOLNA Loško.
V prijetno urejeni dvorani
in dovolj zanimivi sceni je
bil tudi začetek revije zani-
miv. To je bil ples manekenk
in manekenov v črnem in z
živopisanimi dodatki. Ä^orda
je bil ples nekoliko nepro-
fesionalen, zato pa so bili
kostumi zelo učinkoviti.
In potem je šlo zares. Tako
kot se prične dan z jutrom
in konča z večerom, so tudi
na reviji pričeli t jutranjimi
oblačili in končali z večerni-
mi. Vmes pa so nam prikaza-
li kopalke, športne komplete,
otroška oblačila in dnevne
obleke.
Tovarna TOPER se je pred-
stavila z novo kolekcijo dam-
skih kompletov, splanih srajc
in kombtnež v nežnem karo
vzorcu in modnih krojih. Ze-
lo lepi so bili tudi prikazani
damski kompleti LISCE iz
Sevnice. Med ženskinii dnev-
nimi oblekami velja omeniti
bombažne obleke modnih
krojev in vzorcev, i2rdelanih
v tovarni Toper Celje in dvo-
delne obleke Vezenine Mari-
bor.
Veliko mero okusa in smi-
sla za najnovejše modne ide-
je je pokamla tovarna RA-
ŠICA. iz Ljubljane, ki je pred-
stavila kolekcijo pletenin; ta-
ko praktičnih in športnih kot
tudi večeimih in svečanih.
V Kors Rogaški Slatini so
že pripravili kolekcijo težke
konfekcije za jesen in zimo
1973/74 in pri tem upjpšte-
vali številne modne novosü
Ob koncu se nam je pred-
stavil še gostitelj, VOLNA
Laško. V plesnem ritmu smo
si lahko ogledali večerne mo-
dele, narejene iz votoenih
tkanin. Izredno lepe in mo-
deine večerne obleke pa je
predstavila tudi Vezenine iz
Maribora, ki je obenem za-
ključila modno revijo.
Mode je bilo res veliko,
kreacije so bile zelo razno-
vrstne in da smo si lahko
malo oddahnili, sta poskr-
bela simpatična gosta iz Ljub-
ljane. Prepevala nam je ved-
no elegantna Irena Kohont,
zabaval pa nas je kubanski
pantomimik Andres Valdes.
Tako je modna revija izzve
nela kot prijetna zabavna
prireditev, kar je lahko sa-
mo še bolj pohvalno.
Staša Gorenšek
^ OBISK IZ VERONE
Prejšnji teden se je v Slo-
veniji mudila delegacija ge-
neralne konfederacije dela ita-
lijanske pokrajine Verone.
Njena pot je vodila tudi v Ce-
lje na obtinski sind:kalni
svet. Tu je goste z general-
nim sekretarjem Romanom
Calzolarijem na čelu (drugi
z desne) pozdravil predsednik
občinskega sindikalnega sve-
ta Ivan Kramer. Razgovor, ki
so se ga udeležili tudi nekateri
drugi člani predsedstva celj-
ske občinske sindikalne orga-
nizacije, se je vrtel okoli or-
ganiziranosti in zlasti dela
sindikata. Podoben pomenek
se je razvil tudi po obisku v
celjskem Aeru.
Italijanske goste je na poti
po Sloveniji in tako tudi na
obiksu v Celju spremljal svet.
nik pri predsedstvu zveze sin-
dikatov Slovenije Branko Ba-
bič, na posnetku prvi z des-
ne.	Foto: D. MEDVED

Prireditve in prosläve v počastitev praznika celjske
občine, 20. julija, v spomin na ustanwitev Prve cel>
ske čete, gredo h koncu oziroma svojemu višku.
Danes, v četrtek, 19. julija, bodo v Kokarjih odprli
tabor bratstva in prijateljstva, jutri, v petek, se bodo
že dopoldne pomerili strelci v tekmovanju z zračno
puško, popoldne pa bo še ekipni šahovski brzoturnir.
Sobotne in hkrati zaključne prireditve bodo začeli
dopoldne kegljači. To bo turnir mestnih reprezentanc
Siska, Maribora in Celja. Tekmovanje bo na Ingrado-
vem kegljišču z začetkom ob devet.iih dopoldne
Sicer pa se bodo ostale prireditve v soboto, 21.
m. zvrstile še takole (vse v šmartnem v Rožni dolini):
ob 14. uri: otvoritev asfaltirane ceste Celje—Smart-
no v Rožni dolini. Slavnost bo na klancu tik pred
Šmartnim;
ob 14.30: otvoritev obnovljen^a kulturnega dt»n8
in odkritje spominske plošče padlim borcem. Na tej
slavnosti bo sodeloval tudi komorni moški zbor iz
Ija;
oh 15. uri: slavnostna seja celjske občinske skupšči-
ne v kulturnem domu. O pomenu pramika bo spre*
govoril predsednik skupščine inž. Dušan Bumik. Na
seji bodo podelili letošnje Slandrove nagrade;
ob 16. uri: sla\'nost.no množično zborovanje in pi^
zbor aktivistov OF za celjsko in savinj.sxo območje-
Zbor bo ob gozdičku blizu središča Smartna. Tu ^
aktiviste najprej pozdravil predsednik občinske konfe-
rence SZDL Janko Zeva rt, slavnostm govor pa ^
imel nekdanji aktivist Albin Vipotnik-Strgar. Na
ru bo še predsednik celjske občinske skupščine
Dušan Burnik podelil aktivistom domicilno listino. P"
končanem kulturnem programu bo dnižabno srečanje-
Na voljo bo tudi brezplačni partizanski golaž.
Avtobusni prevozi: Na prireditveni prostor v Sinai^'
nem v Rožni dolini bodo vozili tudi avtobusi.
Iz CELJA bodo vozila od 13. do 16. ure nepretrgan^
vsakih petnajst minut. Odhodi bodo izpred slovensl^®'
ga ljudskega gledališča.
Iz VOJNIKA bo odpeljal ob 14.30 in ob 15.30.
Iz DOBRNE (ustavil pa se bo tudi v Lembergu
Stamcu) bo odpeljal ob 15. uri.
Iz FRANKOLOVEGA (postanek tudi v Višnji vaSi'
bo odpeljal ob 15. uri.
Iz SMARTNEGA V ROŽNI DOLINI pa bodo avt^
busi začeli voziti takole: proti Celju vsakih 15 rniii^
med 18. in 21. uro, v Fn-ankolovo ob 19. in 21. uri.
Dobrno jm ob 18. in 20. uri. Tudi na povratku se ^
do avtobusi ustavljali v krajih, kjer so spreje^i®^
potnike na ixDiti do Sonartnega v Rožni dolini.
— 19. julij 1973
NOVI TEDNIK — stran 3
(eli^
PET NAGRAJENCEV
V okviru prireditev in proslav v čast praznika celjske občine, 20. julija, bo v soboto, 21. t. m. v
^rtnem v Rožni dolini slavnostna seja celjske občinske skupščine, na kateri bodo podelili pet
ilpdrovih nagrad, pet najvišjih družbenih priznanj celjske občine. Nagrade bodo dobili: služba za
I'pgfuzijo krvi pri splošni bolnišnici Celje, Milena Vršnik-štifter, Tugomer Voga, Stane Širca in
L Potočnik.
jlena Vršnik-štifter
Tugomer Voga
Stane Širca
Alojz Potočnik
1500 LITROV KRVI
Služba za transfuzijo krvi
r; celjski splošni bolnišnici
I bila ustanovljena leta 1949.
ičetek je bil težak, tudi za-
^ neurejenih prostorov,
jleta 1952 je služba zbrala
Bütrov krvi. Pravi razmah
I je dosegla šele po 1958.
ta. Od tedaj tudi nenelmo
te število prostovoljnih kr-
Klajalcev. Poleg odvzemov
rri v prostorih oddelka
löba vsako leto s pomočjo
lenskih aktivistov Rdečega
fiia in zdravstvenih delav-
torganizira po okoli 50
lajalskih akcij. Tako
vsako leto tudi po 1500
t krvi.
ILENA VRŠNIK-
ŠTIFTER:
IZREDNA
AKTIVNOST
öoma iz Gornjega grada,
fc že nekaj dni po diplo-
mi na ekonomski fakulteti v
ljubljand leta 1950 se je zno-
va vrnila v Celje, kjer je
opravila srednjo šolo, in na-
daljevala z delom, ki ga je
kot sekretarka osvobojenega
ozemlja v Gornji Savinjski
dolini začela kot mlado de-
kle. Njeno delo v Celju je
vezano na številne odgovor-
ne družbeno politične funk-
cije in ne nazadnje na delo
kot ravnateljice ekonomske-
ga šolskega centra. Celjska
ekonomska srednja šola sodi
po njeni zaslugi in zaslugi
šolskega kolektiva med naj-
boljše v Sloveniji in je zna-
na tako po stfokovnosti kot
F>o dobrih notranjih odno-
sih. V šoli je uveljavljena
marksistična vzgoja .mladih.
TUGOMER VOGA:
VSE ZA ŽELEZARNO
V kolektivu štorskih -žele-
zarjev je vse od leta 1946,
kot njegov glavni direktor
pa> že dvanajst let. 2e prej
kot tehnični direktor je bil
pobudnik, da se je železarna
vključila v investicijski pro-
gram za rekonstrukcijo in
izgradnjo. Načrt izrednih del,
ki je dal kolektivu vrsto no-
vih objektov, bo zaključen
letos. V ta okvir sodi elek-
troplavž, moderna valjama,
jeklarna, livarna itd. štorska
železarna se vse bolj vklju-
čuje v proizvodnjo končnih
livarskih izdelkov. Vlaganja
so dala izredne rezultate. Ob
vsem tem strokovnem delu,
kjetr vselej zahteva uvajanje
najsodobnejše tehnologije, je
aktiven tudi na družbeno po-
litičnem področju.
STANE ŠIRCA:
TOVARNA IN DOM
»Bil sem prijetno presene-
čen, ko sem zvedel, da sem
dobitnik Šlandrove nagrade.
Zame je to doslej najvišje
družbeno priznanje in izred-
na spodbuda za nadaljnje
delo.«
Je šef tehnične kontrole v
tovarni tehtnic Libela. Tu se
je zlasti uveljavil kot pred-
lagatelj številnih racionaliza-
cij. Predlagal je okoli 30 teh-
ničnih izboljšav v zvezi s
proizvodnim programom Li-
bele. Svojo aktivnost je po-
vezal tudi s sodelavci, zlasti
mladimi v kolektivu in ne
nazadnje na terenu. Njegovo
življenje in delo se odvijata
predvsem v tovarni. Le red-
ke proste ure so ix)svečene
domu in družini.
ALOJZ POTOČNIK:
ŠTEVILNE
ODGOVORNOSTI
Cinkarnar z dušo in tele-
som. V kolektivu vsa leta
po vojni. In četudi je delal
in še zdaj dela v neposredni
proizvodnji, v zadnjih letih
kot mojster v proizvodnji li-
topona, je prevzemal odgo-
vornost za razne akcije, ki
so pripomogle k obnavljanju
porušene domovine in funk-
cije v različnih družbeno,
Ix>Mtičnih organizacijah zno-
traj kolektiva in izven nje-
ga. Je poslanec socialno
zdravstvenega zbora repub-
liške skupščine, sicer pa še
vedno aktiven v organih
zdravstvenega zavarovanja
delavcev in pokojninsko in-
validskega zavarovanja. Svo-
je delovno jxxiroöje pa je
našel tudi v krajevni skup-
nosti.
V transfuzijskem oddelku splošne bolnišnice v Celju
Foto: D. Medved
JAVNEMU
DELAVCU
TOVARIŠ FRANC BIZJAK, ravnatelj
osnovne šole Kozje
Ob nedavni ireorganiza-
ciji šolstva v obSini Šma-
rje pri Jelšah je bila v
ognju prav gotovo cela
občina. Marsikomu ni bi-
lo pK>všeči, da se združi-
jo ali ukinejo posamezne
šole ali da se kakorkoli
prešola njihov otrok. Ve-
mo, da ie takšna akcija
potrebna, to smo poveda-
li že na drugem mestu,
zanima pa nas, da nam
kot poslanec kulturno
prosvetnega zbora odgo-
vorite, čemu je takšna re-
organizacija potrebna in
kakšne koristi bodo ime-
li otroci od nje. To ne
sprašujemo v našem ime-
nu, pač pa v imenu vseh
tistih, ki ali niso bili do-
volj obveš'čeni ali pa i«
kakršnega koli. razloga no-
čejo slišati o njej. Prav
bi bilo, da občancm en-
krat za vselej na razlo-
čen način pojasnimo, ka-
kšno vlogo mora igrati
reorganizacija šolstva. Pri
tem se ne poizabite usta-
viti pri posameznih pri-
merih.
Novinar Milenko Strašek
Zaposlovanje
»Ena izmed najpomembnej-
ših nadog dolgoročne politi-
ke družbenoekonomskega raz-
voja mora biti odpiranje
možnosti za še večje zapo-
slovanje, da bi tako absor-
birali naravni prirastek ak-
tivnega prebivalstva, še na-
prej prevrščali del kmetij-
skega prebivalstva in zmanj-
šali sprotno brezposelnost,
kamor šteje tudi ustvarjanje
možnosti za zaposlovanje na-
ših delavcev, ki so začasno
zaposleni v tujini« (izhodi-
šča za pripravo stališč in
sklepov de&etega kongresa
ZKS). O položaju naših delav-
cev v tujini, zlasti o njihovi
objektivni obveščenostd o
ustavnih spremembah, o sta-
bilizacijskih naporih, o pri-
pravah na partijske kongre-
se—o tem zadnje čase pre-
cej govorimo. Tudi zato, ker
se doma odpirajo vse večje
možnosti zaposlovanja. In
ker delovne sile pri nas
manjka, v tujini pa "se peha
za boljšim kosom kruha več
stotisoč naših ljudi.
Prav zato smo se odločili,
da o teh problemih povpraša-
mo Franca Gazvodo, diplo-
miranega ekonomista, ki je
bil nedavno izvoljen za pred-
sednika komisije aa aktivnost
ZK v zvezi z odhodom in za-
časnim delom naših delavcev
v tujini. Tt> komisijo je usta-
novil komite občinske konfe-
rence ZK v Celju.
Kateri razlogi so narekovali
ustanovitev komiteja?
Franc Gazvoda: Komisije
smo morali ustanoviti v vseh
•tistih občinah, kjer delovne
organizacije izvajajo določena
dela v tujiini in zaposlujejo
delavce na tujem. ZK želi
bolj načrtno spremljati - de-
lo komunistov, ki so začas-
no zaix)sleni zunaj. Še jx>-
membneje pa je, da spremilja-
mo veliko delovno armado
naših delavcev v tujini, da se
z njimi srečujemo, pogovar-
jamo in jih obveščamo o do-
gajanjih v domovini. Gre pa
tudi zato, da naše delavce,
zlasti člane ZK, pripravimo
na težave, ki jih bodo sre-
čali pri tujih delodajalcih.
Nadalje ne smemo pozabiti
na val lažne propagande, ki
Je zunaj namenjena našim
delavcem.
Kaj bo partijska komisija
konkretno delala?
Franc Gazvoda: Pripraviti
bomo morali točne preglede
nad vsemi delavci, ki so že
začasno zapvosleni- na tujem
ali pa tja nameravajo. Sode-
lovati bo i>Oitrebno z zavo-
dom za zaposlovanje, z de-
lovnimi organizacijami, s sin-
dikati in drugimi organi.
RazmisMli bomo o obUkah
stalnih kontaktov s člani ZK,
ki so v tujini. Račimamo,
da jih je iz Celja okrog 25.
Komunisti in družbenopolitič-
ne organizacije se moramo
organizirati, dia se bodo
zdomci vrnili. Kar poglejte,
kakšna kadrovska suša vlada
v celjski oibčini. Komisija bo
skupaj z OZK tudi preverila
strokovne in moralne politič-
ne kvaliitete vseih vodilnih de-
lavcev v občini, ki so zunaj.
Ne sme nam biti vseeno, kdo
predstavlja Jugoslavijo v tuji-
ni. Naša laomisija bo jeseni
pripravila širši posvet o za-
pwDslovanju celjskih delavcev
v tujini in še pc»ebej o
spremljanju članov ZK, za-
časno zaposlenih zunaj do-
movine.
Kako pa je trenutno z od-
hodi naših delavcev v tujino
in kako Ingrad vzdržuje sti-
ke z delavci v ZRN? Kako
je znano je v ZRN okrog 300
Ingradovih delavcev.
Franc Gazvoda: Trenutno be-
ležimo izreden padec odho-
dov v tujino. Nismo pa do-
segli tega, da bi se zdomci
vra;čali. Tu moramo še več
storiti. Ingrad poleg delovnih
kontaktov uresničuje še dru-
ge oblike sodelovanja z de-
lavci v ZRN. Predstavniki po-
djetja in družbenih organiza-
cij obiskujejo delavce oto
praznikih in imajo z njimi
razgovore. Srečanja z zdom-
ci pripravimo, ko se vrača-
jo za nekaj dni v domovinp.
Teh srečanj bd lahko delovni
kolektivi še več organizirali.
Seveda bolj pripravljeno, or-
ganizirano. Razgovori z zdom-
ci so zelo zanimivi in kaže-
jo na pisanost njihovih pro-
blemov. Vse tudi zanima,
kako se vrniti domov. Naše
informacije, naša pomoč bo
vsakemu delavci potrebna,
nujna in koristna. V tej sme-
ri bo delala komisija, ki smo
jo ustanovili pri celjskem
komiteju.
■od-
Franc Gazvoda
4. stran — NOVI TEDNIK
Št. 27 - ig.julii^^^
v prvih petih mesecih
ega leta je celjsko gospo-
iarstvo doseglo sorazmer-
no visok izvoz. Samo v
naju je izvozilo za okrog
!,3 milijona dolarjev in
>reseglo izvozno realizaci-
jo tega meseca za 67,4
)dstx>tka. Petmesečna iz-
iTršitev plana, ta znaša za
et» 1973 25,805.344 ame-
riških dolarjev, pa je do-
>egla 36,1 odstotek oziro-
na skoraj 9,5 milijona.
N^ajuspešneje presegajo
Lanske izvozne dosežke
Železarna, EMO, Aero in
Poper, žična pa je le.
bošnji izvozni plan že pre-
segla.
*
Poprečni osebni dohod-
ki zaposlenih v celjski ob-
čini so v aprilu znašali
2.077 dinaj-jev.
V gospodarstvu 2.043
din in v negospodarstvu
2.289 din. Največje oseb.
ne dohodke dosegajo v
gospodarstvu (2.302 din)
in v trgovini .(2125 din).
Najslabše pa v komunali
(1.830 din) in v gostinst-
vu (1.858 din). V indust-
riji so prejeli poprečne
osebne dohodke v višini
1.987 dinarjev. Podatki ka-
žejo, da so v celjski ob.
čini poprečne plače na-
rasle za 16,6 odstotkov (v
gospodarstvu za 18,1 od-
stotek in v negospodarst-
vu za 8,5 odstotkov). Ven.
dar pa imamo zaradi e>o-
večanja cen v resnici ma-
njši standard. V industri-
ji so najbolje plačani de.
lavci v Zlatarni (2.399
din), v Elektro Celje
(2.389 din) in v Aero
(2.326 din). V trgovini
prejemajo najboljše do-
hodke v Tkanini (2.502
din), Reklama Ctelje
(2.990 din), v zavodu za
napredek gospodarstva pa
so izplačali' v obdobju ja-
nuar — april 3.366 din
visoke osebne dohodke.
Celjska industrija je v
letošnjem maju zaposlo-
vala 13832 delavcev ali za
3,B odstotke več kot v
istžem obdobju lani. Naj-
bolj so povečali število
zaposlenih v Cinkarni in
Zlatarni. Manj delavcev
pa imajo v EMO. Apneni-
ku — Pečovnik, LIK Sa-
vinja, Topru in v Tovar-
ni volnenih odej v Škofji
vasii.
•
Uspehi sanacijskega
programa Tovarne usnja
v Šoštanju se kažejo na
irazličnih področjih: uved.
li so toplo malico, imajo
interni otroški dodatek za
vse tiste, ki imajo otroke,
le-tos so po daljšem času
dali regres za dopust (600
din). Imajo interno glas-
beno Šolo, ki jo obisku-
je 50 tistih obrok, ki se
ne morejo šolati v redni
glasbeni šoli (z njimi bo.
do pomladili svojo god-
bo na pihala) in v jeseni
bodo začeli z interno šo-
lo za usnjarje, kajti teh
primanjkuje. Izbrali so
dvajset fantov, ki jih bo.
do v okviru šolskega cen-
tra v Velenju iašolali za
svoje potrebe.
Vse te usipehe zadnjih
let, ko so končno uspe-
li premagati težave, bo.
do proslavili v soboto, 21.
julija, na osrednji prosla-
vi ob 185-letnici obstoja
podjetja. Pripravljajo pro-
menadni koncert, kultur-
ni program in športne
prireditve tor piknik.
25 let Avto Celje
Danes dopoldne bodo v tr-
govskem pixljetju AVTO v
Celju otvorili v ix)častitev ob-
činskega praznika novo, veli-
ko, prostorno halo za pvopra-
vila tovornih vozil. V hali bo-
do imeli tudi skladišče rezer-
vnih delov in gum, v njej pa
bodo poleg mehaničnih oprav-
ljali tudi kleparska in ličar-
ska dela. Stanko Klemene, ki
je že dvajset let na vodil-
nem mestu direktorja pod-
jetja, je ob tej priložnosti
izjavil:
»S tem delovnim dosežkom
slavimo tudi srebrni jubilej
podjetja. Zadnji čas je, da se
iz Medloga preselimo. V ti-
stih prostorih ne moremo več
delati. Jüi pa bomo vseeno
obdržali za grosistično dejav-
nost. S halo, ki obsega 6000
m^ sklenjamo pravzaprav dru-
go stopnjo našega razvojnega
programa. V načrtu namreč
imamo, da bi se celotno pod-
jetje preselilo na prostor ob
Ipavčevi. ulici. Naložba je sta-
la eno staro milijardo z opre-
mo vred. Del smo dali sami,
del občina in nekaj soinve-
stitorji. V hali bomo imeli
najsodobnejšo opremo in ka-
kovostni servis. Pa hitri bo-
mo. čas je za prevoznike ze-
lo dragocen.
Veselimo se otvoritve, ker
je to uspeh celotnega kolek-
tiva.«
Doslej je Avto Celje raz^'i-
jal poleg trgovine na veliko
in malo tudi tehnične preg-
lede in servis za osebna ter
tovorna vozila, ^oda prav
servis za tovorna vozila je
nujno zahteval preureditev.
Kaj pK>meni nova hala? Več
dohodka, nove zaposlitve,
uvajanje specializacije, sodob-
no tehnologijo in boljšo orga-
nizacijo dela. V podjetju me-
nijo, da bodo letos ustvarili
okrog 20 s;tarih milijard rea-
lizacije s približno 500 mili-
jonov dohodka.
Na vprašanje, kaj je bilo
najpomembnejše v doseda-
njem razvoju podjetja Avto
Celje, je Stanko Klemene
menil: »Nekdanja Avtoobnova
je dajala kruh 30 delavcem.
Danes je zaposlenih 260, z
učenci vred pa nas je čez 400.
Najprej smo bili servisno-re-
montno pvodjetje. Nato smo
se odločili še za prodajo in
sklenili pogodbe z avtomobil-
skimi tovarnami za vzdrževa-
nje njihovih vozil. Največ je
zastavinih, pa tomosovih, re-
naultovih, škod, pa tudi NSU
bomo obdržali, kolikor časa
bodo švigali po naših cestah.
Značilnost našega doseda-
njega razvoja bi strnil v tole
ugotovitev: Skrbno smo na-
črtovali potrebe po kadrih in
sedaj imamo solidno kadrov-
sko sestavo zaposlenih. Skr-
beli smo za moderno tehno-
logijo in jo spremljali doma
in v tujini. Povezali smo se
z našo avtomobilsko industri-
jo. Izboljšali smo razmere de-
la in ves čas dosegali ugodne
finančne rezultate. V zadnjih
letih Avto Celje ni bilo nikoli
blokirano. Osebne dohodke
smo vedno izplačevali pravo-
časno. Uvedli smo tudi novo-
sti pri izplačilih — preko
hranilne knjižice — in se je
to obneslo. Vsi člani našega
kolektiva smo sodelovali pri
uresničevanju naložbe z eno-
mesečnim osebnim dohod-
kom. Novi prostori so sad
skupnega dela. Mnogo bodo
izboljšali delovne razmere na-
ših delavcev.«
Zanimivo je, da za halo Av-
to Celje ni dobil nobenega
bančnega kredita. Zato pa bo
zadovoljstvo ob delovnem us-
pehu tem večje. Čeprav bi
pričakovali, da v teh mesecih
ni pretiranega interesa za av-
tomobile, je slika drugačna.
Mesečno prodajo od 100 do
120 vozil. V juniju pa so jih
prodali celo okrog 200. Pre-
cej, ali ne? Najbolj iskane so
lade, škode, fički in druga za-
stavina vozila. Vse se torej
obrača tako, da bo tudi to
poslovno leto ob srebrnem
jubileju za Avto 'Celje dokaj
ugodno. Kolektiv si za jubilej
in nove proizvodne prostore
zasluži čestitke!
Franc Aubrelit
Stanko Klemene
Konjice
v petek, 13. julija so slo-
vesno podpisali samoupravni
sporazum o združitvi TOZD
v organizacijo združenega de-
la LIP Slovenske Konjice. Ta-
ko je podjetje realiziralo
ustavne amandmaje v skladu
z interesi ljudi in pogoji, ki
jih podjetje izpolnjuje. Usta-
novljenih šest TOZD: ob-
rat v Slovenskih Konjicah,
Slovenski Bistrici, Lesno in-
dustrijski obrat Oplotnica,
Poljčane, Vitanje, Polskava in
TOZD Uprave s trgovskimi
predstavništvi. Sporazum bo
urejeval medsebojna razmer-
ja, pravice, obveznosti in osta-
la vprašanja, pomembna za
združeno delo v organizaciji
združenega dela.
Lesno industrijsko podjetje
Slovenske Konjice zaposluje
1075 delavcev. Usmeritev pod-
jetja na višjo stopnjo obde-
lave lesa je podjetje uvrstila
med močnejše lesno predelo-
valne organizacije v Sloveni-
ji. Dejavnosti podjetja so šte-
vilne in obsegajo predelavo
žagarske hlodovine, blagovni
promet s proizvodi lesne in-
dustrije, maloprodajo lastnih
proizvdov, proizvodnjo in
prodajo izdelkov iz kartona
in vrsto drugih. Neurejeno
razmerje na trgu je privedlo
do tega, da surovino, ki je
izvožena, spet uvažajo, vendar
se je podjetje na takšno si-
tuacijo prej pripravilo in so
tako do konca leta že krite
potrebe predelave. Cene suro-
vinam bodo še naprej rasle
in osnovna stabilizacijska na-
loga podjetja je makgimalno
izkoristiti zaloge.
Usmeritev podjetja v spe-
cializacijo obratov in prila-
gajanje podjetja tržnim po-
gojem vodi k vse večjemu
povpraševanju po proizv;.,
Najpomembnejša naloga^
jetja danes je, kako pro^
sti več. Temeljne orgaj^j^
je združenega dela bodo
rale v tej smeri nareto'®
korak naprej. Investicije
tu 1972 so že omogočile ^
čan porast storilnosti in C
čine proizvodov, likvidno^
je podjetju omogočila J
rast akumulacije in orriote
izvajanje programa invef
brez zastoja.
Ustanovitev Organizj,
združenega dela Lesno ja
strijskega podjetja Sloven,
Konjice bo omogočila del
nemu kolektivu večji (j«
dek, večjo kvaliteto dela
delovne discipline, podjetje
bo lahko nadaljevalo pot,
voja še globljih samoupt
nih odnosov.
Damjana Stamej
Aurea
Celjska AUREA sodi med
manjše delovne organizacije
v kovinsko predelovalni indu-
striji. Sedaj, ko je ena iz-
med temeljnih organizacij
združenega dela v okviru Zla-
tarne^ pa predstavlja pravza^
prav važen člen združenega
podjetja. Ne samo zaradi le-
tošnjih predvidenih 850 sta-
rih milijonov realizacije (ali
morda še več). Tudi ne samo
zato, ker je doživel oserride-
setčlanski delovni kolektiv v
zadnjih letih razveseljiv raz-
voj. Pač pa zaradi dvojega
— ker bo Aurea jeseni začela
zidati novo proizvodno halo
v bližini Zlatarne in ker bo
prihodnje leto kolektiv slavil
20-letnico obstoja.
»Začetek je bil skromen,«
pravi direktor Drago Kosa-
ber. »Danes zaposlujemo 80
delavcev, z novo halo, veliko
1600 m^ pa se bo zaposle-
nost povečala še za 70 delav-
cev. Tudi naš proizvodni pro-
gram vse bolj plemenitimo.
Poleg značk, obeskov, plaket,
medalj in srebrnih kontak-
tov za elektroindustrijo nudi-
mo usluge večjim industrij-
skim podjetjem v Sloveniji in
Jugoslaviji. Gre predvsem
nekatere sestavne dele. Za
li smo s proizvodnjo srei
nih verižic.
V združenem podjetju
bomo še nadalje usklajes
proizvodni program in
obogatili. Seveda smo in
težave pri afirmaciji našii
delkov. Toda tehnološke
boljšave, konkurenčne ce
kvaliteta izdelkov in doä(
nost pri dobavnih rokih
nam pomagali pri utrditvi!
šega položaja na domaö
tržišču.«
To trdnost lahko v -Vi
dokažejo še drugače. V i
mirnih stabilizacijskih čs
razen težav pri nabavi re^
dukcijskega materiala "i
kra, medenine, tombaka, i
miriija) drugih udarcev a
raj niso čutili. Obratna sn
stva imajo. Morali so pa «I
sati 15 starih milijonov za.i
slabega plačevanja kupe
Storilnost povečujejo in M
imeli pri naložbi za pJ^
vodno halo sami okrog S
sto milijonov.
»Nova proizvodna hala ö
bo mnogo jwmenila, saj i
njo čakamo že precej Ö
Dala nam bo osnovo za i
daljnjo razširitev. Povei
bomo dohodek in več ^
zaposlili. Hala bo stala '
starih milijonov in upamo,
bomo za naložbo dobili H
FKJsojilo. Ce bo vse po s''
bomo septembra začeli ?
diti, halo pa bi radi
prihodnje leto do jeseni'
teh neustreznih prostori
razmerah res ne moremo'
delati.«
Aurea je pravcati že®
delovni kolektiv, ki pa j^'
segel leta 1969 553 starih f
jonov realizacije, lani P®
753. Doslej so, da povemo'
zanimivost, izdelali .^''i
2000 različnih značk. Nar»
še dežujejo. Ko so
delati priložnostne značl^^j
tekmo Ajax — Juventus,
imeli naslednji dan pO
naval navijačev pred
jem. Seveda imajo ^
opravka tudi z ljubitelj'
zbiralci značk. In še |
datek —- poprečni osebni ^
hodek v tem letu znaša ^'
rei 1830 din.
Kolektiv celjske Auree,
torej dobro uveljavlja ^
mačem gospodarskem P^
ru. Ko bo prihodnje «
praznoval 20 let dela ^
ritev nove proizvodn« w
bo potrdil dosedanje ^
rezultate. In —
razvoj. Iz majhnega raS ^
liko.
Drago Kosaher
Gospodarstvo
Pisali smo že o nekate-
rih nerazumjivih težavah, s
katerimi se srečujejo delovni
kolektivi na celjskem območ-
ju in tudi v celjski občini.
Gre predvsem za pojave za-
vlačevanja— odobritve novih
cen. Ker zvezna administra-
cija zaradi različnih vzrokov
kasni pri odločitvah ustrez-
nih cen ali pa celo ne do-
voH upravičenega povečanja,
prihaja v proizvodnji do iz-
padov in nepredvidenih te-
žav.
Tako je na primer celjski
EMO lani junija ustavil pro-
izvodnjo kopalnih kadi v ob-
ratu Kruševac zaradi preve-
like izgube. Cena reproduk-
cijskega materiala se je ze-
lo dvignila, prodajne cene pa
so ostale nespremenjene. Su-
rova kopalna kad, torej le
piaterial, je pred ukinitvijo
proizvodnje stala 260 din. Da-
nes je njena vrednost 344
din. V času od. leta 1966 da-
lje pa je dovoljena tovarni-
ška prodajna cena komplet-
ne kadi 320 din. Toda pri
tem je zanimivo, da prodaja-
mo uvožene kadi za 924 din.
Skoraj enak primer velja
za radiatorje. Proizvodnjo
pločevinastih radiatorjev so
Ukinili letos junija. Dovoljena
cena enega člena radiator-
ja je 16,26 din, za izdelavo
člena pa potrebujejo v EMO
17,40 din. Zaradi pKDvečanja
cen repromateriala bodo v
EMO povečani stroški v le-
tu 1973 za 50 milijonov din.
Njihova prizadevanja za po-
višanje cen proizvodov pa so
ostala brezuspešna.
V Cinkarni so čakali na
uskladitev cen nekaterih
proizvodov cinka in svinca
pol leta, pri tem pa je seve-
da nastala nepotrebna izgu-
ba. Tudi Etol ni imel boljše
sreče. Njihova proizvodnja
je namenjena proizvajalcem
prehrambene in milno-ko-
zmetične industrije, ki cene
formirajo svobodno. ETOL
Že lani (od aprila) bije bit-
ko za povišanje cen proiz-
vodom. Podobne težave ima
AERO, pa Žična in drugi de-
lovni kolektivi.
Zaradi vseh teh primerov
je predsedstvo občinskega
sindikalnega sveta v Celju
na izredni seji sprejelo odlo-
čitev, da o tem obvesti naj-
višje partijske in skupščin-
ske voditelje. Pismo z na-
drobnim opisom celotne pro-
blematike so poslali tudi
Džemalu Bijediču. O tem pa
bo tekla beseda prihodnji te-
den v pogovoru z Nikom Ro-
žičem, ki bo predvidoma obi-
skal celjske sindikate v če-
trtek.
Sindikati v svojem prote-
stu poudarjajo, da v njiho-
vih naporih ne gre za splo-
šen napad na zvezno admini-
stracijo. Temveč hočejo po-
magati k razčiščevanju ne-
ka.terih težav, ki ovirajo us-
pešno uresničevanje stabili-
zacijskih ukrepov.
Kje dobiti
delavce?
v velenjski otičini delovne
Organizacije tare problem po-
manjkanja delovne sile. Zdaj
se vozi iz drugih občin na de-
lo v Velenje in .kostanj 2200
delavcev ali 31 odstotkov v.seh
zaposlenih v občini. Ugotovili
so, da bo leta 1980 na voljo
samo :i340 ljudi, ki jih bodo
lahko uporabili za delo. To
pomeni, da bodo lahko za-
sedli samo 3d od.stotkov pred-
videnih novih delovnih mest.
Še bolj zaskrbljujoč pa je po-
dati^t o izobraženo.sti delav-
ce\', saj kar 49,9 odstotka za-
poslenih v velenjski občini
nima ustrezne šolske izobraz-
be. Ort tega je dve tretjini
delavcev z nepopolno osem-
letko. Predvsem manjka ka-
drov s srednjo, višjo in viso-
ko šolo. Zaradi vsega tega
bodo morale delovne organi-
zacije v velenjski občini vse
bolj razmišljati o racionalnej-
šem zaposlovanju, modernizi-
ranju tehnologije, avtomatizi-
rani proizvodnji in .seveda na
ta način povečati dohodek na
zaposlenega. Del rešitve za iz-
boljšanje kadrovske strukture
pa je tudi v številnih šolah,
ki jih v Velenju u.stanavljajo
ali pa njihovo ustanovitev še-
le pripravljajo.
— 19. julij 1973
NOVI TEDNIK — stran 5
tokrat smo se za'okroglo mizo sestali v Šentjurju pri Celju. Zanimali so nas problemi, ki jih morajo reševati v občini, trenutno
stanje njihovega gospodarstva, predvsem pa perspektive nadaljnjega razvoja šentjurskega območja. V razgovoru so sodelo-
VINKO JAGODIC, predsednik skupščine občine, FRANC SENICA, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance pri skup-
g^jni občine, VLADO GRDINA, direktor Alposa, VLADO NAJŽER, direktor LIP Bohor, VLADO CERAR, Bohor, CIRIL ZMAHER,
direktor KK, JOŽE MASTNAK, kmet, IVAN ZDOLŠEK, kmet. IVAN dr. MOSER, zaposlen v zdravstvenem domu, STANKO LESNI-
K/V, predsednik občinske konference SZDL.
jgntjurska občina spada
^ manj razvita območja v
Epjeniji. Za ta njen status
J^or obstajajo vzroki. Ob
^nku te družbenopolitič-
^^upnosti je bilo 70 do
I odstotkov prebivalstva
Jjjtov, v industriji je bilo
gposlenih le 200 delavcev,
^elo območje je bil ta-
^ samo en zdravnik in en
iponom. Danes je stanje se-
^ drugačno. Vendar je bil
tega področja vseeno
-epočasen. Preteklost, izra-
gta usmerjenost v primarno
(jfjavnost, ki je nizko pro-
jBktivna, premajhna^ skrb za
jobraže^anje in prekvalifika-
njo delovnih ljudi — posle-
dica tega je nizka kadrovska
itruktura in vse to daje
jentjurski občini značilnosti
nerazvite občine. Vzroki nje-
ge nerazvitosti pa so prav
ptovo tudi v prepoznem
ipoznanju slovenske družbe,
6 je nujno enakomernejše
razvijanje slovenskega pro-
dora. za kar je pričela skr-
šale v zadnjem času.
REZULTATI
BOLJŠEGA
GOSPODARJENJA
v zadnjem obdobju pa se
f kažejo rezultati hitrejšega
?n-oja občine. Danes je tu
i še 38,5 odstotka kmečke-
Ei prebivalstva. Razvoj indu-
Cije, obrti, trgovine, gostin-
in prometa je omogočil
tist števila zaposlenih. V ob-
fuii je danes zaposlenih bli-
112000 delavcev. Tudi dnev-
Ga migracija delovne sile iz
•»tjurske občine se je
«lanjšala, čeprav je 250 de-
lavcev zaposlenih v EMU in
•^»kami, 750 pa jih je samo
^elezarni štore. Če prište-
lo tudi te, je na področju
^tjurska občine 3400 do
delavcev. Največji po,
^ števila zaposlenih se ka-
I® industriji in obrti, med-
J ko se je to število v
^etijstvu zmanjšalo od 300
7,270 zaradi mehanizacije te
"^javnosti.
JRANC SENICA: »Osnovni
'''"'lem 2a sedanje stanje
Jälitete našega gospodarje-
jc v tem, da sm© v pre-
j^osti preveč računali na
j^ovne investicije in'prema-
kapitalne. Pomanjks^
^ »«trezne strokovno izo-
delovne sile pa je
aa slabše rezulta-
, Torej bo potrebno
ji^odnosti planirati pro-
J^jo na osnovi kapital-
Investicij, kar ima tovar-
, ^Pos že v načrtu. Tudi
bodo v perspektivi
j^rnizirali strojno opre-
® tem pa bodo seveda
^jšali intenzit-eto zaposlo-
^	organizacije,
>oj pospešiti svoj raz-
ste^ vlagale več sred-
^ ta namen.«
ŽE VIDNI
, PROBLEM
JNDUSTRIJE —
^STABILNOST CEN
industrijo v šentjurski
t)^' je najbolj pereč pro-
^ v^'^'hanje can na tržišču
t^f^i^ovna podražitev neka-
Si	surovin. Ce-
li^, dohodek delovnih orp-
s sedežem v občini
^ Od ®	povečal za
rast materialnih stroškov le-
tos skoraj enkrat večja, tako
da je dohodek delovnih or-
ganizacij večji le za 2,6 od-
stotka. Nujno potrebno , bo
postaviti osnovno bazo cen,
ki surovinam neprestano ra-
stejo. Rast cen bi morala biti
planirana. Podjetja se težko
razvijajo, če ne morejo pla-
nirati niti za dve leti vna-
prej, če niti iz meseca v me-
sec ne vedo, kako bo s ce-
nami.
VLADO GRDINA: »Naš po-
ložaj sicer ni zaskrbljujoč,
vendar nas kljub temu rahlo
skrbi povečanje materialnih
stroškov proizvodnje za 70,43
odstotka. S čim lahko naš
samoupravljavec še gospoda-
ri? Naši proizvodi so pod
kontrolo cen, imamo pa že
od lani popolnoma nove arti-
kle, ki še zdaj nimajo dolo-
čenih cen. Glede cen bo tre-
ba nujno ukrepati. Na tak
način je težko gospodariti.
Notranje rezerve za razvoj
našega podjetja vidimo pred-
vsem v vlaganju v kapitalne
investicije, zmanjševanju za-
poslovanja delavcev, poenote-
nju proizvodnje in stroškov
Preusmerili se bomo v bolj
donosne stvari, seveda pove-
zano z razmerami na jugo-
slovanskem trgu. že vnaprej
bomo morali v planiranju
proizvodnje upoštevati rast
cen osnovnim surovinam.«
VLADO NAJ2ER: »Inflator-
ne težnje so vsepovsod, ne
samo pri nas. Stabilizacija ni
dovolj uspešna, to vpliva tu-
di na razvoj naše industfi-
je. Podjetja, ki so vezana na
nbtranji trg, najbolj trpijo.
Repromaterial morajo kupo-
vati v tujini, Z Bohorjem
je sicer drugače. Mi stanja
na domačem trgu ne občuti-
mo toliko, ker smo izvozni-
ki. Izvažamo 70 odstotkov
proizvodov. V našem podjet-
ju smo sprostili sredstva za
investicije, ustvarili smo eno
milijardo starih din za raz-
voj. Porabili smo 3 milijar-
de starih din iz lastnih skla-
dov, da smo podjetje rekon-
struirali in dvignili osebni
dohodek delavcev. V progra-
mu imamo ureditev obrata v
Šentjurju, rekonstrukcijo ža-
ge, oplemenitenje furnirja in
finalizacijo proizvodnje v no-
vem obratu v Mestinju. Zdaj
imamo zaposlenih 510 delav-
cev, računamo pa, da jih
bomo zapyoslili skoraj še en-
krat toliko. Vsa proizvodnja
v Mestinju bo za izvoz. Per-
spektiva našega podjetja je
predvsem v večji finalizaciji
in okrepitvi primarne proiz-
vodnje.«
Lesna industrija se v regi-
ji in na Kozjanskem razvija.
Dosegla je že precejšnjo afir-
macijo v republiki. Vendar
pa j-a tudi v -tej industriji
na sploh padla profitna stop-
nja zaradi rasti cen repro-
materiala. V Šentjurju me-
nijo, da bi se poslovno zdru-
ženje lesne industri_je na Koz-
janskem ne obneslo. So si-
cer za delitev dela in nek
skupen jezik, za ekonomsko
utemeljena načela sodelova-
nja, vendar bi združenje mo-
ralo imeti celovito organizi-
ran gospodarski razvoj in
program proizvodnje. To pa
je v teh razmerah težko mo-
goče.
Tržne razmere kršijo zakon
o enotnosti jugoslovanskega
tržišča. Le-to se ponekod za-
pira. Potrošniški krediti so
ponekod usklajeni z ozkimi
lokalnimi interesi.
Enotnost jugoslovanskega
tržišča je treba spoštovati.
Pri kršitvah ne smejo biti
dovolj samo oix>zorila. Dob-
ro bi bilo tudi, če bi banke
same nudile investicije pod-
jetjem, ne da bi jih le-ta mo-
rala za mvesticije prositi. Ta-
ka politika bi marsikaj spre-
menila, če so banke zaskrb-
ljene za investicijski dinar, bi
morale same iskati partner-
je. Geografska lega Kozjan-
skega omogoča odprtost, za-
to mora biti težnja tega po-
dročja, da ustvari čim moč-
nejšo industrijo.
Pri razvoju industrije, ki
je v zadnjem času vedno bolj
aktivna, pa je pomoč širše
družbeno p>olitične skupnosti,
republike, ki namenja del
sredstev za nerazvita področ-
ja, vsekakor dobrodošla. To
so poudarila mnenja udele-
žencev okrogle mize.
NAČRTNO
PREUSMERJANJE
KMETIJ
Možnosti za kmetijsko pro-
izvodnjo so v šentjurski ob-
čini slabše. Temu je. vza-ok
hribovito področje in precej-
šnja oddaljenost od tržišča.
Stanje kmetijstva v občini
se je začelo izboljševati 1967.
leta, ko so pričeli s prvim
preusmerjanjem kmetij. Naj-
več pričakujejo od živinore-
je in mlekarstva. Do zdaj so
preusmerili 105 kmetij v
mlečno in mesno proizvod-
njo. V celi občini je okoli
2200 kmetij, od tega čistih
930. V perspektivi upajo na
razvoj še 500 do 600 kmetij,
odvisno od razmer in možno-
sti, Bistveno se je povečala
produktivnost dela na kme-
tijah zaradi mehanizacije. V
srednjeročnem razvojnem
programu predvidevajo v ob-
čini preusmeritev 200 kmetij,
v dolgoročnem pa vseh 600,
seveda če bodo za to mož-
nosti. Trenutno proizvajajo v
občini do 2 milijona litrov
mleka za odkup letno, raču-
najo pa, da ga bodo do 1975.
4 milijone litrov. Tudi pro-
izvodnja govejega mesa se je
povečala od 1300 na 1600 ton.
CIRIL ZMAHER: »Postavili
ste vprašanje, zakaj ni me-
sa na trgu? Kejr so pri nas
prenizke odkupne cene. Zato
ga izvažamo pod pogoji, ki
so sprejemljivi. Na domačem
tržišču bi imeli s prodajo
mesa preveliko izgubo. Ven-
dar upamo, da družba ne bo
dopustila propada živinoreje
in da bo končno uredila eko-
nomske cene. Spričo neuje-
jenih cen mesa so kmetje
postavljeni pred dilemo, ali
se jim vzreja živine splača
ali ne, čeprav interes pri na-
ših kmetih za živinorejo je.«
Na območju občine se uk-
varjajo tudi z dopolnilno
proizvodnjo v kmetijstvu, to
je z gojenjem jagodičevja in
sadja. Zavezali so se za manj-
še količine, ker je to proiz-
vodnja pod milim nebom,
pdvisna od vremena. V tej
proizvodnji so imeli precej-
šen izpad. Pl^irali so 25 ton
pridelka, pridelali pa komaj
6 ton. Vendar so takšni re-
zultati tu precej odvisni od
strokovnega pristopa h goje-
nju teh kultur in od kvali-
tete sadilnega materiala. Pro-
blem postaja tudi prekup-
čevanje. Sicer pa prvo leto
ne bi smeli pričakovati ču-
dežav.
»Problem je še z mlekom,«
je dejal JOŽE MASTNAK,
kmet. »Kmetje menimo, da
bi bilo potrebno najprej re-
šiti problematiko proizvodnje
mleka. Imamo zelo slabe hla-
dilne naprave, veliko mleka
gre v izgubo. Urediti je tre-
ba odkupne cane mleku in
spodbujati zainteresiranost
kmetov za rejo mlekaric in
telet. Potem bo tudi dosti
mesa. Samo cene je treba
regulirati, potem se bo kme-
tu načrtno gospodarjenje iz-
plačalo,«
IVAN ZDOI^EK: »V pre-
teklosti smo predvsem pozab-
ljali na življenjski standard
kmeta. Kmet ni imel zago-
tovljenega obstoja, družiiui
mu je begala z doma. Bal
se je, kaj bo jutri. Zadnje
čase se to izboljšuje. Otroci
imajo možnost šolanja v kme-
tijskih šolah. Danes ima
kmet oči v svet obrnjene. Do
zdaj je samo garal in se pre-
življal, kakor je vedel in
znal. Zdaj pa hoče imeti za-
gotovljeno eksistenco za.se in
za svojo družino. Ne poza-
bimo, da je bilo Kozjansko
uničeno med vojno, da svo-
boda našemu kmetu ni dala
takorekoč nič. Vse, kar je
bilo v hitri povo.inl obnovi
storjenega, danes že propa-
da. Kmet se zaveda, da se,
dokler ne bo imel vode, elek-
firike, ceste, modernizirane
fileve, ne bo razvijal.«
Perspektivo kmeti.jstva vi-
dijo v šentjurski občini v
preusmerjanju kmetij, uredit-
vi cen mesu in mleku. Kmeč-
ko mladino bo potrebno dol-
goročno usmerjati v moder-
nizacijo kmetijstva. Danes ni
časa, da bi se miselnost sa-
ma spreminjala. Ukrepati je
treba. Ugotovili so, da spo-
razum v okviru republike
glede cene živine ni prilago-
jen sedanji situaciji, še ved-
no vztraja na cenah živine
po JUS-u, kjer je merilo te-
ža. Danes je bolj važen od-
stotek klavnosti. Včasih je
bila potrebna predvsem kva-
liteta mesa, zdaj pa je kvan-
titeta. Republika, ki sodeluje
z določenimi procenti pri in-
vesticijah v kmetijstvu, bi
morala bolj upoštevati manj
razvita področja. Ta naj bi
imela sto odstotno udeležbo,
20 odstotno lastno udeležbo
za investicije v manj razvi-
tih občinah bi morali odpra-
viti, Mnenje kmetov je tudi,
da se z 10 ha na področju
občine ne da gospodariti ta-
ko, da bi si zagotovili zado-
sten dohodek. To je premar
lo zemlje za sodobno gospo-
darstvo. Kmetijski stroji se
na taki površini ne amorti-
zirajo, Vendar je zakon o
kmetijskih zemljiščih vseka-
kor velik korak naprej za
kmete. V nadaljnjem razvo-
ju kmetijstva v občini bi
kmetje želeli, da se TOZD
pri KK in GG združijo pod
eno streho in da bi sredstva
bolj racionalno izkoriščali.
V šentjurski občini so si
zastavili dobre programe de-
la. Stremeti bi morali za tem,
da bi te programe realizirali
in s tem zagotovili enako-
meren razvoj vseh vej gospo-
darstva. Osnova za gospodar-
stvo občine je njena gospo-
darska moč. Korenine je tre-
ba imeti doma in st^ovati
roke k sosedom. Podjetja
naj bi bila locirana doma.
Občani želijo, da bi bilo go-
spodarstvo glede na to, da
letos ni bilo deležno 2,8 od-
stotka sredstev republike za
nerazvita področja, drugo le-
to več udeleženo. Tako bi
lahko srednjeročne plane re-
alizirali. Le na tak način bo
zmanjšana razlika med raz-
vitejšimi občinami in štent-
jursko.
KADROVSKA SUŠA
Problem v šentjurski obči-
ni je predvsem nizka kadrov-
ska struktura. V občini je za-
poslenih le 70 ljudi z visoko
izobrazbo, 170 z višjo in 300
is srednjo izobrazbo. Glede na
pomanjkanje strokovnih ka-
drov je bila nujno potrebna
kadrovska in izobraževalna
interesna skupnost, ki boste
usmerjali kadrovsko politiko
v občini.
Tudi v zdravstvu je kad-
rov še vedno premalo- če-
prav se je stanje v zadnjih
desetih letih že precej izbolj-
šalo. V celi občini je 5 zdrav-
nikov. Število srednje medi-
cinskega kadra se je zvišalo
na 32.
IVAN dr. MOSKR: »Lahko
rečem, da je danes stood-
stotno boljša zdravniška
oskrba v občini. Tudi indivi-
duahia zdravstvena zavest se
je dvignila, kar se kaže v
večjem številu pacientov. Se-
veda je to pogojeno z izena-
čitvi.io pravic do zdravstvenih
uslug. Če gledamo perspek-
tivno na razvoj zdravstva,
moramo ugotoviti, da pro-
gram zdravstvenega varstva
trenutno presega finančno
rast gospodarstva. Predvsem
pa je važno ohraniti tako po-
litiko, ki bi z^ovarjala odlo-
čitev, da na naše območje ne
sodi iimazana industrija. Šen-
tjur naj bi bil center, kjer
se da živeti.«
SOLIDARNOST
v občini so si zastavili ci-
lje, pri katerih bodo čim
lx>lj skušali angažirati obča-
ne. Občani precej vplivajo na
gospodarsko rast občine v
obliki samoprispevkov. Na ta
oačin so zbrali že med 70 in
80 milijoni starih din sred-
stev, če štejemo še fizično
delo, pa je vsota precej večja.
STANKO LESNIKA: »SoU-
damost se kaže tudi v zdru-
ževanju podjetij za skupne
naložbe, za kadre in nego-
sp>odarske investicije- Skrbeti
pa moramo, da bo združeva-
nje teh sredstev samoupravno
urejeno, da bodo delavci ve-
deli, kam ta združeni denar
gre. K še večji zainteresira-
nosti bo prav gotovo pripo-
mogel nov delegatski sistem,
formiranje samoupravnih in-
ternih skupnosti, preko kate-
rih bodo delegati in vse or-
ganizacije še bolj seznanjene
o združevanju prej omen.je-
nih sredstev in njihovi pora-
bi. Imeli bodo večjo možnost
vplivanja na razvoj občine.
V	prihodnosti bomo morali
dati največji poudarek uredit-
vi sistematičnega izobraževa-
nja delavcev-samoupravljav-
cev.«
ŠTEVILNE NALOGE
VINKO JAGODIČ: »Osnov-
na izhodišča za razvoj naše
občine bi bila v programski
uskladitvi. Naše osnovne na-
loge bodo v prvi vrsti ust-
varjanje možnosti za samoup-
ravno odločanje občanov. Ves
razvoj bo odvisen od našega
človeka. Smo v obdobju pro-
letarizacije podeželja. Naš
človek šele postaja ptoleta-
rec. Prav zaradi tega je tre-
ba poskrbeti za šolanje otrok
v srednjih in višjih šolah.
Glede na ;pomanjkanje kad-
rov je to ena najvažnejših
nalog. Nosilce našega razvoja
moramo gledati v obstoječi
industriji, zato bodo bodoča
vlaganja v to vejo gospodar-
stva zahtevnejša. Naše pod-
dročje bo treba odpirati. Gra-
diti moramo ceste, razvijati
komunalo — vodovodi, p>o-
speševati elektrifikacijo, za-
sebni sektor kmetijstva. Po-
trebno je proučiti možnosti
razvoja turizma, pospešiti
modernizacijo PTT prometa-
V	bližnji prihodnosti mora-
mo zgraditi dve novi šoli v
Loki pri 2usmu in Šentjurju,
razširiti otroško varstvo, za-
gotoviti zdravstvu sodobnej-
še razmere za delo in več
kadrov. Treba bo reorganizi-
rati socialo, saj imanu) v ob-
čini veliko socialnih proble-
mov, za katere odmerjamo
od proračuna kar 35 odstot-
kov sredstev. Pospešiti mora-
mo stanovanjsko izgradnjo.
Takšna bi bila približna
ocena gospodarskega trenut-
ka v občini Šentjur. Perspek-
tive v nadaljnjem razvoju.
Problemi, ki jih bo treba čim
prej rešiti z lastnimi prizade-
vanji in družbeno pK>močjo.
Šentjur se krepko postavlja
na lastne noge. To lahko vi-
dimo na vsakem koraku. Na-
črtov je mnogo- Volje za
spremembami, za premago-
vanje neraz\'itosti pa še več.
Zato bo šentjurski vsakdan
vse lepši, vse bolj drugačen.
DOMINIKA POS
Ivan ZdoLs'.'k
Franc Žmaiier
Jože Masinak
6. stran — NOVI TEDNIK
St.27-
Šolstvo
Orla vas — ukinitev šole,
Kozansko: Kozje—Lesično,
združitev šol, reorganizacija
šolske mreže in še kaj. Spre-
kanski izbruhi nepoučenih ob-
mljava teih procesov: vul-
čanov, prepiri na vseh nivo-
jih, nezaupanje, nemir in
skepsa. Zakaj in čemu je po-
trebno takšno ravnanje, kdo
ima od tega korist in kdaj.
bo tega cirkusa konec, se
sprašujejo cfbčani, komentira-
Menda nihče med nami ne
dvomi, da je tu in tam kak-
šna združitev šol ix>trebna,
kakšna ukinitev nujna. Vsi
tudi vemo, da je peda^ški
kader iz dneva v dan bolj
iskan, da razmere v šolstvu
niso najbolj rožnate in da je
nujno potrebno poiskati naj-
bolj pametno in seveda naj-
bolj primemo rešitev, ki naj
da otroku boljši, kvalitetnejši
pouk, hkrati z njim pa tudi
boljše pogoje za življenje v
šoli. Je že tako, da danes zah-
tevamo od našega otroka če-
dalje več. In ker je temu
pač tako, je seveda tudi tre-
ba vedeti, da je treba otroku
tudi vedno v^ dajati. To pa
so zadeve, ki nikakor niso
razumljive marsikomu, ki mi-
sli le površno. Zaradi vsega
tega Se tolče nekakšna čud-
na vojna, njena fronta pa se
odpira na vseh nivojih druž-
beno političnega življenja
človek se pri tem nehote
vpraša, čemu se sploh tak-
šne reči dogajajo in kje je
krivda za takšno postopanje?
Prepričani sano in z nami
najbrž vsi, ki mislijo na mla-
do generacijo, da moramo
otroku nuditi, kar se pač da.
Posledica takšnega mišljenja
je reorganizacija šolske mre-
že, ki je povsod naletela na
tolikšen odpor. Ob tem pa se
poraja novo vprašanje, kate-
rega osnovno izhodišče je, ali
res ni mogoče ljudem na
pameten in predvsem jasen
način razložiti, čemu takšni
postopki in kaj otrok in na-
zadnje tudi družba s tem pri-
dobi. Mislimo, da je mogo-
če. V to smo tudi prepriča-
ni, še bolj pa smo prepričani,
da bi marsikateri spor odpa-
del, če bi bili občani pravo-
časno in dobro obveščeni o
slehernem postopku.
2al smo na terenu še pre-
velikokrat slišali o preslabi
obveščenosti, o mlačnosti iz-
vajanja raznih ukreFK>v, o
zakulisnih dejanjih te dra-
me, vse pa se je dogajalo v
času, ko Se trudimo, da > bd
bil naš občan obveščen o
slehernem dogodku v vseh
sferaJi družbeno političnega
življenja. Kogarkoli naloga
je pač to obveščanje, resnici
na ljubo je treba priznati,
da je bilo opravljeno slabo
in površno. Res je sicer, da
so občani o reorganizaciji
bili obveščeni, kako, je pa že
druga plat medalje. Morda
bo kdo temu dejstvu opore-
kal, spomnimo pa se znanega
reka: kjer je ogenj, je tudi
dim. Prav gotovo bi tudi lju-
dje razimieli težnje strokov-
njakov po reorganizaciji šol-
ske mreže, če bi jim cel po-
stopek in vse, kar je z njim
v zvezi, bil razložen jasno,
razumljivo. Najbrž potem ne
bi več ovirali akcije, ki je
sama po sebi dobra.
V pedagoški vojni tiči to-
rej en pomemben faktor, ki
ovira dosledno izvajanje re-
organizacije šolske mreže:
preslaba obveščenost obča-
nov. Njo spremlja še več
manjših spodrsljajev. Na tem
mestu lahko oposxjrimo na
nekatere, izrazito lokaiistič-
ne težnje, ki akcijo prav ta-
ko ovirajo in se vključujejo
v sistem slabega obveščanja
občanov in zakulisne dejav--
nosti. Razumljivo je namreč,
da se vsak kraj boji za svo-
jo šolo, nerazumljivo pa je,
da gre takšna bojazen v ško-
do otroku.
Cisto na koncu pa je še
odločilni moment v tej peda-
goški vojni: vtis, ki ga pre-
pir pušča na otrocih. Spom-
nimo se, da družinske zdra-
he ne vplivajo najbolje na
najmlajše člane družine. Ne
pohabimo, da za nami stoji
nova generacija, ki bo mor-
da pozneje naše postopke še
kako obsojala.
Milenko Strašek
Čeprav je minilo že tri tedne,
odkar so v Taboru domači ama-
terski Igralci v režiji Sinja .lezer-
nika predstavili Jurčičevega Dese-
tega brata, se navdušenje nad od-
lično kreacijo tega, za preproste-
ga kmečkega in delavskega člo-
veka tako čudovitega dramskega
dela, še vedno ni poleglo. Nehote
se mi vsiljuje vprašanje, kaj je
temu vzrok. Ali je naš podeželski
človek, odtujen od mestnih kul-
turnih ustanov, lačen duhovne
hrane, ali pa gre v tem primeru
za odlično realizirano stvaritev
pomlajene skupine igralcev pro-
svetnega društva »Ivan Cankar«
iz Tabora? Mislim, da gre za
oboje.
Prejšnji teden sem srečal ta-
borskega »desetega brata« Petra
Strouhala, 17-letnega dijaka, od-
Hčnjaka celjske gimnazije, ko je
v domu TVD »Partizan« igral na-
mizni tenis.
Počakal sem, da je odigral do
konca, nato pa sem ga povabil,
naj prisede.
»Vidim, da se ukvarjaš tudi s
športom.«
»Glede na to, da ste igrali tako
rekoč tik za tem, ko so vam v
šoli razdelili spričevala, je bilo
s tvoje strani potrebno veliko žr-
tev; da si uspel tako toplo od-
igrati naslovno vlogo. Kako ti je
to uspelo?«
»Žrtev je bila res velika. Igrati
naslovno vlogo v takem delu, ki
je znano skoraj vspm, zahteva
celega človeka. 2e sredi marca
smo začeli z vajami. Imeli smo
jih dvakrat na teden po 3 ure,
proste sobote pa sem izkoristil za
učenje telista. Tako sem nekako
,vozil' med šolo in igro.«
»Je bil to tvoj prvi nastop?«
»Ne. Igral sem že v Sadu greha,
vendar pa sem takrat imel zelo
majhno vlogo. Tokrat pa me je
močno skrbelo, ali ml bo uspelo
ali ne.«
»AH boš v prihodnje še na vo-
ljo taborskim režiserjem?«
»Vsekakor! Nobeden mj ne mo-
re verjeti, kako rad bi sedaj igral.
»Kaj meniš, ali bo amaterizem
preživel to, tstko imenovano atom-
sko dobo?«
»Težko je dobro odgovoriti na
to vprašanje. Res je, da tisti, ki
igrajo, nimajo od tega nobenih
materialnih koristi. Zadovoljijo
lahko le svojo težnjo po afirma-
ciji. In morda bo ravno zaradi
tega amaterizem preživel. Tudi te-
levizija, čeprav ima veliko gle-
dalcev, ne more popolnbma zado-
voljiti ljudi. Podeželje je pač tra-
dicionalna družba, za katero je
značilno zbiranje ljudi. In če jim
bomo mi servirali dobre, razum-
ljive stvari, ne bomo ostali sami.
Na vso moč si moramo prizade-
vati, da bomo znali motivirati
mladino in jo navdušiti za lepo
idejo — idejo amaterizma. Mi-
slim, da Je to dosegljivo.«
»No, na koncu pa še povej,
kako boš izkoristil zaslužene po-
čitnice.«
Takšen je Peter Strouhal. Po
svoji pridnosti In predanosti je
lahko lep zgled mladim ljudem.
Ce bo našel dovolj somišljenikov,
bo v Taboru amaterizem morda
res ostal živ. Držimo pesti!
DAMJAN KRI2NIK
MILAN
ŠTRAVS
Dolgo je bolehal, nismo pa
mislili in ne vedeli, da gre
za tako resno bolezen. Po
operaciji se je vidno izbolj-
šalo njegovo zdravstveno sta-
nje. Toda to je bil samo vi-
dez, prevara. Bolezen ni bila
premagana. Zadnje mesece je
šlo \'se na slabše in MUan
Stravs, dolgoletni prosvetni
delavec, je končno omahnil.
Iz Štor in Celja se je vest o
smrti pedagoga in drtižbeno-
poUtičnega delavca raznesla
na vse strani. VeliJco ljudi ga
je poznalo, saj je že pred
drugo svetovno vojno službo-
val na več šolah; kot napred-
nega učitelja so ga namreč
večkrat premeščali. Največ ^
je služboval na Vranskem in
naposled v Storah, kjer je po
sedemnajstletnem voctetvu os-
novne šole — nekaj časa niž-
je gimnazije — dočakal zaslu-
ženi pokoj. Milan Stravs je
bü prvič nameščen leta 19'J3;
že takrat pa se je izvenšol-
skih obveznosti udejstvoval
pri Sokolu, pri strelskih dru-
žinah, pri fizkulturi, na Vran-
skem tudi pri Jugoslovanski
matici kot knjižničar. Kot re-
zervni oficir je padel v voj-
no ujetništvo, toda v Breži-
cah je pobelil iz taborišča
in se vrnil na Vransko. Tam
pa so ga aretirali in po nekaj
tednih je s petim transpor-
tökn tudi Milan Stravs odpo-
toval v Srbijo. V Siljegovcu
je delal pri kmetih, da se je
preživljal. Kmalu se je prese-
lil v Kruševac in prevzel pri
Rdečem križu mesto referenta
za prebegle in izgnane, da je
imel zastory hrano. Potem ga
najdemo v tovarni vagonov
kot fizičnega delavca in na-
posled, po osvoboditvi tCru-
ševca kot dnevničarja, postav-
ljenega po Komandi mesta, v
isti t»vami. Tu je bil član
sindikata, včlanid se je v OF
in v kultumo-prosvetno dru-
štvo »Franc Roianan«. Febru-
arja 1945 je končal pedago-
ško-politični tečaj in poslali
so ga v bazo za socialno
ogrožene otroke v Niško ba-
njo,' od koder je po nekaj
dneh odpeljal skupino 105
otrok v bližrlno Burgasa v Bol-
gariji. Avgusta se je z otroki
vrnil v Beograd, nato pa iuna-
lu v Slovenijo. S 1. septem-
brom je že nastopil mesto
učitelja, jaa Vranskem, nekaj
njesecev je učil v Slovenski
Bistrici in se vrnil na Vran-
sko. Bil je člaji OF in vadi-
telj otrok v fizkultumem dru-
štvu. S šolskim letom 1949/50
je bil imenovan za ravnatelja
osnovne šole v Storah, nekaj
časa je bil ravnatelj nižje
gimnazije, nato zopet osnovne
šole, ki se je hitro širila, kar
pa je povzročalo veliko skrbi,
ker v 75 let starem poslopju
ni bilo prostorov za potrebne
učilnice. Naposled je napočil za
vse prizadete, najbolj seveda za
ravnatelja Stravsa, eden naj-
srečnejših trenutkov v nje^-
vem življenju in šolski karie-
ri. Leta 1965 so na Lapi zasa-
dili prvo lopato za ^aditev
novega, šolskega poslopja. Mi-
lan Stravs je bil čez leto dni
upokojen, 2. septembra 1967
pa je praznoval z občani Stor
in okolice. Odprli so novo,
sodobno šolsko poslopje s te-
lovadnico, laboratoriji, knjiž-
nico in vsem, kar je potrebno
za sodoben pouk. MUan je se-
veda sodeloval tudi v Storah v
družbeno-političnih organizaci-
jah, posebno pa so ga cenili v
zeleni bratovščini in imenovali
so ga za častnega člana lovske
družine.
ZORKA
GODLER
Pisati o človeku, ki je
dolga leta v središču ak.
ttvnega družbeno politič-
nega dela, o človeku, ki
ves svoj pro Hi čas razda-
ja za dobrobit ožje in šir-
ie družbene skupnosti v
kateri živi in dela je po
eni strani lahko^ po dru-
gi strani pa zopet težko
in odgovorno delo. ZOR-
KA GODLER sodi med
tiste ljudi našega časa,
ki vedo, da je le delo na
delovnem mestu premalo,
da bi lahko ustvarili vse
kar bi radi. Poprijeti je
treba tudi v prostem ča-
su. Razpeta med službo
v Keramični industriji Li-
boje, kjer je sekretar po-
djetja, med številnimi in
odgovornimi družbeno po-
litičnimi dolžnostmi ter
družino, se vsakodnevno
utaplja v morje dela, pri-
zadevanj, nalog in odgo-
vornosti.
Dvajset let je minilo,
ko se je Zorka Godler
zaposlila v Keramični in-
dustriji Liboje. in se na-
selila v tem prelepem
kraju, kjer si je ustvarila
svoj topel dom. Dvajset
let življneja in dela v ko-
lektivu in med ljudmi, ki
iih je vzljubila, med ljud-
mi, Jci imajo veliko ra-
zumevanje za skupne ak-
cije in napore. Med ljud-
mi, ki si podobno kot
ona dnevno postavljajo
naloge, da bi bilo vsem
še lepše in prijetnejše.
Največ svojega prostega
časa je v vseh teh dolgih
letih posvetila delu v ok-
viru krajevne skupnosti.
Koliko sestankov, dogo-
vorov in uspešno izpelja-
nih na'x>g je za njo? Ve-
liko!
Delala pa seveda ni sa-
mo v krajevni skupnosti,
prisotna je bila tudi dru-
god. povsod, kjer je bilo
potrebno, je poprijela za
delo in rezultati niso izo-
stali. Zelo rada je med
ljudmi, med preprostimi
in poštenimi, takimi, ka-
kršna je ona sama. Vsa
njena bit je predana na-
šim skupnim ciljem ni
klonila še pred tako te-
žavno nalogo, ki jo je bi-
lo treba izpeljati. Nima
pa rada ljudi le ona, tu-
di drugi imajo radi njo
in rodi ji pomagajo ter
sodelujejo takrat, kadar
je potrebno. Poleg drugih
dolžnosti je tudi oiborni-
ca občinske skupščine in
nemalokdaj se na sejah
priglasi k besedi, zeleč
Povedati svoje mišljenje
o tem ali onem aktual-
nem vprašanju.
SKromna in prizadevna,
skrbna in natančna, take
so poteze njenega delov-
nega značaja. Takšna je
bila in takšna ostaja in
takšna bo tudi še potem,
ko bo čez osem let odšla
v zaslužen pokoj...
Za svoje požrtvovalno
in aktivno družbeno po-
litično delo pa je ob le-
tošnjem žalskem prazniku
prejela tudi občinsko na-
grado, kot odraz priznanj
za vse, kar je v teh le-
tih storila za še hitrejši
napredek svojega kraja,
podjetja in občine.
B. Strmčnik
Savinjsko nabrežje v Celju — sprehajališče, da
malo takih. In če bi bilo več klopi in če bi bila pot
asfaltirana vse do Nepturwvega kop^išča, bi bilo
še bolj mikavno...	Foto: D. Medved
Julij, mesec tiu^ističnih prireditev. Tako tudi v pn
polovici avgusta. Toda, to ne velja za vse. Ce drži za L«
ško, Rogaško Slatino, Dobrno, Ljubno, Braslovče, hoče p:
Poljčanaii, Gornji grad in za druge kraje, ne velja za Ce
Ije. Tu vlada spanje, pravo, pravcato poletno spanje. Inä
edina prireditev, ki je bUa predvidena v prvi polovici juS
ja, je bila zaradi slabega vremena odpovedana. Zato se «
hote poraja vprašanje, kljub poletni vročini, kdaj se !«
zdramilo tudi Celje in kdaj bo tudi mesto ob Savinji zaz'
velo turistično m kulturno sredi glavne sraone? Kdaj? K,"!
so pobude m ob katerih čereh so se razbile tiste, ki so i
büe?
V Laškem gredo h koncu prireditve »piva in cvetja
Za zaključek, v nedeljo, 22. t. m., pripravljajo tradici<»ä
no kmečko ohcet. V Lučah bodo imeli v nedeljo mlekaisl
likof. Pravzaprav bo v Podvolovjeku. V Rog:iški Slatini ]
pripravljajo na tradicionalni rogaški ples. Zavrteli se bodi
v soboto, 28. julija. Prvo soboto in nedeljo v avgustu 9
bo sploh živahno. Ta datum so si izbrali ljubenski splava."
ji pa tudi savinjski hmeljarji. Vrh tega bo v Celju polfina"
evropskega atletskega pokala. Torej, le nekaj in to po '
slugi športnikov, ne pa gostinskih in turističnih delavcf
Sicer pa v okviru celjske turistične zveze teče delo «
ocenitev najlepše urejenega turističn^a kraja, za najbolj^
turistično društvo in ne nazadnje za naj marljivej šega tufl
stičnega delavca.
KOČA POD REŠKO PLANiNO
Klub mladih, planinsko društvo in šolsko športno društvo
Prebolda so obnovili staro šolsko poslopje v Marija Reki po^ ^
ško planino. Od sobote dalje, ko bo svečana otvoritev, bo v
poslopju planinska koča. Stavba je bila že povsem v razpadu i"
trebno Je bilo veliko prostovoljnega dela (okoli 1800 ur), da s?J
usposobili. V spodnjem delu bo klubska .soba s televizorjem, riw'"
gramofonom, .šahi itd. za domačine, ki do zdaj svojega
prostora niso imeli. V zgornjem delu bo točilnica, kasneje pa ^
uredili še trideset ležišč. Nova planinska koča bo v.sekakor
pridobitev tudi in predvsem za domačine, ki so do zdaj morali
po cigarete v Prebold.
In kako pridete do prijetne izletniške točke? Najprej se
do Prebolda in naprej po cesti za Trbovlje. Pri transformatorju^
vijete levo po novi cesti, ki jo je gradila mladina žalske
Cesta še ni zgrajena povsem do koče, tako da je potrebno od
ceste do koče prepešačiti še de.set minut, kar je za razgibaj
vsekakor prijetno. Nova planinska koča, ki jo bodo slovesno ojjj
na dan pred praznikom dneva vstaje slovenskega naroda (so»^
21. julija), bo vsakega izletnika prijazno .sprejela.	^ S
PRVI NAVAL GOSTOV
Napovedi so se uresničile. Izredno ugodna pred.sezona,
zlasti velja za C-elje ter za zdravilišče. Je dobila svoj
na začetku tako imenovane glavne turistične sezone. ZmoglJ* j
so polne, zdravilišča zasedena; zla.sti Rogaška Slatina;
toplice prepolne. Tu v resnici doživljajo pravcati turistični
Ob koncu prejšnjega tedna Je bilo na našem območj« J
2.700 gostov ali za 9'.» več kot v istem času lani. Samo v
Slatini jih Je bilo nekaj nad 1.200. N» drugem mestu so I
toplice, kjer je vsak dan po 600 pstov tn več. Ob	,
praznikih pa se ta številka najmanj podvoji.	^jt'
Vkrajih Gornje Savinjske doline Je še nekaj prostih k»™
T rlavnem pa Je polno eostov tudi tu.
— 19. julij 1973
NOVI TEDNIK — stran 7
^ založbi Borec je pravkar
L nova, močno izpopolnje-
l^j^aja Ukradenih otrok,
JLto ilustrirana knjiga s
^stranmi. Njen avtor je
^e Terčak, organizator m
2^1etni kustus muzeja re-
r^ije v Celju. Prva izdaja
^dela 1. 1962 je bila dele-
Kajuhove nagrade. Še
^druge knjige in za uspeš-
t muzejsko delo je pisec
' jel tudi Šlandrovo nagra-
^ in Valvasorjevo nagrado
' zlato značko Društva pri-
Jlj€v mladine,
'jerčak se je naše osvobo-
^e vojne udeležil na odgo-
položajih in tudi po-
^ XIV. divizije na štajer-
jjo. Kot zgodovinar je mno-
^ smotrnega truda z Ijube-
Jjo posvetil slovenski mla-
0, ki je postala žrtev bru-
nacizma. Po zločin-
načrtu tega naj bi iz
j^rnega slovenskega ozem-
|«bil izbrisan naš živelj. To
iJy bi bilo doseženo z izse-
1^0, s fizičnim imičenjem,
-(ujčenjem, zlasti pa s pri-
iRjitvijo naših otrok.
Nemški okupator je star-
IIQ jemal mladino in jo iz-
ilüal v last rajhovskim dru-
Ibun, doraslejšo mladino pa
je »prevzgajal« v posebnih
Ijboriščih. Bili so to otroci
|grtižanov, ustreljenih talcev
ti mater, ki jim je bila na-
iienjena smrt v koncentracij-
Üh taboriščih. Od 10.000
[tok, ugrabljenih Sloven-
ean, je pretežni del preživel
Tojno, a je po večini ostal
Inez staršev.
Pisec Terčak je z vztrajnim
ielom zbral množico zadev-
lili odredb, ki so jih izdali
lajhovski uradi in organiza-
tije po Himmlerjevih direk-
tiah. Zločinsko surovost na-
cizma dokumentirajo tudi
stotine izjav naše mladine,
ki jo je zagrabil sovražni uni-
čevalni stroj, in prav tako
nesrečnih mater. Predstavlja-
jo nam neposredno pretres-
ljive izpovedi o najrazličnej-
ših usodah otrok, ki pa so
znali hrabro kljubovati tuje-
mu nasilju. Z druge strani
potrjujejo marsikaj tudi izja-
ve nacističnih zločincev pred
sodišči. Zanimiva je primer-
java tega ravnanja s podob-
nimi okupatorjevimi postop-
ki v drugih evropskih deže-
lah.
Skrbno, na široko je v
knjigi prikazan odločni boj
oblastev Jugoslavije za vrni-
tev naše krvi iz premagane-
ga raj ha. Takšen večletni na-
porni trud je rodil uspehe,
vendar je za marsikaterim
našim otrokom bila sled že
docela zabrisana.
S pričujočo knjigo je po-
sebno poglavje naše osvobo-
dilne vojne — tudi z doku-
mentiranimi slikovnimi po-
snetki — osvetljeno s popol-
nostjo. S tem delom visoko
znanstvene vrednosti je pisec
svojemu narodu in njegovi
zgodovini storil veliko uslu-
go. Začetno pobudo k temu
mu je dalo prav Celje, v ka-
terem je prebil svoja najda-
lavnejša leta. Saj tu je bilo
zbirno taborišče spodnješta-
jerskih družin in tu so deco
ločevali od mater, preden so
vsi ti morali ločeno zapustiti
domovino. Bile so boleče žr-
tve in bilo je trpljenja, ni pa
razumljivo, kako da se še da-
nes moramo vpraševati: ka-
ko je z vojno odškodnino za-
nje?
Več tisoč nam vrnjenih
»ukradenih otrok« je srečno
odraslo pri nas in je danes
na vrhu svojih življenjskih
sil. Skupaj z njimi Terčakova
knjiga izpričuje vrednost na-
rodne svobode, a tudi dolž-
nost .naprednih sil sveta, da
v kali zatro vsak nov pojav
fašizma. Hkrati moramo do-
volj ceniti bogastvo, ki ga
vsakemu narodu predstavlja
njegova lastna mladina. Pri
tem pa pomislimo: ali so do-
volj učinkoviti naši naix>ri,
da si mladi rod ohranimo tu-
di v miru in mu omogočimo
zdravo, varno rast na doma-
čih tleh?
F. R.
V Konjicah
Španija
poje in
pleše
v petek, dne 20. julija 1973
bo v Slovenskih Konjicah go-
stovala svetovno znana špan-
ska folklorna skupina »Mano-
lita in Rafael Agilar«. Prire-
ditev bo v Domu kulture ob
20. uri. V vseh krajih konji-
ške občine je ta enkratna kul-
turna prireditev vzbudila ve-
liko zanimande. Iz Loč bo
voail obiskovalce na to prire-
ditev po^ben avtobus, rudi
iz drugih krajev javljajo, da
bodo prosvetna društva orga-
nizirala prevoze obiskovalcev
in rezervirala vstopnice, ki so
že v predprodaji v trgovini
»SKALA«. Slov. Konjice. Na-
stop je v okviru letošnjih III.
LOŠKIH KULTURNIH PRIRE-
DITEV. Gostovanje v Sloven-
skih Konjiicah so omogočiJi
Kulturna skupnost, Občinski
svet ZKPO in pokrovitelj Us-
njarska kombinat »KONUS«.
Domača »SVOBODA« in sta-
novanjsko podjetje sta že pri-
čela urejevati prostore v ko-
njiškem' kulturnem domu za
sprejem te skoraj 50-članske
folklorne skupine, ki je že
prispela iz Španije. Izvedla
bo le tri gostovanja v Ju-
goslavija. Eno izmed teh bo
v Slovenskih Konjicah. V sli-
kovitih narodnih nošah bodo
prikazali folklorne plese vseh
pokrajin Španije, ^remljane
z globoko čustvenimi španski-
mi pesmimi.
SODIN KONRAD
^^Lhezen"
bo v
Jurkloštru
Ciani prosvetnega društva »PRE-
PIHOV VQRANC« JURKLOŠTER
ne vržejo kar tako puške v ko-
ruzo. Kljub temu, da sta se sredi
najintenzivnejših priprav za upri-
zoritev komedije »LBEZEN« po-
škodovala dva igralca, smo vse-
eno uspeli sestaviti novo igralsko
ekipo, ki se je v neverjetno krat-
kem času, seveda z velikim na-
porotn in požrtvovalnostjo, pri-
pravila za nastop. Verjetno pa je
to tudi edinstveno »gledališče na
prostem«, saj so bile vse vaje zu-
naj na prostem ob malem umet-
nem jezeru pri znanem STRICKU
z Blatnega vrha, ki je tam pri-
pravil tudi sceno za omenjeno
predstavo.
Z ženo Julko pa sta ves čas nu-
dila gostoljubnost celotni igralski
ekipi, v kateri sodelujejo igralci
iz Jurkloštra, Rimskih Toplic in
celo iz Ljubljane. Morda se bo
kdo vprašal — zakaj?
Odgovor je preprost. Jurklošter
Je majhen kraj in zato je tudi v
našem prosvetnem društvu majh-
no število sicer prizadevnih čla-
nov. Poleg tega pa je to čas do-
pustov in počitnic.
Veseli smo, ker so nam prisko-
čili na pomoč igralci iz drugih
prosvetnih društev in to je do-
kaz, da se tudi amaterska gleda-
liška dejavnost ne zapira samo v
lokalne meje svojega delovanja.
Torej prosvetno društvo PREŽI-
HOV VORANC Jurklošter vas va-
bi v petek, 20. t. m. ob 20.30, na
ogled zanimive komedije LBE-
ZEN na Valvazorjevem trgu v
LAŠKEM.
Predstava je v počastitev praz-
nika PIVO IN CVETJE.
FRANCI DOBRŠEK
Kaj je novega
v gledališču?
Ko se je z zadnjimi dnevi meseca junija končala
redna sezona in se je začela tako imenovana mrtva
sezona, je prišel končno čas nujnih adaptacijskih
del. Redna sezona se je končala s kompletno naštu-
dirano UTVO Antona Pavloviča Cehova (igro je an-
sambel že pokazal velenjskemu občinstvu kot zu-
nanjo premier o), drugo paralelno naštudirano delo,
PROMETEJ Vena Tauferja, pa je bilo postavljeno
na oder kot predčasna generalka: z utrjenim tek-
stom, že v kostumih, vendar v nepopolni sceni, še
brez končnih retuš itd. Tako imajo celjski igralci
za prihodnjo sezono »v rezervi« že dve deli in bo
vstop v novo gledališko leto hitrejši, vsekakor pa
olajšan.
V hišo pa so prišli gradbeniki. Dela so bila v pri-
pravi že ^ due leti. Projektant gradbenih del inž.
Ivo Prodan, elektroinstalacijska dela pa vodi inž.
Anton Turk. Gradbena dela opravlja Remont Celje,
elektroinstalacijska dela pa Elektrosignal Celje. Re-
gulator za osvetljavo je nabavilo podjetje Scena iz
Ljubljane, ki bo tudi izvedlo mčntažo. Vsa dela naj
bi bila opravljena do srede avgusta. Ivestitor je
Kulturna skupnost Celje.
Z omenjeno adaptacijo se bodo odprle veliko
večje možnosti za odrsko osvetljavo, dogajanje na
odru bosta inspicient in osvetljač spremljala iz zor-
nega kota gledalca, direktno iz dvorane (kabini
bosta pod galerijo, za balkonom). Doslej ni bilo
natančnega pregleda nad dogajanjem in so bili
tonski in svetlobni efekti mnogokrat navzkriž s po-
stavitvijo in dogovorom, četudi bo to šele prvi ko-
rak k modernizaciji gledališke hiše (potrebno bo
še razširiti portal, ki po nepotrebnem oži pogled
na oder, izboljšati vidljivost iz parterja, novi se-
deži itd.), pa pomeni že ta adaptacija precejšnjo
pridobitev. Hvala gre predvsem Kulturni skupnosti
Celje, saj ni bilo vse od časa, ko je bila hiša dogra-
jena, še ničesar storjenega. Medtem pa so se zah-
teve modernega, sodobnega gledališča podeseterile.
električne napeljave so dotrajane, norme o varnosti
so se spremenile in poostrile. Določen delež (delo
in v danih finančnih možnostih denar) razumljivo
prispeva tudi samo gledališče.
J. Z.
Koroško srečanje v Vojniku
Rahel dež je že pršil, ko so se Vojničani zbrani na obeh straneh glavne
1^'ice, ki poteka skozj kraj zbrali, da bi pričakali svoje drage goste, rojake
2 Železne Kaple na Koroškem. Razpeti dežniki v deževnem popoldnevu,
"se dan že skoraj prevesi v tih poletni mrak, so bili tihe gobe. S prihodom
J^tobusa pa se je oglasila tudi vojp.iška godba na pihala, ki le kratek čas
pod sedanjim vodstvom in na novo skuša obujati že stare tradicije,
psede, izrečene na trgu neposredno po izstopu iz avtobusa, so bile bese-
J®' M so ljubezen. Korošce je pozdravil predsednik krajevne organizacije
J^^L Miro Klančnik, odzval in zahvalil pa se mu je predsednik prosvetnega
"fiJštva »Zarja« iz Železne Kaple Peter Kuhar.
»Kako se počuti otrok, ko
nazaj k materi...«, je
^ril Peter Kuhar, parti-
ja borec in sedanji pred-
^ »Zarje«.
^ je prišel k nam, v
^ Kaplo, vaš tovariš
ko nas je prišel
J^it, da bi prišU v Vojnik
krajevni praznik, smo
izredno veseli in vzra-
Nihče še ni poznal
^ ^aja, toda ko smo zve-
da imate dober pevski
I ' iDočno kulturno društvo
^ je Vojnik dal tolikšne
1 ^ zadnji vojni za osvo-
smo vedeli h komu
ob spomeniku žrt-
^^ Cističnega terorja je
tjj, y®ter in dež je ponovno
zmotiti tiho svečanost,
^jaki iz dežele naših
ive ^ prve slovenske dr-
ojjj^^lušali besede Jurija
j^iča, ki je s pripeto
Oj^co na prsih obujal
^^ iz časov, ko so po-
ij^ Wdje krvaveli. Dekle-
»^^antje iz Podjune so v
nošah spominjali na
trenutka, ko rav-
no ljudje iz osrčja stare slo-
vanske domovine kakor v
prispodobi poslušajo in obču-
tijo tisto plat socialne neod-
visnosti in sivobode, ki je na
Koroškem nimajo in za kar
tero bo ravno letošnjo jesen
stekla ponovno povsem ne-
enaikopravna bitka. Obeta se
jim namreč stoodstotno ugo-
tavljanje slovenske manjši-
ne, toda po njihovih besedah
bodo to bojkotirali. Sloven-
ska hiša bo 2» popisovalce
ostala zaprta.
In spet ni nakljiičje, če je
moral p>evski zbor iz Železne
Kaple zvečer na koncertu v
nabito polni dvorani, kjer
domuje izredno vojniško ob-
činstvo, ponavljati kitico pes-
mi, ki pravi:
»Rož, Podjuna, Žila,
v sveti zemlji sniva tvoj
Slovenski sin.«
Tisto, kar se je odvijalo na
odru, bo ostalo v naših in
njihovih srcih. Zato me je
motil napis na zavesi, kjer
je pisalo »Kultura ne pozna
meja.« K nam so prišli
Slovenci, ljudje ene mate-
re in enega o^a. In zapeli
so pesem o Triglavu, o nje-
govih vrhovih, ki jih vidijo
iz vseh dolin preiko bregov
Drave. Marsikatero oko se je
orosilo, ko so zap>eli pesem
samonikle koroške pesnice
Hartmanove v glasbeni pri-
redbi Radovana Gobca »Pod-
juna«. In ne zaman. Potem
So morali še ponavljati in
ponavljati in trenutek je sle-
dil trenutku, vse je naenkrat
minilo, dvorana je ostala
prazna in zavese so se zgrni-
le.
Tako prehitro mine vse tis-
to, kar nam je dragoceno in
kar si še želimo.
Z odra smo poslušali bese-
de književnika Valentina Po-
lanška, ki sem ga spoznal la-
ni v Šentvidu v Podjuni, ko
je »Danica« praznovala svoj
jubilej. Potem smo se pri
Lunzu pogovarjali o Koroški.
Na tihem sem upal, da bom
videl Polanška med Koroš-
ci, ki so prišli iz Železne Ka-
ple. Potem je stal na odru
in bral svoje p>esmi. Sloven-
ska zemlja in slovenski člo-
vek sta del tiste lirične pri-
povedi, ki je oba tudi hrani-
la, vzgojila in oplemenitila.
Pozneje za mizo ob domači
kapljici je stekla še bolj
sproščena beseda s Polanškom
o nijegovi najnovejši knjigi,
ki ga močno zaposluje celo
poletje, o svinjarijah vzraš-
čenega nacističnega duha in
o sodobnih tokovih slovenske
književnosti. S tem sem mi-
slil na avtorje onkraj Drave,
na Andreja Kokota in druge.
In za mizo, kjer je mnogo
ljudi, je tudi mnogo pripove-
di. Ena najpomembnejših je
tudi ta, ko je oznanil Peter
Kuhar veličastno borbo par-
tizanov v neenakem boju z
Nemci. Nikakor se ni mogel
izogniti junaštvu ravno naše-
ga Jurija Bojanoviča, ki je
edini preživel bitko blizu
Železne Kaple, kjer je padlo
veliko partizanov, med njimi
skoraj polovica sedanjega
pyevskega zbora 2^rje.
Korošci so povabili Vojni-
čane, naj pridejo v železno
Kaplo. Lepo bodo sprejeti,
čeprav jih ne bo pričakala
godba na pihala, kot so to
lepo napravili v Vojniku. Naj-
v^ bo takšnih, ki bodo izza
voglov opazovali, kdo se pri
nas zbira, je dejal Peter Ku-
har. Imamo pa tudi mi god-
bo na pihala, ki je sicer v
nemških rokah, a upam, da
ne bi imel nihče nič proti,
če bi skupaj kakšno zaigrali.
Tako je obljuba postala
dolg. Vojnik jo bo z radost-
nim srcem izpolnil, kajti kaj
je slajšega kot to, če brat
obišče brata.
Ko je izročal članom pro-
svetnega društva Zarja skrom-
no darilo tudi profesor An-
ton Aškerc kot predstavnik
skupščine celjske Kulturne
skupnosti, se mi je zdelo, da
je darilo (Celjski zbornik)
tudi neke vrste neposredno
vabilo za naše roj alte. In z
mislimi na prihodnja sreča-
nja smo se razšli v toplo po-
letno noč.
Besedilo in slika:
DRAGO MEDVED
Kljub dežju so se številnJ Vojničani zbrali pri spomenlkü žrtev fašizma in skupaj z rojaki
iz železne Kaple počastili spomin na padle domačine.
8. stran
NOVI TEDNIK
St. 27 — 19. julij
CELJE
lAarian Orožen obiska! UJV
Pred dnevi je obiskal l'J\' Celje republiški sekretar z« notranje
zadeve Marjan Orožen, član Izvršnega s\eta Slovenije. V večurnm
pogovoru se je pogovarjal z vodilnimi delavci Uprave javne varnosti o
njihovem delu v letošn.icm letu. V pogovoru je ugodno ocenil delovna
prizadevanja pri reševanju problematike javne varnosti na našem
področju, kot tudi pri pomaganju reševanja podobne problematike v
širšem slovenskem prostoi-u
KOKARJE
Letno taborjenje
Po deset tabornikov iz bratskega odreda »TITO«, ki Jih sestav-
ljajo taborniški odredi iz Novega Beograda, Sida, Stajičeva, Kru-
ševca. Cuprije, šabca, Vinkovcev, Tuzle in Celja, se .je udeležilo
letnega taborjenja »Bratstva in prijateljstva« Kokar.je 73. V času
taborjen,ja. ki bo trajalo od 15. do 30. Julija, bodo taborniki orga-
nizirali več enodnevnih izletov v bližnje kraje in pohode po parti-
zanskih poteh. Tako bodo obiskali med drugim bojišče borcev H.
grupe odredov in I. štajerskega bataljona v Dobrovjah — Crrti, od-
šli bodo v Logarsko dolino, na Golte in v Celje, k,fer si bodo ogle-
dali muzej NÖB in -Stari grad. Udeležili se bodo proslave občine
Celje v Rožni dolini. Obiskali bodo ŠoštanJ, Velenje in Dobrno. V
času letnega taborjenja bodo taborniki imeli več taborniških in
športnih srečanj in tekmovanj.
Uradna otvoritev tabora bo v četrtek, 19. julija ob 19. uri.
Otvoritve se bodo udeležili vidni družbeno politični delavci Celja in
Mozirja ter drugi občani. Kulturni program ob tabornem ognju bo
izveden v počastitev praznika občine Celje in priključitve taborni-
škega odreda iz Kruševca grupi bratskih odredov »TITO«.
Pokrovitelj letnega taborjenja tabornikov »Bratstva in prijatelj-
stva« Kokarje "3 je občinska' konferenca zveze mladine Celje, orjja-
nizator pa taborniki odreda 11, grupe odredov Celje. Letno taborje-
nje so Celjani organizirali z namenom, da se bodo mladi iz vseh
jugoslovanskih republik med seboj spoznali in nadaljevali s krepit-
vijo bratstva, enotnosti in prijateljstva. Mladinke in mladinci se bo-
do prav tako seznanili z znamenitimi dogodki in borbah partizanov
v teh krajih ter spoznali kra.)e v Savinjski dolini.
J02E CEH
ŠENTJUR
Resevna kmalu dograjena
v Šentjurju so sklenili, da bodo dokončno v najkrajšem času
uredili in dogradili planinsko postojanko na Resevni, ki na to čaka
že deset let. Pri tem bodo s sredstvi udeležene gospodarske organi-
zacije, občinska organizacija ZB in KS Šentjur, saj Je dokončanje
tega doma v interesu vseh občanov. V ta namen bodo strokovne
službe skupščine občine pripravile vse izračune in faze dela, na pod-
lagi katefih se bodo dogovorili o svojih deležih sredstev pri reali-
zaciji restavriranja tega objekta. Sklenili so. da bodo stavbo že le-
tos v celoti dogradili. Planinsko društvo ima nalogo, da prepleska
ves inventar, društvo pa bo tudi kasneje skrbelo za vzdrževanje do-
ma. Letos bodo v Šentjurju izdelali tudi idejni projekt cestne po-
vezave Šentjur—Resevna. Jeseni, ko bo planinska postojanka dokon-
čana, pa se bodo povezali s celjsko občino in GO Celje glede cestne
povezave z Resevno s svetinske strani.
Tako bo Resevna s cestnimi povezavami postala Se bolj ugodna
in obiskana izletniška točka.
KONJICE
WO let gasilstva
Priprave na proslavo ob stoletnici gasilstva v občini Slovenske
Konjice, ki bo v dneh od 2. do 9. septembra, dobro potekajo. Cveto
Jančič, predsednik upravnega odbora gasilskega društva in član čast-
nega odbora za pripravo proslave, je o pripravah povedal:
»Razen številnih vaj in tekmovanj, ki .so ob takih prilikah obi-
čajne, bomo v domu kulture pripravili razstavo gasilstva. Nekaj gra-
diva smo dobili od gasilske zveze Slovenije, precej pa ga imamo
tudi iz domačega kra.ia. Člani odbora so v minulih tednih obiskali
več starejših gasilcev in njihovih svojcev na našem območju in pri
njih dobili različne predmete, fotografije in podobno. Tako želimo
obiskovalcem razstave pokazati našo dejavnost . . .
Tudi dela pri preureditvi, obnovi in dograditvi gasilskega doma
7« potekajo, saj se je večina delovnih organizacij z razumevanjem
odzvala naši prošnji za dodelitev finančnih sredstev. Pri gradnji bodo
sodelovali tudi gasilci sami.
Na zadnji dan prireditev, to Je v ne<leljo, 9. .septembra, organi-
zatorji pričakujejo obisk treh tisoč gasilcev iz Slovenije, Hrvaške
in celo sosednje Avstrije. Ta dan bodo na svečani seji podelili pri-
znanja nekaterim zaslužnim članom, za tem bo parada, v kateri
bodo sodelovali vsi gasilci in štiri godbe na pihala.«
MNKO LANGERHOLC
V LOČAH
Dober obisk
»Tudi letošnje kulturne prireditve v Ločah so dobro obiskane,«
tako nam je zatrdil Emil Zupane, eilen glavnih organizator.jev teh
prireditev. Na vseh dosedanjih prireditvah je število obiskovalcev,
ki so prišli v. Loče iz okoliških krajev, pre.seglo številko štiristo.
Takšen obisk pomeni priznanje za organizatorje, ki so program skrb-
no pripravili. Tudi v naslednjih dn^h pričakujejo velik obisk, zlasti
zato, ker se bo prireditvam v nedeljo, 22. Julija, pridružila še pro-
slava ob petindvajsetletnici ustanovitve konjiške kmetijske zadruge.
Proslavo bo spremljala vrsta tekmovanj in razstav.
VINKO LANGKRHOLC
CELJE
Jože Bobner v. d.
Pred dnevi je delavski svet cel.i.ske tovarne LIBELA imenoval za
vršilca dolžnosti direktorja te tovarne Jožeta Bobnerja, inženirja
organizacije dela, ki je doslej t Libeli vodil tehnični sektor. De-
lavski svet je imenoval vršilca zato, ker se na razpisano mesto di-
rektorja ni javil kandidat, ki bi izpolnjeval razpisne pogoje.
Dosedanji direktor Janez Trofenik, ki je 20 let vodil Libeio, se
Je iz zdravstvenih ru.7lns'nv nHInjill «a ••nnirn
USTI
. VTRir
ZIMHIA
»Mislim, da je petindvajset let malo za
upokojitev. Zelo rad bi kaj delal, kakšno
lažje opravilo, mogoče samo za nekaj
ur na dan ...«, tako razmišlja Franc in
tako razmišljajo bržčas mnogi invalidi.
Radi bi bili koristni, radi bi družbi kaj
prispevali, tako da njihovo življenje ne
bi bilo tako odmaknjeno, tako pusto, ta-
ko drugačno ...
Življenje hiti z neza-
držnimi koraki, vse hi-
treje, hitreje... in ko
Z njim hitimo tudi sa-
mi, da bi ujfeli njegov
utrip, niti ne pomisli-
mo, da so po svetu tu-
di kotički, kjer se zdi,
da se je čas ustavil,
kjer so dnevi neskonč-
ni, kjer so si jutra ta-
ko podobna, da se me-
seci spreminjajo v več-
nost.
In v takšnih kotičkih
preživljajo svoje dneve
ljudje, ki so nekoč (ne-
se tako davno) kovali
svoje načrte za življe-
nje, za delo, ki so hi-
teli po vsakdanjih op-
ravkih in s pomembni-
mi odločitvami iskali
poti v lastno prihod-
nost. Potem pa se jim
je kar nenadoma upo-
časnil korak in prišli
so v zidravilišče, v kraj,
ki je tako blizu zuna-
njemu svetu, pa ven-
dar tako odmaknjen,
tako drugačen.
KAR PRESELIL
SEM SE
»Doma sem z Ljub-
nega«, je povedal štiri-
inštiridesetletni Slavko
Kolenc, »v Laško sem
prvič prišel na zdrav-
ljenje pred tremi leti
in pol. Mnogi mislijo,
da je vzrok invalidno-
sti vselej nesreča, na
cesti, pri delu: pri me-
ni je bilo drugače. Zbo-
lel sem; živčno obole-
nje je povzročilo osla-
belost nog, hromost.
Ker je za mojo bole-
zen potrebno veliko ko-
peli, sem se kar prese-
lil sem. Zdravim se am-
bulantno. Pomaga mi.
Bolečin ne čutim več,
na popolno ozdravlje-
nje pa ne morem ra-
čunati, ker bolezni živ-
čnega izvora še niso
popolnoma raziskane.«
Slavko je včasih de-
lal v domači usnjami,
zdaj pa je že tri leta
prikovan na invalidski
voziček. Z njim se vsak
dan pripelje v zdravili-
šče. Doma, v Ljubnem,
že dolgo ni bil, tudi so-
rodnikov, ki bi ga obi-
skovali, nima, poročen
ni bil, le prijatelj iz
domačega kraja ga vča-
sih obišče. Največ znan-
cev ima med obiskoval-
ci zdravilišča.
»Ponavadi prihajajo
sem za tri tedne. Neka-
teri so bolj dostopni in
se z njimi hitro sezna-
nim, drugi pa so bolj
vase zaprti. Pa nič ne
de, kdo bi vse poznal.
Mnogi prihajajo vsako
leto, tako nastajajo pri-
jateljstva. Veste, inva-
lidi bolj razumejo drug
drugega.«
Pravi o tem, kako se
je navadil življenja v
zdravilišču, kako je kar
zadovoljen. Morda je
res, morda pa samo ne
želi prii^vedovati o
svojih težavah. Morda
so stvari, o katerih ra-
je molči. Kdo bi vedel?
Kdo bi spraševal?
LE EN TEDEN
SEM BIL
POROČEN
Najinemu pogovoru
v sončnem parku laške-
ga zdravilišča se je pri-
družil Slavkov tovariš,
Franc Rančigaj, petin-
dvajsetletni mladenič iz
Liboj. Poznata se, od-
kar je Franc pred tre-
mi leti prvič prišel v
zdravilišče, in odkar
znova in znova prihaja
sem za nekaj tednov
letno.
Oba menita, da je v
Laškem drugače kot v
drugih krajih. Ljudje
so tu navajeni invali-
dov, vedno so priprav-
Ijeni pomagati, če je
potrebno. Ne dogaja se,
tako kot v drugih me-
stih, da bi mimoidoči
vprašujoče pogledovali
za invalidom, kot da
bi v hipu hoteli dojeti,
zakaj...
Franc Rančigaj je bil
poročen le teden dni,
ko je zbolel za gripo
in kot posledica bolez-
ni se je pojavil heme-
ritis (vnetje hrbtenič-
nega mozga). »Po ti-
stem je bil moj zakon
vse prej kot zakon.
Sprva sem bil nepokre-
ten, selil sem se iz bol-
nice v zdravilišče pa
spet v bolnico. Po dveh
letih sem se ločil. V
tem kratkem času sem
bil namreč več kot se-
demnajst mesecev v
zdraviliščih in nisem
želel več greniti življe-
nja tudi ženi, saj sem
sam živel že zadosti
grenko. 2ene ne kri-
vim, brez nje bi goto-
vo nikoli ne dosegel te
ga, kar sem. Vlivala mi
je pogum, zaradi nje
sem še zlasti želel oz-
draveti. Vsakega na-
predka v zdravljenju je
bila vesela, še bolj kot
jaz. Toda vse je traja-
lo predolgo ...«
Preden je zbolel, je
Franc delal v Liboj ah,
potem "se je poizkusil
prekvalificirati v slikar-
ja lažjih dekorjev, ven-
dar mu tudi opravlja-
nja tega dela bolezen
ni dopuščala. Zdaj je
pri zdravljenju že toli-
ko napredoval, da ho-
di sam s pomočjo ber-
gel. Za dve leti je in-
validsko upokojen.
»Mislim, da je petin-
dvajset let zelo malo za
upokojitev. Zelo rad bi
kaj delal, kakšno lažje
opravilo, mogoče samo
nekaj ur na dan. Imel
bi občutek, da sem ko-
risten, da družbi nekaj
prispevam. Premlad
sem, da bi kar tako
životaril, želim si, da
bi nam invalidom omo-
gočili primerno zaposli-
tev. Rad bi, da bi vsi,
posebno pa še odgovor-
ni, razumeli, da potre-
be invalidov niso niti
drugačne, niti manjše,
kot potrebe zdravih
ljudi.«
NEKATERIM
JE ŠE HUJE
To sta bili le dve
zgodbi iz zdraviliške
zgradbe. Še mnogo več
jih je. Samo v Laškem
bi jih vsako leto lahko
nanizali nekaj tisoč.
Vse so si i>odobne, vse
so različne med seboj,
vse so enkratne. Neka-
teri pridejo za nekaj
mesecev, ozdravijo in
se ne vrnejo več v ta
košček sveta, nekateri
se vračajo iz leta v I®"
to, in tretji spet so ne-
nehno prikljenjeni n^
zdravilišče, na bergle,
na postelje. Vsem pa j®
skupna vera v izboljša-
nje, želja, da bi spe^
zgrabili usodo v svoje
roke, da bi kaj storili,
da bi ne bili več odre;
zani od sveta, da
ujeli korak življenja.••
Besedilo:
Zlatka Krašovec
Slika: Drago Medved
— 19. julij 1973
NOVI TEDNIK — stran 9
Njihovo Življenje je materinstvo
,DEKLICO BI ŠE RADA'
še ko sem bila čisto majh-
na, sem se velikokrat za-
tekala v naravo in obču-
dovala njene lepote. Vča-
sih sem opazovala gibanje
drobnega lista, ki ga je ve-
ter premetaval sem ter tja
in v takih trenutkih je
droben list v mojih očeh
zrastel, postal je velik, še
večji, prevzel jme je, dok-
ler ni moje pozornosti pri.
tegnilo nekaj drugega —
podoba lista je zamrla ...
Ko sem se peljala iz
Loč proti mali vasic* Bre-
zje, so se vtisi kar vrstili.
Drobne kmetije, polje,
gozd, na^Äva v vsem svo-
jem prelestu se je preseli-
la v ta majhen košček sve-
ta. Ljudje so bili kot maj-
hne pikice in bilo je, ka-
kor da se je priroda po-
norčevala iz njih, ki ji ni-
so bili dorasli.
Ob cesti je stari oča za-
sipal jarek. Ker mi je bila
pot čisto neznana, sem ga -
povprašala, kako naj pri-
dem do Brezij.
»Pojdite čisto naravnost,
nato pa na prvem križišču
zavijte na levo roko in čez
cirka en kilometer zavijte
v ovinek na stransko pot«,
mi je pojasnil.
Nisem bila prepričana,
da 1JÜ je pot sedaj bolj
znana, vendar sem kmalu
zagledala hišo, v katero
sem bila namenjena. Na
dvorišču so se igrali otro-
ci, majhni in razposajeni
fantiči. Preganjali so ku-
štravega psa, ki je milo
cvilil proseč pomoči. Ve-
dela sem, da je to dom
Eme Leskovar — Skaleto-
ve mame in njenih otrok.
Vstopila sem v nizko raz-
padajočo hišo, kjer je go-
spodinja z mize posprav-
ljala še zadnje ostanke
obeda. Malce nerodno ji
je bilo in takoj se mi je
opravičevala za nered, ki
je vladal povsod v hiši.
Tega dne je bila namreč
v Ptuju, kjer je prodaja-
la svoje piščance.
»Nekaj le zaslužim z nji-
mi,« je dejala. »Saj veste,
kako je to. Otrok je veliko
in vedno kdo kaj rabi.«
Ema Leskovar ni bila v
zadregi, ko je govorila o
svojih otrokih. Rada jih
ima in zdelo se mi je, da
brez njih ne bi znala žive-
ti.Ceprav se je vse živ-
ljenje otepala z bedo, je
polna optimizma in vere v
življenje. Ni ji težko ho-
diti ure in ure zato, da
bi prodala piščance, ki po-
menijo njen edini zaslu-
žek. Otroci so navezani
nanjo in ko sva se pogo-
varjali, so nemo sedeli
okrog nje, kot da jo ho-
čejo zaščititi pred mojo
radovednostjo. Le Robi ?n
Adriano sta- se potegovala
za topel prostor v njenem
naročju.
Skaletova mama ima de-
set otrok, štiri starejše
hčerke — Olga, Vida, Dra-
ga in Marjana — so že po-
ročene, doma je ostalo le
šest fantov. Najstarejši,
šestnajstletni Emil je že v
najst let, se uči za zidarja,
uku, Peter, ki . ima pet-
Boris, Vlado in Darko so
še osnovnošolci, mali Robi
pa je štiriletni ljubljenček
vse družine. Lani je mama
Ema vzela k sebi na dom
tudi mlado Ireno Kolar-
jevo in njenega otroka)
enoletnega Adriana. Sedaj
živi Irena v Avstriji, kjer
je zap>oslena, Adrian pa je
ostal pri Skaletovih. Ema
Leskovar pričakuje jsedaj
enajstega otroka. Upa, da
bo to deklica, saj je fantov
zaenkrat kar dosti. Fantje
so pridni in veliko poma-
gajo na polju in v hlevu,
vendar pri gospodinjskih
delih' niso tako umi.
»Se deklico bi rada ...«
je zasanjano dejala Skale-
tova mama.
DAMJANA STAMEJČIC
PIŠE:
TONE VRABL
STANKO
LORGER
I^pom, da ne bo izzvenelo
^lospevno, če napišem, da
^ Stanko zmagal v skoraj
mestih Evrope: od Mo-
do Londona, od Stockh-
do Aten. Ni bilo zrnja-
f^alne stopnice, na katero
^ bi stopil tudi Jugoslovan
^^^riko Lorger.
»S teh tekmovanj so me
še bolj poznali, kot
po uspehih na evropskih
^^enstvih.«
^^^anko ne pozabi poveda-
^ da so to bili najprijetnej-
^ trenutki. Ne, ko je stal
zmagovalec na najvišji
^P'Jici^ temveč, ker so ga
J. "soä organizatorji pričaka-
li^ opremljali, mu želeli zago-
čimboljše bivalne pogo-
Z' bi pogojili uspehe na
»fe	je videl tudi Mo-
pravi, da ne bo poza-
'' ^eia 1958.
Krešom Račičem, seda-
zveznim kapetanom na-
^ rnoške reprezentance, sva
ly^^^^ala s tekmovanja v
^Slavijo. Na letališču sva
tudi nebogljenega, su-
in krmežljavega fanta,
t^ ^terem je hodila neka
'^a in ga stalno podpira-
la. Fant je moral imeti okoli
petnajst let. Skupaj smo se
peljali proti Beogradu in vse-
skozi sva s Krešom ugibala,
kdo je ta fant. Vsa pozor-
nost je bila usmerjena vanj
in tudi na letališču v Beo-
gradu ga je pričakalo veli-
ko novinarjev, šele v Beo-
gradu sva izvedela, da je to
Boby Fischer, ki je potoval
na medconski šahovski tur-
nir v Portorož in kjer je
začel svojo zmagoslavno pot
proti šahovskemu vrhu. Da-
nes je ta, takrat nebogljeni,
suh in krmežljavi fant sve-
tovni šahovski prvak.«
Leto 1958 pa ni bilo po-
membno Mmo po nepredvi-
denem srečanju s Fischer-
jem, ampak tudi po zmagah
v Waršavi, Pragi, Bukarešti
(Balkanske igre — trikratni
balkanski prvak na 100 m,
110 m in v štafeti 4x100 m),
Berlinu, Parizu, Ziirichu,
Kolnu, Achenu, Hamburgu
itd., vsemu temu pa je treba
dodati še vse domače zmage.
»Kolikor je bilo doma tek-
movanj, tolikokrat sem zma-
gal«
Katere naše atlete so v va-
šem času največ vabili na
tekmovanja v inozemstvo?
»Predvsem Mihaliča, Vipot-
nikxi, Babovičevo (danes pri-
znana televizijska športna
novinarka) in mene.«
Morda še kakšna zanimi-
vost iz vaše bogate športne
kariere?
»Bil sem večkrat državni
kot republiški prvak. Zakaj?
Slovenska atletska zveza je
■biLa do mojih tekmovanj v
inozemstvu, ki jih je bilo
takrat na pretek, bolj tole-
rantna kot zveza v Beogra-
du. Na državnih prvenstvih
sem moral nastopiti in zato-
rej tudi več naslovov držav-
nega prvaka kot republiške-
ga-«
Ko je začel govoriti o letu
1959 se je obraz Stanka Lor-
gerja za nekoliko spremenil
Kljub vsej vitalnosti je po-
stal malce monoton, otožnej-
ši. Vedel sem, da bo pove-
dal nekaj, kar ga je takrat
prizadelo. Srečal se je z re-
snico o tem, da . vsaka stvar
enkrat mine.
»Vedel sem, da je leto vr-
hunske forme mimo. Zave-
dal sem se tudi, da gre mo-
ja kariera h koncu. To so
trenutki, ki jih ■ človek, ki
je kdaj tekmoval, nekaj lju-
bil in doživljal, težko prene-
se. Lahko smo še tako moč-
ni, vendar p takšnih trenut-
kih popustiš. Zmanjka ti tal
Ne moreš verjeti, da je re-
snično konec, da nisi več.
za areno, kjer se boriš z
najboljšimi športniki sveta,
kjer ti tvoj tek odobrava
več tisoč ljudi. Mišice popu-
stijo in ne zmoreš več tistih
naporov, kot si jih nekoč.
Postajaš trd. Za tek čez
ovire pa moraš biti mehak,
gibčen. Kljub vsemu, da smo
veliko potovali, veliko treni-
rali, se veliko odpovedali
življenjskim stvarem, pa mi
je bilo po tistem spoznanju
vseeno hudo. Verjemite, bi-
lo mi je hudo. Dosegel sem
zenit športnih uspehov, špor-
tu sem vse dal in vedel sem
da se to ne bo nikoli več
ponovilo.«
Ste vse dosegli?
»Mislim, da sem. Postal
sem republiški in državni pr-
vak, balkanski prvak, trikrat
sem bil svetovni študentski
prvak, nastopil sem na treh
evropskih prvenstvih in treh
olimpiadah, dvakrat sem bil
najboljši športnik Jugoslavi-
je več kot šestkrat (točno se
ne spomnim) najboljši šport-
nik Slovenije in 37-krat član
državne reprezentance. Za
vse svoje uspehe sem dobil
najvišja priznanja naših
športnih organiiacij, Bloud-
kovo p^Mketo in odlikovanje
predsednika Tita.«
Kako so potekala vaša zad-
nja tekmovalna leta?
»Vedel sem, da je glavno
Za mano. Leta i960 je bila v
Rimu olimpiada, katere sem
se želel udeležiti predvsem
zato, ker je bila to moja
tretja olimpiada. Tudi rezul-
tat na tej oHmpiadi ni bil za
športnika, ki se od atletike
poslavlja tako slab — uvrstil
sem se v polfinale. Leta 1961
sem treniral še samo zato,
da bi nastopil na Evropskem
prvenstvu v Beogradu in se
tako po štirinajstih letih ak-
tivnega ukvarjanja z atletiko
prei domačim občinstvom
poslovil od aktivnega nasto-
panja. Tretjič sem- nastopil
na Evropskem prvenstvu in
tretjič sem se uvrstil v fi-
nale. Mislim, da je bilo to
dostojno slovo od atletike.«
ŠE VEČ ZA
KMETIJSTVO
Obljubljeni članek, odnosno raz-širjenl zapis o zadnjem sestanku
direktorjev kmetijskih kombinatov in zadrug občin Mozirje, Žalec,
Šentjur, La.ško in Velenje je tokrat pred nami. Ustavili se bomo ob
posamivnih problemih, ki so bili nakazani na tem sestanku in ki
mnivomno ziuslužijo vso pozornost.
V Žalcu so se minuli teden najprej ustavili ob konstituiranju te-
meljnih organizacij zdravstvenega dela. Nakazane so bile bodoče na-
loge v zvezi z nadaljnim uveljavljanjem .samoupravljanja.
Najpomembnejši referat je imel ing. Veljko Križnik, ki je govoril
o nedavno podpisani iM>godbi o poslovno tehničnem sodelovanju med
navedenimi kombinati. Osnovna misel te pogodbe je povezanost kme-
tijstva v sferi proizvodnje, predelovanja kmetijskih pridelkov ter
nabave reprodukcijskega ter drugega materiala za kmetijstvo s poudar-
kom na možnost specializacije v regiji. Sleherna TOZD se bo lahko
po svoji specifiki povezovala v poslovno skupnost, ki naj skupno re-
šuje vse probleme določene panoge v r^iji (živinorejci skupno v
klavniško predelovalno industrijo itd.).
Se posebej so bile postavljene naloge za posamezna področja
kmetijstva. Za živinorejo: potrebno je povečati proizvodnjo mesa v
družbenem in zasebnem sektorju, to pa pomeni, da je treba inten-
zivirati proizvodnjo krme, pospeševati kmetijsko mehanizacijo, skrbeti
za hitrejšo gradnjo silosov, predvsem pa uvajati novo tehnologijo.
Za prašičerejo so ugotovili, da ta panoga še zdaleč ni razvita tako,
kot bi bilo zaželeno. Predvsem bo treba zgraditi na utsrezni lokaciji
obrat za proizvodnjo svinj s kapaciteto 50.000 svinj, pri čemer bi
morali vključiti tudi kmete.
Perutninarstvo morajo hitreje razvijati predvsem v zasebnem sek-
torju.
Sadja je še vedno premalo. Takšna je bila osnovna ugotovitev,
ko so na sestanku spregovorili o sadjarstvu. Polna lastna cena sadja
je previsoka, zato bo treba nujno pospeševati izgradnjo sadovnjakov
v za.sebnem sektorju, vendar le v večjih kompleksih, najmanj 40 ha.
Ponovno je bila izgovorjena ugotovitev, da imamo v regiji dve to-
varni za predelavo sadja in jagodičevja in da je za to panogo bilo
premalo storjeno. Velik škandal bi namreč bil, če ne bi zadostili z
osnovnim materialom tema dvema predelovalnima obratoma!
Vinogradništvo še sedaj nima načrtov za dolgoročno usmeritev in
prav zaradi tega je to potrebno urediti čimprej.
Iz vseh teh sklepov sledi, da bo nujno treba združiti vse strokovne
sile v regiji za skupen nastop v vseh fazah proizvodnje in prodaje.
Nedvomno zelo pomemben podatek, ki ga je navzočim predložil
ing. Jože Bučar, je stagnacija kmetijske pospeševalne službe v regiji,
kar si v takšnem položaju kmetijstva najbrž ne bi smeli privoščiti.
Na sestanku so bili sprejeti sklepi, kako odpraviti to mlačnost in
opredeliti natančen pojem pospeševalca.
Tudi struktura investicijske dejavnosti v regiji nI najbolj ugod-
na, saj je bilo v letih 1969—1973 v nasade vloženo le okoli 12 od-
stotkov sredstev, v gradnjo pa 32 odstotkov ter v mehanizacijo komaj
18 odstotkov. Res je «tudi da so se investicije v zadnjem letu povečale
za 100 odstotkov glede na povprečje zadnjih štirih let. Za letos je
predvideno cca 100 milijonov investicij v regijsko kmetijstvo.
Nove naloge bodo trd oreh za kmetijce, predvsem še zato, ker so
nekatere od teh bile do sedaj obravnavane mačehovsko, nestrokovno
in mlačno ter brez ustreznih strokovnih kadrov ter stimulacije. Velik
uspeh žalskega sestanka je prav v pravilni usmeritvi kmetijstva in v
razčiščevanju teh problemov.	M. STR.^SKK
OBUTI
MAČEK
Sploh ne trdim, da bi mo-
rali biti vsi po vrsti navdu-
šeni ljubitelji živali, niti te-
ga, da bi se morali topiti od
nežnosti ob pogledu na vrabč-
ka, mucko ali kakšno podob-
no mrcinico. Prav tako ne
mislim, da bi morali onemeti
od spoštovanja pred kakšno
bolj avtoritativno živalco —
ne, vse kar bi rada povedala,
je to, da živali le niso žive
igrače za razvajene mestne
otroke.
Nadebudni fantalin, ki sta-
nuje na začetku na.še ulice,
je po dolgem prigovarjanju
dobil psa( pravzaprav še
majhnega psička), s katerim
naj bi se »igral«. In res se
je. Prvi teden seveda, potem
pa za fantka ni bil več zani-
miv in priklenili so ga na
prekratko verigo v vrtu. Ku-
ža pa tak, da nisi vedel ali
je večji ali manjši od verige
(čeprav prekratke). Nasledn te
dni je tam naokoli vse rož-
ijalo, veriga in pasja skode-
lica, v kateri pogosto ni bilo
niti vode. Bcvskanja pa ni
bilo sl;šati. Pa saj se tudi
nihče ne bi zmenil zanj.
Poznam tudi deklico, ki
ima rada mucke. Vedno ima
vsaj eno pri hiši. Res je, da
je muca večji del dneva za-
prta v garaži, hrani se naj-
večkrat pri sosedih, kadar ji
uspe pobegniti, res pa je tu-
di, da se deklica ob večerih
rada igra z njo. Ponavadi ne
sama. Z njo je še kaka druga
deklica in muco oblačita v
oblekce, puloverčke in copat-
ke, učita jo hoditi dveh
nogah. Muca pa majhna in
neumna, ne razume, da bi
morala postati obuti maček,
po nekaj tednih pogine. Po-
tem nekaj dni leži ob ogi-ajl
in končno jo vržejo v smet-
njak. Pa nič zato. Mesec ma-
čje ohceti je naokoli in po-
vsod je dovolj mačje zalege,
se bo že našel nov primerek
za žrtev. Zgodba se ponavlja.
Kdo je navsezadnje kriv?
Deklica, ki misli, da je mu-
cek živa igračka? Mucek, ki
noče biti obuti maček? Ali
dekličini starši, ki ne vedo,
da živali niso igračke za
majhne otroke? Z. Krašovec
Stanko Lorger na mitingu v Oslu po končanem Evropskem prvenstvu v Stockholmu. Tudi tukaj je zmagal. Pravi, da je
to njegov najljubši posnetek. Resnično, poln dinamike in atletske estetike. Skratka, Lorger ▼ svojem najboljšem ele-
mentu.
10. stran — NOVI TEDNIK
Št. 27 - ig.julii^^^
NEPOŠTEN
ODNOS
DO LOŠKIH
PIONIRJEV,
TODA V DRUGI
LUČI
v »Prosvetnem delav-
cu« št. 12, z dne 22. jimi-
ja 1973 ter v »Novem ted-
niku št. 23, je izšel čla-
nek z naslovom »Nepo-
šten odnos do loških pio-
nirjev«, podpisan od rav-
natelja Osnovne šole Loče,
tov. Filipa Beškovnika,
kateri s tem člankom bla-
ti moje ime in delo z ne-
resničnimi podatki.
Vsa zadeva je namreč
potekala precej drugače,
zato smatram, da mi je
dolžnost pojasniti tovari-
šem širom Slovenije, ki so
brali ta članek, resnico.
Pred sejo TIS Slov, Ko-
njice, dne 23. febr. 1973
sem prosila tov. Filipa
Beškovnilca, če bi dobili
na razpolago avtobus os-
novne šole Loče za prevoz
pionirjev na zbor sloven-
skih pionirjev na Osanka^
rico 9. junija 1973. Pripo-
mnila sem,^da je na razpo-
lago dala svoj avtobus tu-
di Osnovna šola Zreče, ker
bi se le tako lahko udele-
žilo tega zbora 100 pionir-
jev naše občine.
Tov- Beškovnik si je to
zabeležil in avtobus sigur-
no obljubil. S tem je ra-
čunala tudi naša OPK ter
smo o tem razpravljali že
na svoji seji v Slov. Ko-
njicah 27. febr. 1973. Men-
torica PO osnovne šole
Loče je bila za prevoz z
loškim avtobusom še po-
sebej zadolžena. 17. aprila
smo na drugi seji OPK o
prevozih in zboru sloven-
skih pionirjev zopet raz-
pravljali, računajoč na
oba šolska avtobusa ter
ob tej priliki poslali tudi
prijavo 100 pionirjev OPK
TIS Slov. Bistrica.
V naši občini imamo
dva šolska avtobusa, zato
je bilo samo po sebi
umevno, da nismo prevo-
zov iskali drugje.
5. maja smo imeli po-
novno sejo naše komisije,
kjer smo dokončno določi-
li število pionirjev posa-
meznih odredov za zbor.
Po 15. maju sem dobila od
mentorice PO iz Loč ne-
nadoma obvestilo, da nji-
hov šolski avtobus ne bo
vozil na Osankarico, ker
so ga rezervirali za izlet
svojih učencev.
Nerazumljivo mi je bilo
tako ravnanje s strani rav-
natelja loške šole, da svo-
je obljube ne drži in ni-
sem vedela kako naj to
stvar uredimo, da ne bi
komu napravili krivice-
Hotela sem zmanjšati šte-
vilo vsem pionirskim od-
redom, ker smo imeli se-
idaj na razpolago le zre-
ški avtobus, kar pa ni bi-
lo po volji predvsem uči-
teljskemu kolektivu in
pionirjem osnovne šole
Dušan Jereb iz Slov. Ko-
njic s pripombo, ker so
bili njihovi pionirji gosti-
telji pionirjev občine Po-
stojna. Prosila sem za po-
moč predsednika OZPM,
da bi on prepričal tov.
Beškovnika o potrebi nji-
hovega avtobusa, ali pa,
da preskrbi drugi avtobus,
ker je to zakrivil sam.
Zakaj je to napravil, še
danes ne vem, ali je mo-
goče na svojo obljubo po-
zabil, ali pa mu je bil iz-
let važnejši kot zbor slo-
venskih pionirjev. Končno
smo dobili 1. junija od
njega obvestilo, da je ure-
dil glede avtobusa z Iz-
letnikom Celje, da naj ta-
koj pošljemo še pismeno
naročilo. To smo storili
še isti dan, ter sporočili
centralnim šolam, da lah-
ko določijo za zbor na
Osankarici po 20 pionir-
jev.
4. junija smo imeli po-
novno sejo z mentorji cen-
tralnih šol ter člani ZS,
ki so spremljali pionirje
za zbor. Zborna mesta so
bila določena v Zrečah in
Slov. Konjicah. Ob tej
priliki je mentorica PO
Loče izjavila, da njihovi
pionirji ne morejo priti za
zborno mesto v Konjice
ob 7.30 uri, ker nimajo
takrat prevoza, redni av-
tobus pa odpelje že prej.
Želela je, da mi' organizi-
ramo prevoz iz Loč do
Slov. Konjic za 20 pionir-
jev, ker jih drugače ne bo.
Ob tej priliki sem se ho-
tela ix>govoriti še s tov.
Beškovnikom, ki je bil ta-
krat v Slov. Konjicah, pa
je izjavU, da nima časa.
6. junija me je presene-
tilo telefonsko sporočilo
»Izletnika« Celje, da ob-
ljubljenega avtobusa ne
ker je 8 njihovih av-
tobusov v inozemstvu in
sa ta dan nimajo nobene-
ga več na razpolago. Zo-
pet sem bila v neprijet-
ni situaciji, kaj storiti.
Naročila sem tajnici naj
sporoči v Loče' da nam
je »Izletnik« prevoz z av-
tobusom odfKjvedal in, da
zato njihovi pionirji ne
bodo mogli na Osankarico.
OdfHDvedali smo še 10. pi-
onirjem iz Vitanja ter pro-
sili ravnatelja Osnovne šo-
le Vitanje, da da na razj-
polago šolski kombi. Hva-
ležna sem tov. ravnatelju,
mentorju ter učiteljskemu
koletivu iz Vitanja, da .so
to z razumevanjem spre-
jeli. Tako so se v zmanj-
šanem številu vi tanj ski
pionirji priključili pionir-
jem, ki so se peljali z
zreškim avtobusom, vi-
tanj.ski kombi pa je pe-
ljal pionirje osnovne šole
D. Jereba- Med tem časom
mi je tov. Beškovnik tele-
foniral, oziroma nekaj kri-
čal v telefon. Prosila sem
ga naj mu razložim v kak-
šni neprijetni situaciji
eem, da si ne vem druga-
če pomagati, privatnikov
s prevozi ne poznam, po-
leg tega pa mi je primanj-
kovalo časa, ker oprav-
ljam to delo še poleg služ-
be v šoli. Odgovoril mi je,
da se z mano nima več
kaj pogovarjati.
Nato je organiziral za
svoje pionirje prevoz. Mi
smo za to zvedeli ter po-
ročali na šolo Loče, naj
pridejo pionirji na zborno
mesto v Slov. Konjice, kot
je bilo že prej določeno
ter, da ima oznake tov. Ri-
bičeva, ki bo vodja te bri-
gade. Po oznake niso pri-
šli in tudi ne na določeno
zborno mesto, za kar sta
odgovorna ravnatelj in
mentor PO te šole. Čigava
je po tem zasluga, da so
bili loški pionirji na repu
brigade, brez oznak in
osamljeni, kot je to napi-
sano v članku tov. Beškov-
nika.
Odgovorim naj pionir-
skemu odredu in učitelj-
skemu kolektivu osnovne
šole Loče ter ravnatelju
na zastavljena vprašanja v
članku:
—	Loški pionirji niso
krivi, če tov. Beškovnik
obljubljenega avtobusa ni
hotel dati
—	Kakšno je bilo moje
ravnanje ter občine PK in
kako bi ukrepali tisti, ki
bodo danes zvedeli res-
nico, naj o tem sodijo.
—	če bodo v bodoče lo-
ški pionirji še odrinjeni,
naj vprašajo ravnatelja te
šole, ki jih je sedaj odri-
nil tako kruto in neusmi-
ljeno ter jih poslal v ta-
ko neprijeten položaj-
—	Prav ima tov. Be-
škovnik, ki se vprašuje,
kako naj vzgajamo, jaz pa
vprašam, kako naj bo tak
človek, kot je tov. Beškov-
nik, ravnatelj šole, ki za
svoje neodgovorno delo in
ravnanje žrtvuje pionirje
svoje šole.
In nazadnje vprašujem,
kaj je s tem svojim rav-
nanjem hotel doseči? Za-
kaj je po krivici blatil
moje ime s svojim zlob-
nim člankom, zakaj ni dr-
žal obljube za prevoz pi-
onirjev, zakaj ni poslal pi-
onirje svoje šole na zbor-
no mesto v Slov. Konjice,
saj bi v tem primeru od-
padlo vse hudo, tudi mo-
ralni udarec otrok, kakor
tudi meni, ki sem več kot
polovico svojega življenja
posvetila pionirjem, saj
opravljam to delo pri Ob-
činski pionirski komisiji
prostovoljno, brezplačno
že 20 let in se trudila, da
bi jim nudila čim več, da
bi nikdar in nikomur ne
napravila krivice.
Zakaj želi, oziroma za-
kaj mi je onemogočil mo-
je nadaljnje delo v Občin-
ski pionirski komisiji? Za-
kaj se o teh stvareh ni
hotel prej pogovoriti z
mano? Zakaj je svoje ne-
opravičeno ravnanje na-
prtil meni? Zakaj se mi
nekateri tovariši sedaj po-
smehujejo, da je to pla-
čilo za moje 20 letno de-
lo, zakaj naj sedaj kot
Cankarjev Hlapec Jernej
iščem svojo pravico, zakaj
mi je napravil to hudo
krivico, ki me bo bolela
vse moje življenje? Zalcaj?
NANCKA RAVNJAK
BOJKOT NI
REŠITEV —
TOKRAT
DRUGAČE
Na reportažni zapis v
zadnji številki Novega te-
dnika pod naslovom —
Bojkot ni rešitev —- da-
jemo podpisani predstav-
niki družbeno i>olitičnih
organizacij Tmave, v ka-
tere sklop spada šola Or-
la vas, sledeča pojasnila:
Okrog ukinitve šole v
Orli vasi se je razprav-
ljalo že ob sprejemu prve-
ga referenduma za šolstvo
v občini Žalec v letu 1967.
Po sprejetju programa za
obnovo šolskih stavb pa
je bilo za našo šolo name-
njeno investirati 100.000
din. Ker i>a je bil trenut-
ni padec števila otrok na
29 (najmanjše število za
obstoj šole 30), se je pred
podaljšanjem referenduma
za dve leti, to je do leta
1974 ,v program za obno-
vo in izgradnjo šol napi-
salo: šolo v Orli vasi
vključujemo pogojno v
program, če bo v letu
1974 zadostno število ot-
rok. Ker je bilo v šolskem
letu 1972/73 že 30 otrok,
smo bili toliko bolj pre-
senečeni, ko je bilo v dru-
žbenem planu Občinske
skupščine Žalec zapisano:
Ukinitev šole v Orlovi va-
si. Na zboru volivcev v
marcu tega leta je prišlo
do spontane zahteve, da
naj šola ostane — saj ima
trenutno že zadostno šte-
vilo otrok, ki pa se vsa-
ko leto veča. Na vSeh se-
jah, zborih volivcev in raz-
širjenih sestankih je pri-
šlo do zahteve, naj se iz-
polnijo obljube, dane pred
referendumom. Ker pa
tudi v šolo ni bilo inve-
stirano vseh 15 let prav ni-
česar, niti predvidenih sto
tisoč din, premeščen je
bil tudi učitelj, tako da je
ostal le eden, smo se ču-
tili ogoljufane. Določena je
bila delegacija, ki je 7.
maja t.l. obiskala pred-
sednika občinske skupšči-
ne. V razgovoru s stro-
kovnimi službami in pred-
sednikom skupščine tudi
po triurni razpravi nismo
našli rešitve.
V programu za sejo Ob-
činske skupščine 24. maja
je bila na dnevnem redu
sprememba šolskega oko-
liša in ukinitev šole v
Orli vasi. Predvsem pyod-
pisani smo bili nemalo
začudeni, ker nam je bi-
lo na razgovoru rečeno,
da se pred sejo še enkrat
sestanemo. Postavljeni
smo bili pred dejstvo, za-
to je naš odbornik na se-
ji prečital peticijo, katero
je F>odpisalo 366 volilcev,
kolikor jih je na našem
območju.
Po kratki razložitvi smo
prosili odbornike Občin-
ske skupščine, nja se uki-
nitev šole umakne z dne-
raega reda. Predvidevali
smo namreč vse nepotre-
bne posledice, pisanje na
maršalat itd. Ukinitev je
bila izglasovana in nasta-
lo je vse tisto, o čemer
je bilo že veliko napisa-
nega.
Po zboru volilcev, ki je
bil 1. junija je odšla 19.
junija ista delegacija na
Republiško konferenco
SZDL v Ljubljano, čutili
smo potrebo, da prekora-
čimo občinske meje, da
se prepričamo, če kot dr-
žavljani in volilci res ni-
mamo svojih pravic, am-
pak le dolžnosti. Upamo,
da tovariš Strmčnik ne
misli »organizirano akcijo
s povsem političnimi ci-
lji« — naših pravic. Ime-
li smo občutek, da tudi
drugje vidijo, da ves po-
stopek ni pravilen. Zvede-
li smo tudi, da roditeljski
sestanek, ki ie bil skli-
can za naslednji dan,
ne more odločati o prešo-
lanju otrok, o varstvu,
o prevozu itd. Starši le-
tošniih učencev ne more-
jo odločati o šolanju učen-
cev, ki bodo prišli nasled-
nja leta. Take programe
je treba sprejemati širše,
da za tako izdelane pro-
grame tudi nekdo odgo-
varja in jih podpiše, da
je tu potreben pečat iz-
delovalca itd. Zaradi tega
se roditeljskega sestanka
ni udeležil niti eden rodi-
telj. škoda, tovariš Strmč-
nik, da ste poslušali le
eno stran in nas obmeta-
vate »z organizatorji od-
I>ora, s posamezniki, ki
to počno z določenimi raz-
logi?, da se ne zavedamo
posledic, ki jih s svojim
ravnanjem povzročamo.«
Šele na seji političnega
aktiva občine Žalec, ki je
bila 25. junija t.l. in na
kateri je bil navzoč tudi
sekretar Republiške kon-
ference SZDL tovariš MI-
LAN KUČAN iz Ljubljane
in tovarišica LOJZKA KRO-
NOVŠEK in ANDREJ RI-
BIČ z našega področja, je
zadeva dosegla svoj vrhu-
nec. Kaj vse se je doga-
jalo v peturnem sestanku,
da o osebnih žalitvah na
račun naših ljudi niti ne
govorimo, vesta le naša
predstavnika. Sprašujemo
se le, kaj je bil vzrok,
da je občinska skupščina
že naslednji' dan lahko
sprejela kompromis, ki še
prejšnji dan ni bil mogoč.
Zadovoljni smo! Pouk v
naši šoli ostane! Organi-
ziral se bo prevoz naših
otrok, zagotovljeno bo
varstvo, otroci bodo čakali
na prevoz pod streho, ne
bo jim treba hoditi čez
cesto I. reda — uredilo
se je vse, kar se ni dalo
v petih letih.
Ustanovili smo že režij-
ski odbor, ki bo pomagal
pri adaptaciji šole, ljudje
so pripravljeni prostovolj-
no prispevati. Akcij bo še
in še, v dobro našim ot-
rokom — našim nasledni-
kom.
Na koncu naj vam, no-
vinarji, povemo: na last-
nem primeru smo se pre-
pričali, da tudi novinar-
ska morala mora biti ne-
osebna, človeška, da se iz-
ločajo vsa namigovanja
in da se pri poročanju
upoštevata obe prizadeti
strani. To je pošteno! Va-
ša nami^vanja žalijo vse
nas! Čestitali bi vsakemu
posamezniku, ki bi imel
moč organizirati tako
spontano vse prebivalce
nekega p>odročja. Nikakor
pa se podpisani predstav-
niki družbeno političnih
organizacij ne moremo
znebiti očitka, da se na-
še dosedanje delo postav-
lja kot delo posameznikov
»z določenimi razlogi, ki
je od preteklega tedna da-
lje povsem jasno«. Mogo-
če nam boste to pojasni-
li.
Predsednik KO SZDL
Lojzka Kronovškek
Predsednik Krajevne
skupnosti Jože Povše
Predsednik Prosvetnega
društva Miran- Rotar
Predsednik Mladinske-
ga aktiva Danilo Basle
Predsednik prostovolj-
nega gasilskega društva
Jože Podgoršek
Predsednik Društva
prijateljev mladine
Marija Ribič
(Vsi lastnoročno pod-
pisani.
FIJAVŽ
FRANJO
(1)
delovanje političnih aktivistov v letih 1941—45 na celjskem in savinjskem območju
Delo političnih aktivistov kot osnova vsega našega
ilegalnega in oboroženega bO]a proti okupatorju v dobi
NOB je prejemalo vsa leta po osvoboditvi vidna pri-
znanja. Se vedno, in znova odkrivamo, kako pomem-
ben je bil ta naš boj ne le za nas Slovence in. jugoslo-
vanske narode v tistih težkih in usodnih letih trplje-
nja in junaštva, temveč za vso Evropo. Lahko trdimo,
da za vse človeštvo, saj lahko danes bolj kot kdajkoli
prej vidimo, kako potrebno je bodriti in strnjevati na-
predne sile v svetu. Četudi trdno prepričani, da vojne
ne bo več, moramo medvojna izkustva prenašati na
našo mlado generacijo, predvsem pa na našem last-
nem, celjskem in savinjskem območju strnjevati in
združevati udeležence medvojnih akcij in borb, ki jih
ni bilo malo.
Mesto Celje in prav tako posamezni kraji v Spod-
nji in Zgornji Savinjski dolini kot n. pr. v Zabukovici,
Preboldu, Nazarjih so bili že pred' vojno poznani no-
silci napredne in revolucionarne miselnosti. Najzaved-
nejši del delavskega razreda, številni ročni in umski
delavci, a tudi kmetje, včlanjeni v KPS, je šel že med
obema vojnama skozi težko šolo revolucionarjev v
Sremski Mitrovici, Glavnjači, Lepoglavi, skozi interna-
cijo v Medjurečju in Bileči. V jugoslovanskem delav-
skem gibanju so dobro poznana svetla imena številnih
predvojnih borcev iz našega območja: Franc Leskošek,
Peter Stajiie, Kraigher Dušan-Jug, Franjo Vrunč, Slav-
ko in Vera slander, Franci in Rudi Hribar, Milan
Apih. Na našem območju, tu v Celju, je bil leta 1935
veličasten izlet članstva Svobode iz vse Slovenije, a v
septetnbru 1939. leta se je vršil zbor delegatov delav-
skih in kmečkih skupin iz raznih krajev Slovenije m
■je prišlo do ustanovitve Zveze delovnega ljudstva Slo-
venije — neposredne predhodnice OF slovenskega na-
roda. Iz zgodovine delavskega gibanja je poznano, da
je imela, posebno ob ustanovitvi KP Slovenije v apri-
lu 1937. leta, partija velik vpliv pri usmerjanju poli-
tične zavesti napredrdh sil in _prav tako je bila inicia-
t,or preje omenjenih akcij. V borbi proti reakcionarnhn
oblastnikom, kraljevski vladi in še zlasti po šestoja-
nuarski diktaturi ]929. leta je KP doživljala težke iz-
gube. Njeno delovanje je sicer teklo nenehno dalje, to-
da potrebovala je nekoliko let, da se je opomogla z
novimi kadri, šele ko je prevzel vodstvo CK tovariš
Tito, je sledilo poglabljanje ilegalnega dela in močnej-
še povezovanje z drugimi zavezniki delavskega razreda.
Torej z vsemi poštenimi ročnimi in umskimi delavci,
prav tako s kmeti. Tako so nastajale močne vezi s kr-
ščanskimi socialisti, v Sokolu se je ustvarjalo takozva-
no »levo krilo«, v društvu Kmečkih fantov in deklet
je delovalo mnogo partijskih simjmtizerjev, a tudi šte-
vilni člani v drugih kulturnih in telesnovzgojnih orga-
nizacijah so se začeli pod vplivom delovanja partije
svojim društvom miselno odtujevati.
S takšno dejavnostjo si KP ni bilo težko že takoj
v prvih mesecih in nadaljnjih letih narodno osvobo-
dilne borbe pridobiti ljudi za sodelovanje. Posebno še,
ker je bila edina politična sila, ki je že v prvih dneh
okupacije nadaljei^ala z delom in pritegovala ljudi v
političen in oborožen boj proti okupatorju in njegovim
sodelavcem.

stran 11
O ŽIVLJENJU
OB REKI
Tistega petka je bila
Savinja vsa rumena, kot
od sonca ožarjena, motila
pa je ta lesk zamolkla,
težka neznanost, ki je pla-
vala v tem rumenilu. In
uganka postane povsem
preprosta. Spet je pocse-
gel človek v del narave,
spet je dal piti strupa ži-
vemu organizmu, spet je
zmagala ekonomska civi-
lizacija nad naravo, ki je
naša pyostelja in odeja.
Počasi in leno je nunena
in strupena umazanija
(saj je samo barva) go-
mazela p>o strugi Savirye
proti Laškemu in nekje
pri Trenarju smo jo z
avtomobilom prehiteli.
Njena počasna vztrajnost
nam je zagotavljala, da
slej ko prej pride do Ri-
fengozda in Laškega, pa
naprej v Savo. Ribe ne
protestirajo, ker ribe so
neme. že od nekdaj. Toda
v predelu Rifengozda se
ni treba bati, da bi ribe
spregovorile, četudi bi
mogle, kajti tam jih
sploh ni več. In če kate-
ra pK) pomoti priplava
mimo, je obrnjena na
hrbet...
Zato pa toliko bolj ra-
di spregovore ljudje. To-
da zdi se, kakor da smo
se že kar navadili poslu-
šanja. Ce pride kdo in
kaj potoži, pove svojo
zgodbo življenja ali del-
ček te zgodbe, pa ga po-
trepljamo f>o rami, do-
brohotno podelimo nekaj
tolažilnih in praznih be-
sed, ki niso prišle iz sr-
ca, ampak iz rutine vsak-
danjosti in poklicne ugla-
jenosti. Potem človek odi-
de, z njim pa tudi njego-
va zgodba. Usojeno je
najbrž, da mora vsak
svojo zgodbo nositi pač
sam, pa četudi gre na ko-
nec sveta. Bremena se ne
da odvreči, za vsak. gram
je zastavljena kaj trdna
cena. Toda marsikaj osta
ne tudi v nas. Čeprav so
to le delčki, pa so ven-
darle in ti delčki se vča-
sih zarinejo v človeka ka-
kor tujki v organizmu in
mu ne dajo miru, dokler
jih ne domisli in doceni.
Dokler ne naredi tega, so
ti delčki sestavni del pe-
koče vesti. Vest pa, ki
peče, ne da človeku ne
spati, ne bedeti.
Zato sem poslušal zgod-
bo Adolfa šance s potr-
pežljivostjo in radoved-
nostjo, zvedavostjo, ki naj
bi me pripeljala do tistih
dni in trenutkov, ki jih
Adolf opisuje, a mene ti-
stikrat ni bilo zraven.
Hočem se poistovetiti z
dogajanji, a ostajam le
zvest poslušalec. Posluša-
lec zgodbe o čolnarju, ki
si sicer služi kruh v trbo-
veljskem rudniku.
Dopoldne sem bil pri
Rozmanu tostran reke.
»A šanca? Njega pa
zdaj ni, je na šihtu v Tr-
bovljah. Pride pa ob tri-
öetrt na tri z avtobusom.
Ja, tu pri kozolcu bo stal-,
vsi naši delavci se pripe-
ljejo z njim. Ja, ja, ob
tričetrt bodite pri kozol-
cu, pa se bosta srečala,«
Je dejal in brž vnuku na-
del hlačke na nago ritko.
Popoldne se je zvedri-
lo in sonce je pripotovalo
že na to stran reke, kjer
je cesta. Stopil sem v tra-
vo in čakal na avtobus, a
ko je pripeljal, je kar mi-
'too zdrvel, ne da bi se
ustavil.
»Najbrž je šanca sam.
Pa bo stopil pri čuvajnici
dol,« je hitro povzel ata
Rozman, ki je stal. na ce-
sti. Zapodil sem se ob ko-
ruzi do reke in tam je
stal šanca, že v čolnu s
kolom v roki. V čolnu je
jxjöivala aktovka, tista
dobra, stara in zvesta
šihtna aktovka, na dnu
čobia pa se je lesketala
luža vode. Urin kazalec se
je pomikäl proti šestnaj-
sti. Adolf pa je vstal zyu-
traj ob štirih in se odpe-
ljal v rudnik. Tisti Adolf,
ki se je rodil očetu Blažu
in materi Nataliji. Ko mu
je bilo komaj sedem let,
ko je bil komaj smrkav
kratkohlačnik, mu je bilo
naloženo, da spremlja
očeta na vseh vožnjah
preko reke (od 1939), ki
je bila tisti čas vse bolj
čista kot danes.
DRUŽINA
ČAKA
OČETA
Pelje se preko reke, kjer
ga doma čaka žena Anica,
ter 'otroci Jože, Dragica,
Cvetka in Zalika. Di'užina
čaka očeta, ki prihaja Iz
službe, ki prihaja s kru-
hom.
ZA VSE SO
NAJHUJŠE
ZIME
In kaj vse se Adolf ne
bi spomnil. V svojem ve-
likem čolnu lahko pelje
tudi petnajst potnikov, v
normalnem pa ipet. PYva
vožnja je ob štirih zju-
traj, zadnja malo pred
polnočjo. Drva, les, pesek,
živino, vse je že prevažal.
Med eadnjo vojno tudi
ranjence, čeprav še zelo
mlad. Zato pa jih je toli-
ko več prepeljal njegov
oče Blaž. Preko Rifengo-
zda je ibila dokaj trdna
zveza med Kozjanskim,
odredom in savinjskimi
partizani. Zato so danes
za nas to le nepojmljive
ure in trenutki prebiti na
vodi, ki so pomenili ta-
krat za te ljudi življenje.
Morda si je takrat oče
Blaž rekel, v kakšni mr-
zli zimski noči, ko je ve-
slal z ranjenim borcem
na dn^i breg, morda pa
si je le takrat rekel ali
povsem IX) tihoma up>al,
da ko bo svoboda, da bo
tisti dan prinesel tudi
most za njegove ljudi on-
kraj ...?
Kadar pa je bila nizka
vcxla, se je na nekaterih
mestih dalo priti preko
reke kar s konji. Tako
kot vidimo največkrat v
kakšnem vesternu.
1952. leta je padla v vo-
do neka ženska. Bila je
to Kovačeva s . Svetine.
No, ni bilo hudega, po-
tegnili so jo iz vode, ne-
rodno je bdlo le to, da se
Je to zgodilo 25. decem-
bra in ne juMja. Sicer pa
so ti ljudje tega vajeni.
Adolf se je obrnil v Savi-
njo s polnim čolnom pe-
ska, enkrat tudi s pre-
mogomi Nepozaben dogo-
dek pa mu bo ostal, ko
sta z Murašičevim Lojzom
/ožila v čolnu prašiča. Vo-
da je bila velika, prašič
pa »nemiren in ihtav. Le
majhna neprevidnost in
že so se znašli v vodi, le
kosmatinec ščetinast je
ostal lepK) na suhem v
čolnu.
Tudi Adolfa in njegove
najbolj pesti zima. Razbi-
janje ledu je napKDmo,
predvsem pa zamudno de-
lo. Treba je vstati dve
uri prej kot običajno, če
hočeš priti pravočasno na
avtobus. Toda pridejo
zimski dnevi, ko se led
enostavno ne da razbiti
in ga je tudi preveč. Ta-
krat je treba vzeti pot
pod noge in po snegu in
blatu, po hosti, ki nima
ne ceste in ne poti priti
7 Laško ali v Celje. Tre-
ba je priti za vsako ceno
preko reke, treba je v
službo, treba je po kruh.
ČOLNE
IZDELUJE SAM
»Naslednji teden pa se
bom lotil enega,« pravi
šanca in ima v mislih nov
čohi. Sam jih iiJdeluje iz
smrekovega lesa, ker je
lahek in mehak, se da
lepo iisločiti. Toda za to
delo potrebuje dosti časa,
dan pa je kratek, čeprav
s soncem prihajata in od-
hajata z doma.
Najbolj pa je Adolfu hu-
do za otroke. Zima ne pri-
zanaša nikomur. Zdaj, ko
je poletje in če je kdaj
voda narasla, da ne gre s
čolnom preko, potem je
to otrokom izlet, ko mo-
rajo okoli. Ce že ni izlet,
pa vsaj malo daljši »spre-
hod«, ki malo spremeni
ustaljeni red dnevnega gi-
banja. Zima pa je vsa hu-
dičeva, ki preseneti, use-
,ka in prizadene.
Ko sva s kolegom od-
hajala in se peljala z av-
tom že mimo podvoza v
Tremerjih, še ni verjel te-
mu, kakšno življenje se
odvija onkraj reke. In čez
čas je povsem mimo in
kakor da je to povsem
nekaj navadnega dejal:
»Pa bi jim ja pripeljali
vsaj eno železmo kon-
strukcijo mostu, ki je
ostala od nekdanje savinj-
ske proge. Toliko železnih
mostov so odstranili, ki
so cestni promet samo
ovirali.«
Potem so besede utihni-
le, preglasu jih je hmp
motorja. Izza ovinka se
je priplazila stmpena ru-
menost in krenila proti
Šancinemu čolnu.
Besedilo in slike:
DRAGO MEDVED

12. stran — NOVI TEDNIK
St. 27 --
v
Šofersko slavje v GRIZAH
živo je še v našem spomi-
nu svečana proslava 30-letni-
ce ustanovitve šlandrove bri-
gade, ki je bila v Grižah, v
letnem gledališču Limberg.
Ni še zbledel spomin na ta
velik dogodek, ko je bil ta
prečudovit prirodni ambient
v Grižah minulo nedeljo zo-
pet prizorišče proslave.
Tokrat so se v Grižah, v
Limbergu zbrali člani dru-
štev šoferjev in avtomehani-
kov širšega celjskega območ-
ja, da bi kar najbolj svečano
proslavili svoj vsakoletni pra-
znik — 13. julij, praznik šo-
ferjev.
Pričelo se je že v jutra-
^njih urah, ko so se, odeti v
' svečane imiforme, šoferji
zbrali v Žalcu ter krenili v
svečani povorki po žalskih
ulicah. Kmalu zatem je bil
vf^s Žalec na oknih in bal-
konih, ko je s cvetjem in
parolami okrašena dolga ko-
lona desetine vozil krenila
zopet po žalskih ulicah. Pele
so avtomobilske sirene in
naznanjale praznični dan v^seh,
ki dan za dnem neumorno
vrte volane avtobusov, kami-
onov in drugih vozil. Pisana
kolona je nato krenila v Gri-
že. Pri spomeniku padlim
žrtvam so se udeleženci pro-
slave, preko sto jih je bilo,
poklonili najprej žrtvam na-
še oborožene revolucije, na-
to pa so se zbrali v letnem
gledališču Limberg, kjer je
bila osrednja slovesnost. Go-
vori, kulturni program, v ka-
terem je sodeloval tudi ko-
morni moški pevski zbor iz
Celja, recitiral pa je Borut
Alujevič, član SLG Celje in
podelitve priznanj najzasluž-
nejšim članom šoferskih dru-
štev.
številni udeleženoi so pre-
jeli odlikovanje republiške
z!veze društev šoferjev in av-
tomehanikov, še številnejši so
■prejeU priznanja svojih dru-
štev oziroma občinskih zvez.
Praznik šoferjev in avtome-
hanikov pa je bil letos zdru-
žen tudi z zaključkom šport-
nih iger, ki so jih letos or-
ganizirali prvič in bodo od-
slej postale vsakoletna, tra-
dicionalna prireditev. Kar v
sedmih disciplinah so se po-
merili na tekmovanjih, ki so
trajala ves čas in so v Od-
lični organizaciji Občinske
zveze društev šoferjev in av-
tomehanikov žalske občine
potekale tudi v olčviru letoš-
njega praznovanja občinskega
praznika o^ine Žalec. Velik
prehodni pokal so letos osvo-
jili žalčani in kar močno se
bodo morali potruditi, če ho-
čejo, da ga bodo obdržali
tudi v prihodnje, kajti šport-
ne borbe so bile ostre in
konkurenca je bila huda.
Po svečanostih in kultur-
nem programu, celotna pri-
reditev je bila pod pokrovi-
teljstvom Avtoturističnega
podjetja »Izletnik« Celje, je
bilo tovariško srečanje, ki
je trajalo do poznih ur.
Svečano so šoferji letos
proslavili svoj praznik, praz-
nik, ob katerem so jim misli
uhajale tudi k mnogim nere-
šenim stanovskim oziroma
poklicnim problemom, kajti
težko bi našli poklic, ki je
v današnjih dneh tako ne-
usmiljeno- izpostavljen nešte-
tim tegobam in nevarnostim.
Nič čudnega torej, če je bila
svečanost sklenjena z bese-
dami: »Da se tudi prihodnje
leto 'na našem praznovanju
srečamo vsi ŽIVI IN ZDRA-
VI!«
Srečno vožnjo — poklicni
vozniki!
TEKST IN SLIKI:
BERNI STRMČNIK
Na praznovanju šoferskega praznika pa so se šoferji spomnili tudi svojih delovnih kolegov, ki jili je nesreča prikovala
nepokretne na bolniško posteljo. Eden izmed njih je tudi MILAN KRANJC, ki sicer živi v Domu oskrbovancev na
Polzeli, pa so ga pripeljali na prireditev v Griže, kjer je prejel posebno priznanje.
IV. čebelarski praznik
Letošnji, že četrti ČEBE-
LARSKI PRAZNIK, osrednja
turistična prireditev, ki jo
organizira Turistično društvo
v Gornjem gradu, je več kot.
uspela. Prizadevni turistični
delavci so se na moč potru-
dili, da bi gostom, ki so se
udeležili tega svojstvenega
slavja nudili kaj več kot ce-
neno zabavo.
Že v soboto zvečer, ko se
je na prireditvi zbralo več
kot tisoč obiskovalcev, so
program popestrili s koncer-
tom Fantovskega kvarteta iz
Luč ob Savinji. Osrednja pri-
reditev pa je bila v nedeljo.
V nabito polni dvorani Za-
družnega doma je stekel lep
in bogat kulturni program,
ki ga je pvomagalo pripraviti
domače prosvetno društvo.
Gostje in ostali udeleženci so
z zanimanjem prisluhnili
strokovnemu predavanju, se
prisrčno zabavali ob enode-
janki »Gumb«, ki so jo iz-
vedli domači igralci, ter na-
vdušeno zaploskali instru-
mentalistom, ki so s svojimi
vižami ix>živili kulturni pro-
gram. Z žrebanjem brunari-
ce podjetja »Smreka«, ki je
bila glavna nagrada posebne
Pavlihove nagradne igre »Vic
do vica — brunarica«, pa je
nedeljski- spored že prehajal
v svoj vrhunec, številni obi-
skovalci so se navduševali
nad športnimi plesd državnih
prvakov, prav nič manj pa
ni bilo zanimivo tekmovanje
plesnih parov iz občinstva.-
Kljub temu, da je kanilo
muhasto vreme, ki nam v
teh dneh tako nagaja, prire-
ditev skaziti, je le-ta izredno
uspela, številni turisti, ki v
teh dneh preživljajo svoj let-
ni oddih v Gornji Savinjski
dolini, so imeli kaj videti in
prav gotovo bo letošnja pri-
reditev še mnogim ostala v
lepem spominu. Morda bi
kazalo v bodoče razmišljati
tudi o tem, kako bi
zanimivo prireditev Še
strili z mnogoterimi star^^
ljudskimi običaji in šegaj^
ki jih tudi v teh krajii^
svoji izvirnosti ne manji;.'
To bi predvsem pritegia
goste iz drugih krajev, pj
reditev pa bi tako še kr^'
keje stopila na pot pornette
ne turistične manifestac'-i
na pot prireditve, ki bo ^^
kakor pomembna popestriti
turističnega koledarja pr-;^
ditev Gornje Savinjske 2
line.
Vsekakor so se letos p.
zadevni turistični delavci
Gornjem gradu kar najbc
potrudili. Njihov trvd ni j
zaman. Zadovoljni gostje j
uspela prireditev so več bi
lepa nagrada vsem, ki s
nesebično žrtvovali svoj pr,
sti čas ter pripravili pnjj
ditev, ki bo z leti nedvona
prerasla v pomembno mac
festacijo turistične deja\u;
sti te doline. Lanskole-;
spodrsljaji so pozabljeni :
zadovoljstvo vseh je lahi
temvečje.
BERNI STRMČNE
PO POTEH
I. CELJSKE ČETE
Mladi Celjani so v soboto.
14. in nedeljo 15. juliija, odšli
na pohod po poteh I. celjsie
čete. Pohod je organiziral!
Občinska konferenca zv«e
mladine Celje, y soboto se j«
ob sedmih pred Gledališko
ulico 2 zbralo 32 mladih i
različnih delovnih organizacij
In pripadniki Jugoslovanske
ljudske armade. Mladi so
krenili skozi Celje, Bukow-
lak, Vrhe in Ogorevc do Ope-
ke, kjer je spomenik XIV. di-
viziji. Ob spoiheniku so ime-
li kratek kulturni program.
Nato so nadaljevali pot prek
Kompol na Resevno. Na grob
Cvetke Jerinove in Dušana La-
ha so položili šopek. Kultur-
na skupina je pripravila kra-
tek program, recitirali so ne-
kaj Kajuhovih pesmi, na koE-
cu pa so vsi skupaj peli par-
tizanske pesmi.
POIZVEDBA
Dne 4. 7. 1973 je odšla od
doma neznano kam Marija
VRABEC, hči Alojza in Tilke,
roj. 18. 1. 1949 v Ka.sazah in
tam nazadnje stanujoča, št.
35, SO 2alec, invalidska upo-
kojenka. Je živčni bolnik.
Osebni opis: visoka 160 cm,
močne postave, črnili, kratko
pristriženih las, oblečena v
črne dolge hlače, belo bluzo
s kratkimi rokavi in pisanim
ovratnikom, obuta v sandale
drap barve. S seboj je vzela
črno ročno torbico, zložljiv
dežnik rdeče barve in hranil-
no knjižico z vlogo 1400 di-
narjev. Drugih dokumentov
pri sebi nima.
Prosimo vsakogar, ki bi po-
grešano kjerkoli videl, da o
tem takoj obvesti najbližjo
postajo milice oziroma upra-
vo javne varnosti Celje, Gre-
gorčičeva 5, tel. 23-941.
IZ PISARNE UJV CELJE
ZGORELA V
SVOJEM OGNJU
Zagorelo je na Sladki gori
v hiši Danijela Bratuše, sta-
rega 71 let. Vnelo se je na
podstrešju in ogenj se je raz-
širil tudi na ostali del stav-
be. Komisija, ki si je ogledala
kraj nesreče, je ugotovila, da
je ogenj podtaknila Justina
Gajzler, 55, ki je bila pri Bra-
tuši gospodinjska pomočnica.
Potem, ko je zažgala na pod-
strešju, je tudi sama napra-
vila samomor ▼ »svojem«
ogTiJu. Požig naj W storila za-
to, ker je prišlo med njo in
Bratušo ter njegovo ženo do
sporov in nesporazumov. Si-
cer pa natančnejše vzroke ne-
ljube tragedije še raziskuje-
jo. škode je za 70 tisoč din.
POMAGALA
VLOMILCU
Neža Bučar iz Prožinske va-
si verjetno ne bo nikoli več
puščala ključa svojega stano-
vanja na prostoru, ki je vsa-
kemu mimoidočemu viden. To
je izrabil do sedaj neugo-
tovljen storilec, ki je ključ
vzel, odprl stanovanje, vsto-
pil in začel brskati po raznih
predalih. Nabral si je zlat-
nine (prstani, zapestnice, ure
itd.) v vrednosti 2000 din, od-
šel, zaklenil vrata fai ključ
lepo položil na tisto mesto,
kjer ga je pred tem dobil. V
prihodnje je bolje ključ skri-
vati, da ne bi Neža Bučar
doživela že podobnih prese-
nečenj, katerim je tudi sama
botrovala.
JOŽE ŠTOK
UDARIL
MILIČNIKA
Nenavadno storijo si ,je pri-
voščil zasebnik Jože štok, 33,
iz C^lja. Ko ga je miličnik
po več storjenih prometnih
prekrških hotel ustaviti, .je
Jože pritisnil na plin od ho-
tela Merx zdirjal proti me-
stu. Vozil je po različnih uli-
cah v upanju, da bo tako za-
brisal sled pred miličnikom,
ki mu je sledil na motorju.
Miličnik pa je bil vztrajen in
je s »plesom« po celjskih uli-
cah nadaljeval do takrat, ko
se je Jože štok ustavil pred
svojim stanovanjem v Ul. 29.
novembra. Takrat je skočil iz
avtomobila in stekel proti
Kersnikovi ulici, miličnik pa
za njim. Ko sta prišla sku-
paj, ga je Jože Štok napadel
in s pestjo udaril v glavo.
Na-silneža so ukrotili milični-
ki, ki so prišli napadenemu
miličniku pomagati. Do strez-
nitve (bil je namreč vinjen)
Je ostal v priporu, podana
pa bo prijava zaradi napada
na službeno osebo.
Za vrh nad Dobrno

v nedeljo dopoldne je bila
v Zavrhu nad Dobrno sveča-
na otvoritev novo zgrajenega
vodovoda. Priprave za to so
potekale že od leta 1969, ven-
dar je do dokončne odločitve
prišlo šele marca letos.
Zavrh je revno naselje. Tu
žive predvsem delavca in
kmetje. Do sedaj so morali
hoditi PK) vodo uro in pol
peš, če so jo hoteli imeti.
Lahko si predstavljate, kako
so hodili ob slabem vreme-
nu. Sicer pa, do Zavrha še
cesta ni prej vodila. To so
napravili šele pred graditvi-
jo vodovoda. Torej so mo-
rali hoditi vaščani po vodo
po neurejenem terenu, ki pa
je precej strm.
V izgradnjo je bilo vlože-
nega veliko truda in dobre
volje. Opravljenih je bilo
več kot 15.581 prostovoljnih
delovnih ur. Pri izkopih je
vaščanom pomagalo Gozdno
gospodarstvo Celje, vendar
so večji del napravili sami.
Res so se izkazali, tako sta-
ri kot mladi, saj so tudi
slednji morali pomagati. Po-
leg Gozdnega gospodarstva
sta vaščanom pomagala tudi
komunalni obrtni center Ve-
lenje ter Sigma Žalec. Med
občani se je najbolj izkazal
Karel Kos, ki je vložil v iz-
gradnjo resnično veliko tru-
da, saj je bü vsak dan od
jutra do večera na delu. On
je tudi vsa dela vodil. Sred-
stva za izgradnjo so darovali
Skupščina občine Celje 380.000
novih din, občani naselja Za-
vrh 160.000 din ter krajevna
skupnost Dobrna. Celotna iz-
gradnja pa je stala več kot
1.000.000 dLn_ Torej res pre-
cej.
Na otvoritvi je najprej
spregovoril predsednik kra-
jevne «skupnosti Milan Rehar,
nato pa je besedo prevzel
sekretar osnovne organizaci-
je ZK Dobrna Ivan Senegač-
nik. V svojem govoru je po-
udaril pomen te pridobitve in
prizadevanja občanov, ki so
se res trudili, da bi čim prej
dobili vodo. Tn sedaj jo ima-
jo. Akcija je končana. Lahko
rečemo, da je bila to največ-
ja akcija v Dobrni po II.
svetovni vojni in hkrati naj-
večji uspeh krajevne skupno-
sti. Največ zaslug za to pa
imajo predsednik režijskega
odbora Zavrh Vinko Kolman,
tajnik Franc Zagrušovec, inž.
Drago Cuček, projektant vod-
ne skupnosti Felicijan Leban
ter predsednik krajevne
skupnosti Dobrna Milan Re-
har.
Ob koncu prireditve je
spregovoril predsednik skup-
ščine občine Celje inž. Du-
šan Bumik, ki je vsem ob-
čanom Zavrha iskreno čes!
tal k tej pridobitvi, ka.«
voda je res taka dobrina, *
je človeku najibolj potreb
Po končanem govoru je odp"
vodo.
Toreg, vaščani Zavrha
se resnično izkazali.
jim, da bi se po tej akc:.
ki je büa izvedena res v ^
lo kratkem času, odpočili ^
nato z novimi močmi na®
Ijevali dela, ki so si jil^
dali za prihodnost. >
DARJA GLANCNI'
PLANINC IN
AGREŽ PO
PRIČAKOVANJU
Celjska šahista Agrež in
Planine nadaljujeta s tekmo-
vanjem na republiškem prven-
stvu mladincev v Mariboru.
V osmem kolu sta igrala med
seboj in remizirala. Agrež je
potem v devetem kolu izgu-
bil proti Gobcu ter zmagal
proti Kristanu. Planine pa je
dvakrat remiziral in to proti
Delibašiču in Baniču. Na lest-
vici sta med 12. in 22. me-
stom.
Gasilci so takoj po otvoritvi odprli rezervoar ter preiz'"'
dotok vode.
— 19. julij 1973
NOVI TEDNIK — stran 13
šoštanjska tovarna usnja v slovenski usnjarski industriji
ni neznan pojem in zato je prav, da ob lß5-letnici, ki je
vsekakor častitljiv jubilej, povemo^o tej tovarni in hkrati
o njenem kolektivu več kot je navada. Prav je tudi zato, da
se oddolžimo kolektivu, ki si je še zlasti zadnja leta močno
prizadeval rešiti krizo, ki je mučila tovarno in katere vrh
je bil lani. Vzroke za to krizo, ki so jo s skupnimi močmi
zlomili, je treba iskati v stagnaciji usnjarske industrije v
Sloveniji nasploh, šoštanjski tovarni usnja se danes ni tre-
ba več bati poloma-nasprotno, nekdanja Vošnjakova tovar-
na usnja je znova začela svojo pot navzgor.
če se poglobimo le za hip v zgodovino šoštanjske tovar-
ne usnja, bomo lahko hitro ugotovili, da je usnjarska obrt
v Šoštanju takorekoč doma.
Se pred ustanovitvijo tovarne leta 1788 so bili v Šoštanju
že cehi usnjarjev, še pred njimi pa se je usnjarska tradicija
vlekla v srednji vek. Predelovanje kož v Soštanjy torej ni
nič novega. Usnjarstvo v Šoštanju je, kot drugod, tu in tam
preživljalo krizo, ki pa so se jo vselej nekako rešili. Vošnjaki
so usnjamo vedno širili in pred prvo svetovno vojno že izva-
žali usnje v Srbijo, Romunijo, Bolgarijo, Turčijo, Egipt ter
ček» v Anglijo in Združene države Amerike.
Zanimivo je, da je v obdobju druge svetovne vojne to-
varna dobila nemškega komisarja, ki je bil kar Herbert
Woschnagg, ki je p>ozneje odšel skupaj z ženo Malvino ▼
partizane pa tudi sicer je podpiral narodnoosvobodihio gi-
banje.
Po vojni je tovarna zadihala v svobodni domovini spol-
nimi pljuči. Bila je skorajda popolnoma ohranjena in prav
zaradi tega je lahko začela nemoteno delati.
Ne bi se ustavljali ob povojnih letih, pač pa bi pogle-
dali v sedanjost, v leta, ko je tovarna začela z novim, bolj-
šim programom^ ko se modernizira in se takorekoč iz dneva
v dan izboljšujejo življenjske razmere delavcev in tovarne
same.
Rezultati poslovanja v letošnjem letu pa tudi v lanskem
so zadovoljivi. Lani je začela obratovati nova lužar-
na, vse anuitete so že takorekoč vrnjene. Podjetje se
je orientiralo na proizvodnjo svinjskega usnja, obdržalo pa
je tudi predelavo govejega usnja. Zlasti znano je goveje
usnje, ki ga poznajo kot eno najboljših v Evropi pa tudi
na prekomorskem tržišču. To je tehnično usnje, ki se lika.
Znana je tudi podplatna garnitura. Tovarna usnja Šoštanj
predvideva, da bi v bodoče modernizirala obrate za prede-
lavo goveje kože, saj so znani kot eni največjih strokov^a-
kov za tovrstno proizvodnjo. Precejšen dosežek p>omeni tu-
di nov obrat usnjene konfekcije, ki jo nameravajo še raz-
širiti, trenutno p>a dela v tem obratu okoli 65 delavcev. Ker
so se združili s tovarno usnja iz Vrhnike, samostojna TOZD
bodo postali 1. I. 1974, večino svoje modernizacije izvajajo
skupaj s tem podjetjem in tako bodo skupaj z njimi mo-
dernizirali tudi obrat usnjene konfekcije. V načrtu imajo
tudi proizvodnjo športnih in drugih rokavic, ki jih doslej
pri nas nismo delali, razen v redkih izjemah.
Tovarna usnja Šoštanj pa gleda ob svojem 185 jubileju
še naprej. Precej obratov bodo še modernizirali, stare na-
meravajo podreti in urediti park. Prenekateri postopek, ki
je danes še starinski in nerentabilen, bodo odpravili in
uvedli novega, končna posledica takšnih hotenj pa bodo se-
veda nova delovna mesta. Podjetje se zaveda, da je za vse
to potrebna strokovna moč, zato že sedaj usmerja mladino
v usnjarski poklic. Doslej je bila v tovarni večina strokov-
njakov s področja usnjarstva, sedaj pa se ta struktura ne-
koliko spreminja in v tovarno so prišli še drugi profili,
ki jih moderna tovarna nujno potrebuje: ekonomisti, prav-
niki, psihologi itd.
In še prijetna novost: tovarna usnja Šoštanj bo vsak
čas odprla lasten boutique v Velenju in tako poizkušala
ustreči prav vsem. Tudi boutique je posledica prizadevanj
šoštanjske tovarne, da zadovolji vse, ki poznajo kvaliteto
rxjenega dolgoletnega dela. Seveda pa bodo raznolikost svojih
proizvodov še povečali. 185-letnica tovarne bo nedvomno
minila v znamenju uspehov in trdnosti podjetja.
Zgornji posnetek prikazuje na levi — kromov obrat, na
desni pa je stari del tovarne.
DOBRNA
DOBRNA
DOBRNA
Zdravilišče Dobrna ob
občinsk^ prazniku česti-
ta vsem delovnim ljudem
in občanom z željo, da
bi svoje poslanstvo do
bolnega človeka še v na-
prej izvrševalo v splošno
zadovoljstvo bolnikov in
gostov.
Zdravilišče Dobrna izko-
rišča v zdravstvene na-
mene dejavnike, kot so:
25dravilna termalna voda,
zdravilno blato ter še vr-
sto medicinskih storitev
s področja fizika.lne me-
dicine.
Izredna lega, srednje
gorsko-gozdna klima nudi
izredno prijeten počitek
in rekreacijo številnim
obiskovalcem.
Gostinski delavci zdra-
vilišča Dobrna nudijo
kvalitetno prehrano in bu-
di vse vrste diet za bol-
nike. Pravtako je poskrb-
ljeno tudi za zabavo in
razvedrilo gostov. Kolek-
tiv zdravilišča Dobrna se
trudi, da bi bilo bivanje
slehernemu gostu in bol.
niku čim prijetnejše.
Vsak večer razen pone-
deljka je odprta kavama,
kjer igra plesni orkester,
dopoldne in p>opoldne go-
ste zabava promenadni
koncert v zdraviliškem
parku.
Upamo in želimo, da
vam ne bo žal, če boste
obiskali naše zdravilišče,
prepričani pa smo tudi,
da vas ne bomo razoča-
rali s cenami.
priporočamo rezervacije
v vseh naših hotelih.
in družbenopolitične organizacije
v Celju čestitajo vsem občanom
k prazniku občine, 20. juliju
in dnevu vstaje, 22. juliju.
13. julij — dan šoferjev slovenije
Praznovanje dneva šoferjev :n avtomehanikov za
področje Celja, ki se je začelo 4. t. m. v Žalcu, se
je nadaljevalo s spretnostniimii vožnjami s kamio-
nom in avtobusom v petek dne 13. t. m., prav na
dan praznika, na novi tovorni postaji v Celju, t.j.
Cret. Prijavilo se je 35 šoferjev za vožnjo s kami-
onom in 10 šoferjev za tekmovanje z avtobusom.
Med 35 tekmovalci s kamionom so. dosegli 1.
mesto Dobrave Srečko, ZSAM Celje, 2. mesto ši-
rovnik Simon, ZŠAM Celje, 3. mesto Naglič Anton,
ZSAM Celje.
Med 10 tekmovalci z avtobusom so dosegli: 1.
mesto Stepinšek Sreäko, ZŠAM Žalec, 2. mesto Na-
glič Stane, ZŠAM Celje, 3. mesto ' Vengust Edi
ZŠAM Celje.
Po izračunu končne uvrstitve je največ zlatih
odličij prejela organizacija ZŠAM Žalec, zato je le-
ta prejela prehodni- pokal »13. julij« v last za leto
1973.
Vsem udeležencem vseh ^šp'3rtniih tekmovanj za
»13. julij« čestitamo k doseženim uspehom in želi-
mo za minuli praiznik, vsem srečno vožnjo.
Dopisnik PAD
Šentjur: priznanja
krvodajalcem
Občinska organizacija RK v Šentjurju pri Celju je v
soboto 14. julija pripravila proslavo ob 20. obletnici pro-
stovoljnih krvodajalskih akcij. Vabljeni so bili krvodajal-
ci, ki so dali več kot 5x kri. Podmladkarji RK so povab-
ljenim pripeli nageljne in značke. Povabljeni so dobili
ustrezna priznanja, odlikovanja in značke. O pomenu RK
in krvodajalskih akcij je spregovoril nekaj besed pred-
sednik občine Vinko Jagodic. '
Posebno priznanje in praktično darilo pa je dobil
krvodajalec Vinko Romih Iz Prevorij, ki je kri daroval že
70-krat.	majda
Stranice
Letošnja 19. prometna nes-
reča na ovinku ceste I. reda
v kraju Tesno na meji med
občino Slov. Konjice in Celje
pri Södinovi žagi poraja vpra-
šanje: »Kdo je odgovoren za
toliko število prometnih nes-
reč. Ali pomanjkljivi promet-
ni znaki ali prehitra vožnja
avtomobilistov ali drseča ce-
sta na tem ovinku? Pri sve-
tu krajevne skupnosti Strani-
ce se sprašujejo, ali ni škoda
ljudi, ki se ponesrečijo, in ra-
zbitih avtomobilov, ki ležijo
ob cesti po nesrečah. Obstoja
nevarnost, da se poškodujejo
tudi v bližini stanujoči otro-
ci. Ob nesrečah se zbere pol-
no ljudi, ki sočustvnjejo s
poškodovanimi. Ti so prosili
zastopnike krajevne skupno-
sti, da nekaj store, da bi se
zmanjšalo število prometnih
nesreč na tem ovinku. Svet
krajevne skupnosti v Strani-
cah je že lansko leto z dopi-
som opozoril Cestno podjetje
v Celju na te nesreče. Dobil
pa je približno naslednji od-
govor: »Vsak pametni šofer
vidi ovinek in mora vedeti,
da je treba hitrost zmanjša-
ti... Cestno podjetje je nato
pred ovinkom odstranilo pro-
metni znak, ki opozarja na
dvojni ovinek in namestilo
znak »Cesta drsi«. Sedaj pa
že nekaj tednov ni nobenega
prometnega znaka. Vse so sne-
li in odnesli v Celje. Svet kra.
jevne skupnosti je posredoval
tudi pri Skupščini občine
Slov. Konjice, oddelku za no-
tranje zadeve. Tam so rekli,
da ne morejo ničesar storiti,
da je odgovorno Cestno pod-
jetje v Celju — obrnite se do
njih, toda prometne nesreče
se vrstijo druga za drugo. Ob
cesti je vedno več razbitih
avtomobilov, pomendrana je
pšenica ob cesti. Kmetu nihče
ne plača odškodnine. Vsake
prve dežne kaplje, ki padejo,
povzroče drsenje avtomobi-
lov. Po trije so navadno v
nasproti ležečem travniku, ze-
mlja vsa razrita, verižna tr-
čenja pa imajo za posledico
velike materialne stroške,
mnogo strahu in solz, vedno
pa vprašanje, kdo je vsemu
temu kriv?
SODIN KONRAD
Predsednik KS Stranice
100 AEROVCEV
NA TRIGLAVU
Ob deseti obletnici svojega
delovanja, osemdesetletnici
PZS in obletnici prvega vzpo-
na na Triglav, ki ga je av-
gusta 1778 izvršil Luka Koro-
šec, se bo 100 Aerovcev pov-
zpelo na našo najvišjo goro.
S tem izletom bodo kronali
desetletno aktivnost sekcije,
ki je v tem času narasla od
50 na 240 članov.
Povedati je treba, da tovar-
na Aero ne slovi le po svoji
proizvodni dejavnosti.. Vse hi-
treje se uveljavlja tudi na
področju rekreacije. V pod-
jetju aktivno delujejo števU-
ne športno-rekreacijske sekci-
je, ki jim podjetje, njegovi
samoupravni organi in sindi-
kat dajejo polno podporo.
Planinska sekcija je že leta
med vodilnimi in najaktivnej-
šimi. V desetih letüi delova-
nja so planinci Aero izvršili
že preko 70 eno ali več dnev-
nih izletov, bili so v Visokih
Tatrah, švicarskih Alpah, na
večini slovenskih vrhov, kar
osemkrat so se že povzpeli
na Triglav. Med članstvom
planinske sekcije Aera je toar
57 transverzalcev. Tako ak-
tivno delovanje seveda ni
ostalo neopaženo. Ob deset-
letnici njihovega aktivnega
dela je PD petim članom sek-
cije Aera podelilo posebna
priznanja PZS in zlate, srebr-
ne ter bronaste spominske
značke.
Delo planinske sekcije Ae-
ro se ne omejuje le na so-
botne in nedeljske izlete. Ak-
tivni so tudi v podjetju, kjer
čestokrat pripravljajo zanimi-
va predavanja o naših in tu-
jih planinah, predavanja pa
pogosto popestrijo tudi z di-
apozitivi in filmi, ki so jüi
sami posneli.
Deseto obletnico delovanja
proslavljajo planinci Aera na
slovesen način. Letos imajo
v programu 10 zanimivih iz-
letov, izdali so tudi ix>seben
koledar, na katerem so vpi-
sani datumi in cilji izletov.
Najzanimivejši izlet v letoš-
njem letu bo pred pohod
100 Aerovcev na Triglav«, ko
se bodo 11. in 12. avgusta pre^
ko Velega polja in Planike
planinci Aera povzpeli na
vrh naše najvišje gore. Vse
tiste, ki so se nanieravali
prav v teh dneh povzpeti na
Triglav opozarjamo, da bosta
planinski postojanki Kredari-
ca in Planika polno zasedeni.
NOV ČEBELARSKI
DOM
v središču Polzele so mi-
nulo nedeljo otvorüi člani
hortikultumega in čelebarske-
ga društva na Polzeli naravni
skalnjak in pionirsiki čebelar-
ski dom. Prireditvi sta bili
združeni in že v okviru praz-
novanja občinskega praznika
občine Žalec.
Da bi bila otvoritev bolj
pestra in slm-^esna, so učen-
ci Osnovne šole Polzela pri-
pravili pisan kulturni pro-
gram. V svojih govorih so
Pongrac Tumšek, Ivan Po-
teko. Tone Rozman, Janko
Prislan in Milko Medvešček
pohvalili prizadevanja obeh
društev, da bi ohranili narav-
ni kotiček v osrčju Polzele,
ofcenem pa tudi najmlajše
spKxibujali in učili za izpopol-
njevanje tega dela. Posebno
so pozdravili čebelarsko dru-
žino, ki praznuje letos 25-let-
nioo svojega delovanja. Pri
gradnji in ureditvi ^belar-
skega doma in skalnjaka, ki
je obenem tudi sprehajališče,
so talco člani kot ostali pre-
bivalci Polzele in okoliških
vasi prispevali precej denarja
in lesa, medtem ko so člani
opravili številne udarniške
ure. V veliko pomoč so bile
tudi delovne organizacije na
Polzeli. Ob tej priložnosti je
predsednik CD Žalec Tone
Rozman podelil odlikovanja
tretje stopnje Antona Janša
Alojzu Rednaku in Jožetu
Vrbnjaku, občinska priznanja
pa so prejeli Milko Medveš-
ček, Jože Korber in Jože
Košec.
VEČ ZA VODO
Minilo je .skoraj osem let od
takrat, ko je Stanovanjsko ko-
munalno podjetje iz Slovenjskih
Konjic zgradilo zadnji stanovanj-
ski blok Vzrok temu je nepre-
računana investicija, ki jo je to
podjetje vložilo v zgraditev no-
vega vodovoda. Z delom so za-
čeli že 196«. leta, vendar pa vo-
dovod še' danes ni popolnoma kon-
čan. Za takšno investicijo se ,ie
podjetje odločilo zato, ker star
občinski vodovod ni kril vseh po-
treb na področju Slovenskih Ko-
njic, saj je bil pretok vode zelo
majhen (14 litrov na sekundo).
V drugih krajih občine, tako v
Ločah, Žičah, Tepanjah, Jerneju,
Grušovljah in drugod oa so bili
brez vodovoda. Celotna investici-
ja je znašala 411 milijonov starih
dinarjev. Stanovanjsko komunal-
no podjetje, ki je prevzelo celot-
no investicijo, si je pomagalo s
kreditom pri banki. Vendar se je
kmalu izkazalo, da podjetje ni-bi-
lo doraslo takšni investiciji. Do-
hodki od vodarine znašajo letno
približno 41 milijonov, letna anu-
iteta je 60 milijonov, vzdrževanje
vodovoda pa približno 30 milijo-
nov na leto. Tako je moralo po-
djetje kriti ostale dolgove iz sta-
novanjskega sklada. Prišlo je do
tega. da je moralo podjetje pla-
čati milijon dvesto tisoč dinar-
jev kazni. Da bi si zagotovili več
sredstev, so sedaj povišali ceno
vodi, ki znaša za privatnike 1,5
dinarjev, v industrijske namene pa
3,6 dinarjev za kubični meter. Po
izračunu bodo imeli sedaj pri-
manjkljaja 10 do 12 milijonov sta-
rih dinarjev lefno. Pomagali pa si
bodo s tem, da bodo prosili ban-
ko sa podaljšanje kreditnega ro-
ka na 15 let.
SKRIT
TALENT
XIX. jugoslovanske mla^
dinske igre »Bratstva in
enotnosti«, ki so bile le-
tos v Vinkovcih, dobivajo
iz leta v leto poleg šport-
nega tudi kulturno obele-
žje.
Razstava slik mladih li-
kovnih ustvarjalcev Celja,
Titograda, Tuzle, Zrenja-
nina, Ohrida in Vinkovcev
je imela tudi letos po-
memben vpliv za nadalj-
ijo krepitev osnovnih ci-
ljev iger — to je afirmaci-
jo mladih in krepitev
bratstva in enotnosti med
našimi narodi.
Letos je na teh igrah
razstavljal svoje slike tu-
di mladi celjan Ciril Tre-
bičnik.
—	Mi lahko prosim po-
veš, kako si zvedel za to
prireditev in kdo ti je dal
pobudo, da bi razstavljal?
»Za to prirölitev sem
zvedel na ZMS Celje. Ta-
koj sem se odločil, da po-
šljem nekaj svojih slik.«
—	Kdaj si začel s sli-
kanjem?
»Veselje do risanja sem
dobil že v osnovni šoli.
Ze takrat sem imel nek
]^seben stil, s katerim
profesorji niso bili preveč
zadovoljni. Verjetno me je
prav to spodbudilo, da
sem začel še več risati.«
—	Kakšen stil uporab-
ljaš za slikanje?
»Nimam stila. V svojih
risbah upodabljam življe-
nje tako, kot si ga sam
predstavljam.
—	Letos si končal sred-
njo Telmiško šolo v Celju.
Nameravaš nadaljevati s
šolanjem in kje?
»želim, da mi slikarstvo
ostane še naprej hobi in
ne kruh. Na vsak način
pa bi se rad v risanju še
bolj izpopolnil.«
—	To je bila verjetno
tvoja prva razstava, kaj-
ne? Imaš željo, da bi še
kje drugje razstavljal?
»DA! Vsekakor pa bi
želel, da .bi imel možnost
razstavljati tudi drugod,
da bi širši javnosti prika-
zal svoja dela-
Ciril je miren fant. Za
risanje uporablja različne
tehnike, ki dajejo čutiti,
da se v fantu ^riva ta-
lent, ki ga mora vsekakor
nadalje razvijati. Zanimivo
je predvsem to, da vizije
o tem, kaj bo slikal, sploh
nima, ampak enostavno
2iaone ustvarjati. Ciril, še
naprej dobro slikaj!
DARJA GLANCNIK
VEC KO
Občinski praaniJc c«
ga doživljamo? Taikjjj^
se porajale ob pisanj^
člani celjske občinske,
Za odgovore smo
zbora: Gustava Grobej
skem šolskem centru
Potolika in tri odljorjj
Korenta, tehnologa v,
zarni, Franca Poikelškj
v cinkarni, ter Ervinai
GUSTAV GROBELNIK;
znati moram, da do^
svečanost občinskega p,
ka domala vsa leta sem
piosredno, bodisi kot
komornega moškega ^
ki pogosto sodeluje v
turnem programu prtu
bodisi kako drugače, i
leta tudi kot odbomii,
jetno nisem osamljen i
sli jo, da se vselej le z
Ijivim in predanim (
ter z novimi stvaritivan
vseh področih dru2)(
življenja, najlepše od
mo spominu naših vzon
FRANC POKELŠEK: i
nik je tudi priložnost, da
nimo prehojeno pot, a
in napake. Lahko se pa
mo ? lepimi rezultati,
jevni samoprispevek že
prve rezultate, tudi itid«
ska podjetja prispevajo
delež k prazničnemu i
loženju. Med novimi o
je tudi naša tovarna i
tanov dioksid. Med ui
moram šteti še nekata
tegracije v gospodarstvu
kot doslej pa bomo fl
napraviti za komimalo
Ija.
ZDRAVKO VIDMAR
zjdravljam odločitev, _ ^
osrednja proslava občiJ*
praznika vsako leto ^
gem kraju. Talco P^*^
ograjo med mestom ^
lico, hkrati pa v
krajih rešujemo pere^
munalna vprašanja. S
so moramo nadaljev^
tako sem ob tem
navdušen nad noviiiU ^
bitvami v naši
škoda le, da j« cinkai®^
letela nesreča. Prazni^^
ne jxwezujem tudi s
nim jubilejem našega ^
va, Potolika.
Tako pet odbo^
samo proslava. Je P^
zmanje novih nalog. ^ .
zaradi mnogih čios^. i
lovnih ljudi v obö"»*'
lAVA
' dan? Kako
r^r misli so
P ju s petimi
^ odborniki,
^občinskega
ekonom-
L direktorja
L'nosti: Rada
J Št-orski žele-
j^icovega belila
IENT: Rad bi
le, tri misli, ki
I ob občinskem
dvsem gre za
Bitiek, za obu-
( narodnoosvo-
L Pomembno je
liicšen praznik
leševanjem do-
naJnih in dru-
• kraja, v kate-
|i proslava, in
hi v tej zvezi
iželezaimo, ki
k namenu no-
M to je praz-
Na vsak
J^snično praz-
V našem
to razpokv
s podpisom
l^n^ljnioni or-
"^«äSenega dela.
S^^to ustavne
pa se v
aa uveljar
* ^ nekatere
Sicer pa je
^ožnost, da
J^ve, s kateri-
'^Ta celjska
^ bi morali
več kot
^ za spo-
f^^^ben tudi
vseh de-
^^ zmag.
M . Božič
Ta moj mali svet! Sestav-
ljalo ga je osemnajst otrok.
In vsak je bil po svoje zani-
miv. Sprva sem mislil, da bo
ta pisana druščina bolj naga-
jiva, da bom spet ob nekaj
las, da bodo prenapeti živci
popustili, hude ure bodo kar
prepogosto divjale. Pa sem
se zmotil, res sem se. 2e kar
na začetku šolskega leta so
me obkrožili in dokaj glas-
no vpraševali:
— Tovariš, kam bomo šli
na končni izJet?
Ta je pa dobra. Komaj smo
pričeli s poukom, otroci pa
me spi-ašujejo o končnem iz-
letu. Aha, že vem. Lanski in
predlanski otroci so pripove-
dovali, da smo šli na Kal.
Da, naš končni izlet so vsa-
ko leto najbližje gore. Tako
domače in prijazno je tam
gori. Najvažnej.i^e pa je to, da
v koči nočimo. Noč v tujem,
a p>o svoje vendar tako pri-
jaznem svetu je za mladega
človeka, za četrtošolčka veli-
ko doživetje, šele v dneh, ko
smo prestopili mejo domače-
ga kraja, se do kraja prepri-
čamo, kako globoko smo z
našim prijateljstvom. Zakaj,
za ta mali svet je nadvse po-
membno to, da začutijo v uči-
telju resničnega tovpriša, člo-
veka, ki se z njimi poigra, ša-
li in jim zaupa delček svoje
otroškosti. Zatorej: izleti v
naravo ne prinašajo samo do-
živetij marveč tudi globoka
spoznanja.
Potem se ta mali svet raz-
kropi na vse strani. Tukaj so
VELIKE POeiTNICE. Mno-
gi jih bodo resnično užili,
si>et drugi bodo doma zako-

pani v delo, z nabiranjem bo-
rovnic, hmelja in še' česa si
bodo prislužili denar za pre-
drage šolske potrebščine. Naj
ne bi bilo starša, ki svojemu
otroku ne bi dal vsaj nekaj
dni resnične svobode. In naj-
brž je KOPANJE za otroka
najslajša svoboda, največji
užitek. Pa nas ustavi vpraša-
nje: Koliko otrok zna plava-
ti? Poglejte: od osemnajstih
samo dobra tretjina! Kako
nas je lani pretreslo, ko nam
je utonil pi-vošolček. Torej:
tudi v vodo ne sme otrok ved-
no brez kontrole, brez sta-
rejšega tovariša, ki je vešč
plavanja, ki ve kako potaplja-
jočemu rešiti življenje. Zalo-
timo se, da smo v tem pogle-
du premalo storili, da so pla-
valni tečaji predragi, da je na <
račun NOVE MATEMATIKE J
odpadlo mnogo telovadnih '
ur. Ce pomislimo na prego- ]
vor: V ZDRAVEM TELESU <
ZDRAV DUH! — je naša ve- ]
lika napaka, ki je ni moč ta- i
ko hitro popraviti. Naš mali ]
svet — čuvaj se drobnih ne- <
varnosti in se na jesen zdrav '
vrni v šolo!	<

Cevljarka — nekoliko ne-
navaden poklic za žensko.
Kljub temu smo spoznali
drobno ženico, ki že več kot
40 let vodi čevljarsko obrt.
Nasproti Narodnega doma v
Celju visi nad vrati napis »Če-
vljarstvo — Marija Brglez«.
Prejšnji teden smo jo obiska-
li v njeni delavnici in jo
vprašali, kaj jo je privedlo
do t^a, da se je pričela
ukvarjati s čeA^jarstvom.
»Marija, kaj je bil vzrok,
da ste postali pK>klična cev-
ljarka?«
»Veš, bdla sem še zelo
mlada, zaljubila sem se v
fanta, ki se je učil za čev-
ljarja, in ta me je pregovo-
ril, da sem se šla še jaz učit
za »štepanco«. Tako sem se
leta 1921 izučila pri Adriji, to
je bilo podjetje, ki je irrielo
prostore na Dečkovi cesti.
Zdaj ne obstaja več. Tisto le-
to nas je končalo 17 vajen-
cev. Bila sem edina ženska.«
»Ali ste imeli morda do-
ma delavnico?«
»Ne, potem pa sva se s
Francijem, to je bil moj
fant, ix>ročila in odprla tole
delavnico. On je delal pod-
plate, jaz pa kroje in šiva-
la sva skupaj.«
Potem pa so prišli hudi ča-
si, ki se jih Marija nič rada
ne spominja. Začela se je
druga vojna, ki ji je vzela
enega sina, drugi se je smrt-
no ponesrečil. Ostali sta ji še
dve hčerki. Po drugi svetov-
ni vojni pa je čevljarska
obrt zašla v krizo. In tako se
je Marija zaposlila za nekaj
časa v tovarni Aero, saj je bi-
lo dela komaj dovolj za mo-
ža. Vendar ne za dolgo. Mož
je imel slabo lastnost, da je
rad p>ogledal preveč v kozar-
ček in delavnica je potrebo-
vala trdnega mojstra. Tako je
Marija zapustila delo v to-
varni in postala mojstrica.
Leta 1956 ji je umrl mož in
ostala je sama z dvema hčer-
kama. Zavzela se je za obrt
in tako vodi sama delavnico
že 17 let.
»Marija, se mogoče spom-
nite kakšnega smešne^ do-
godka iz delavnice?«
»Kaj prav smešnega ni bi
lo. Včasih pa vidim, kako m
čudijo ljudje, ki prinesejc
čevlje v ix)pravilo in vidijo
da jih ix)pravim sama. Neka,
časa so se mi smejali tudi so
sedje, a zdaj so se navadil:
in privadila sem se tudi ja^
na nasmehe.
In za konec zaželimo Ma
riji, da bi ji ne zmanjkale
kmalu čevljev za popravilo.
majds
POPRAVEK
v prejšnji številki je
prišlo do neljube napake
v članku »Izlet na bo-
jišde«. In sicer — 8. ja-
nuarja 1943, ko je prišlo
do odločilne borbe, je bi-
lo v taborišču 65 borcev,
od tega deset žensk, živ-
ljenje so v zadnji bitki
izgubili vsi razen Kuna-
ver Maksa, partizansko
SuLc, ki je bil ranjen in
se ni mogel sam ustre-
liti. Bil je odpeljan v Ma-
ribor in nato še z 10 to-
variši kot talec 30. 6.
1943 ustreljen pri Ljub-
nem ob Savinji. Padle
borce Pohorskega bataljo-
na pa so čez dra dni od-
peljali v Gradec, kjer so
bili sežgani.
Izleta se je udeležila tu-
di Ivanka Kovačič-Smilja,
ki je bila v štabu štiri-
najste divizije, ne pa po-
horskega bataljona. Izlet
je vodil tajnik ZZB NOV
Aljažev hrib, Miha Petan,
ki je Obenem tudi tajnik
občinskega odbora orga-
nizacije ZZB NOV.
Majda Stairlekar
Kozjanski odred 73
NA POHODU
V neh od 30. 6. do 4. 7.
je OK ZMS Laško organi-
zirala pohod po poteh
osvoboditve, ki se ga
je udeležilo petinpetdeseft
mladih iz šol in delovnih
organizacij, pripadnikov
JLA in nekdanjih borcev.
Iz Zidanega mostu je
pohodna enota, ki nosi ime
Kozjanskega odreda, kre-
nila proti Radečam in
Svibnemu, kjer so s.kupaj
z mladimi domačini pri-
žgali Itres ob olbčinskem
prazniku v Laškem. Na-
slednji dan jih je pot pri-
vedla v Vrhove in zvečer
so na partizanskem mitin-
gu zadonele narodne in
partizanske pesmi. V po-
nedeljek, 2, julija, so se
udeleženci pohoda z bro-
dom prrepeajaü prek Save
in nadaljevali pot prek
Razbora, Polane vse do
Henine, nato pa do Jurklo
štra in še n^rej po dolini
Graonice, kjer je februar-
ja 1944 prvi bataljon Ser-
cerjeve brigade ščitil pre-
mik XIV. divizije preko re-
ke. Naslednji dan pohoda
so pot nadaljevali prek
Tevč in Reke na Smohor,
kjer so Bkupaj z la.škimi
rudarji praznovali ob dne-
vu rudarjev. Zadnji dan
pohoda je odred odšel v
Rečico in se od tod vrnil
v Laško. Udeleženci so se
vračali veseli in zadovolj-
ni, laška mdadina pa je do-
kazala, da mJadi zavzeto in
s spoštovanjean prevzema-
jo tradicije narodnoosvo-
bodilne borbe.
ANDREJ MAVRI
CESTA NA LOKE
Ce ne bi imeli pridnih
mladinskih brigad, če ne
bi imeli dobrih vojakov
minercev in če ne bi ime-
li na tem predelu Planin-
sko-Kozjanskega tako do-
brih ljudi, ki pri gradnji
ceste na poljih in gozdo-
vih vso škodo prenesejo
tako voljno, bi ne zmogli
take zahtevne gradnje, ko
bomo po hribovitem tere-
nu napravili ravno in sta-
bUno cesto.
Organizatorjem gradnje
je v zadoščenje, da bo ce-
sta grajena tam, kot je
najbolj potrebno, in tudi
to, da se ljudje teh vasi
dobro zavedajo, da bodo
kljub veliki škodi na po-
lju imeli čez čas večje go-
spodarske koristi.
Veselje je delati tu, ko
ljudje gledajo bodočnost,
ne pa samo trenutno ško-
do, ki jo pri gradnji po-
raročamo.
Vsi želimo, da bi gospo-
dansko bolj napredovali in
da bo naša nova cesta pri-
pomogla, da bodo kraji
življenjsko bolj privlačni
in da bo mladina imela
večji interes do kmetijst-
va. To se bo po končani
gradnji gotovo bolj razvi-
jalo. Da ne govorimo še o
delavcih, ki morajo po uro
in pol pešačiti, da pridejo
do prometnih zvez. Nova
cesta nam bo vsem veliko
pomenila.
P. J.
Sprašuje: Milenko Strašek
Odgovarja: Andrej Korit-
nik
Koritnikov Andrej je
eden izmed mnogih v
olimskih hribih, ki života-
rijo iz dneva v dan in upa-
jo v prihodnost. Čeprav
ima 10 ha zemlje in 9 glav
živine, vendarle ne vidi da-
leč naprej. Prav zaradi te-
ga je njegov zet Ivan Go-
bec odšel v Nemčijo na
delo. Vrnil se je nazaj in
sedaj je na Koritnikovi
domačiji traktor, pralni
stroj, hladilnik, postavil
pa si bo še garažo.
»Menite, Andrej, da bo
sedaj bolje?«
»Seveda bo, ko imamo
mašine. Tudi cesto smo si
naredili. Pomagalo nam je
Gozdno gospodarstvo Pod-
četrtek, največ pa smo de-
lali sami. Tudi buldožer
smo plačali sami. Lahko
Pa odkrito povem, da ra-
čunam, čeprav imam 62
let, na Atomske toplice v
Podčetrtku in to ne samo
jaz, ampak mnogi sosed-
je. Ni vrag, da se ne bi
nekaj našlo tudi za nas.
Poglejte, sedaj moram
vstati ob 3. uri zjutraj. Po-
tem grem na vlak in v
službo v Celje, pri Obnovi
delam. Lahko si predstav-
ljate, da to ni nikakršen
hec, prej veliko garanje.
Po službi je treba še do-
ma postoriti to in ono. Ni
lahko, ne.«
»Imate tudi pri vas pro-
bleme z delovno silo?«
»Odveč vprašanje za
vsakega, ki pozna ta del
Obsotelja, sicer pa je po-
manjkanje delovne sile da-
nes že kar slovenski prob-
lem. Poglejte, pri nas nas
\ je malo: zet, njegova že-
na, trije otroci in midva.
Sedem torej. Midva nisva
več tako za delo kot njega
dni. Bil sem v partizanih,
v Dachau tudi Stari pi-
sker sem skusil, pomagali
smo partizanom... To je
I pustilo posledice. Kar na-
\ rede, narede mladi in še
' vedno je premalo. Ce si
I bomo uredili gospodarst-
I vo, potem bo že nekako,
[ bolje.«
I Marsikaj si Andrej na-
\ redi sam. Spozna se na
I zidarstvo in vse, kar je
[ v zvezi s tem. Zato si lah-
» ko marsikaj naredi tudi
• sam, priznava pa, da če ne
I bi bilo zeta, bi ne šlo ta-
>	ko, kot gre. Kljub temu
I meni, da je današnji čas
» kmetu mnogo prinesel. An-
I drej veruje v napredek
) Obsotelja in se ga oklepa.
I Z istimi mislimi prepriču-
>	je tudi zeta, ki se je že
I odločil, da bo ostal doma,
t kjer so pognali korenine
' tudi njegovi trije otroci.
16. stran — NOVI TEDNIK
St. 27 — 19.
»Tudi tvojo mater bomo obiskali,k je hitela Berta in
stopila k meni.
Spreletelo me je. Kri mi je šinila v lice. Rahela je to
takoj opazila. Smeh ji je zginil z obraza in v hipu ni bilo
na njej več navdušenja za Bistrico.
»Ne, Berta, ne morem z vami,« sem dejal. »Ne uteg-
nem,« sem. takoj nato dodal.
Janči in Berta sta zaslutila, česa sem se bal. Rahela
je pogledala.
Janči se je obrnil od okna, -kakor bi se nečesa spomnil
»Midva z Berto morava na Bistrico. Rahela pa naj osta-
ne pri tebi, dokler se ne bova vrnila.«
»Prav, Rahela?« sem pohitel.
»Prav,« je dejala suho.
Stal sem še na vrhu stopnic, ko sta Berta in Janči
odhajala. Janči se je obrnil in se nasmehnil. Vendar je bVo
za njegovim smehom trdo, žalostno občutje, ki nas je vse
spremljalo že od začetka mojega poznanstva z Rahelo.
Srečen sem bil ob misli, da je Rahela pri meni. Ven-
dar sta mi večno skrivanje in strah kalila pravo srečo. Vr
nil sem se v sobo. Rahela je stala, kjer je bila prej. Stopil
sem k njej. Poljubila sva se, a nad nama je viselo nekaj
težkega. Sedla sva k topli peči.
»Nisem pričakoval, da me bo doletela taka sreča.«
»Vesela sem, da te vidim. Ar pad. Zdaj ti je pot v Len-
davo težavna, kajne?«
»Da, težavna in predolga. Ti bi morala biti bliže, čisto
blizu mene.« Nisem mogel dalje. Stisnilo me je v'grlu, a
ona je k temu molčala. Zaman sem iskal besed, da bi na-
daljeval.
Zrl sem v tla. Tu je bila pri meni, a čutil sem vendarle
toliko bridkosti, namesto da bi se tega veselil.
»Arpad,« je dejala tiho. Nisem dvignil glave, kajti slu-
til sem, da se bo dotaknila neprijetne stvari. »Tvoja mati
me ne bi marala?«
Nastal je molk, v katerem človek razkrije samemu sebi
tako dolgo prikrivano skrivnost.
»Ne bi,« sem dejal odkrito. Rahele nisem pogledal. Zo-
pet so tekle minute.
»Kmalu naju bo zadela nesreča. Nama ni sojeno nič
dobrega.«	,
S svojo slutnjo me je zadela v živo. Govorila je hlad-
no, kakor bi bila bližajoča se nesreča neizogibna. Vstal
sem, dvignil sem jo kakor otroka, gledal sem ji v vlažne
oči. »Ne! Tako mora ostati. Moja Tjoš! Pustil bom mater in
svoj poklic. .Zavrgel bom, kar me bo oviralo. Odšla bova iz
tega kraja. Koliko ljudi si najde v svetu kotiček, kjer v
miru preživijo svoje življenje. Zakaj ga ne bi tudi midva?
Delal bom s svojimi rokami, vse sile bom napel, da osta-
neš pri meni, pustil bom svoj poklic, tisočkrat ga bom pu.
stil zaradi tebe.«
Stiskal sem jo k sebi in jo poljuboval na lice in usta.
»In zdaj, Rahela, zdaj, ko nosiš v sebi najino novo živ-
ljenje, ali je sila na svetu, ki bi naju mogla ločiti? Res, lju-
bim mater. Saj sem imel do sedaj na svetu samo njo, ven-
dar se ne pomišljam niti za hip. Ne, Rahela, ne sme naju
zadeti nesreča «
Odkimala je. »Ne, Arpad. Ne sme naju zadeti. Vendar
morava biti pripravljena na težke dni, ki se nama bližajo.«
Pri tem sva ostala. Hotel sem ji povedati, česar ona
mogoče m slutila.
»Nijcogar nisem imel, ne očeta, ne bratov in ne sestra.
■ Vedno sem bil med tujimi ljudmi. In ko sem prik
mov, mi mati ni bila to, kar so matere drugim. Bš
me b':tje, ki sem ga oboževal: Vse moje misli so st
in nehale pri njej.«
»Ali sem jaz kriva?« me je vprašala.
»Ne! To se je moralo zgoditi. Zdaj sem stopil^
po kateri bi že davno w.oral hoditi. Ne govoriva vei
Kako rad bi že slišal jok najinega otroka. Ali bo ti
bogljen. kakor so drugi otroci?«
Rahela se je nasmehnila. Stisnila mi je roko. ^
prav tako.«
• »Jaz pa mislim, da ne. Najin otrok bo drugačen
bo drugače, drugače se bo smejal in jedel. RaheH,
voriva več o žalostnih stvareh. Preveč sva 'močna, ^
česa bala.« Pod težo žalostnih spominov sem tom
in njo. Imel sem resnično upanje v srečnejšo boä>
Spodaj pred kuhinjo je vpil Grafič nad psi.
z lova. Stresel je s čevljev blato in govoril z Marič^
sem, ker sem vedel, da bo prišel Grafič v mojo sol»
odložil staro obleko. Povedal sem to Raheli. Tudi^
šču svU imela neprijetnosti
Stopil sem k postelji, da bi bil stran od RaheU
je potrkal in vstopil. Za hip je osupnil.
»Aha, obisk imate, gospod kaplan.«
Stopil je k omari, slekel stari suknjič in
boljšega. Oblačil se je, kakor da bi bil sam v sabl-
je gledala v tla, jaz pa sem si grizel ustnice. Vedel i
Grafiča obisk niti malo ni vznemiril.
»Od kod je gospodična?« je preprosto vprašal f
penjal suknjič.
»Iz Lendave,« sem hitro dejal. » S sodnikom *
čem se je pripeljala ...«	J
»Poznate sodnika Krampača?« me je prekinil ^
se obrnil k Raheli.
»Da,« je dejala Rahela in vstala.	|
»Mhm,« je za sebe momljal Grafič, ne da bi
predstavil.
»Tudi vi ga poznate?« se je obrnil k meni. Ko J
trdil, je gledal spet v tla. »Z Židi se druži, z Židi,'
to.«
Zagomazelo mi je po telesu. Rekel sem: •
»Z Jerebičem je prišel navzkriž. Njegova po^
ni tako velika.«	i
»Katoličan se nima pravice vmešavati v vers^'^
takrat, kadar govori predstavnik cerkve. Posebno j
smeli braniti Židov. Zidov pač ne.« Obrnil se je ^
stopnicah je začel žvižgati psom.
19. julij 1973
--
NOVI TEDNIK — stran 17
00 kramljanje z družino God nik
fROSTI ČAS TENISU
Godnikove mamice in
"^fli bilo med našim raz-
J^pi vseskozi zraven,
nadnaslovu nesebično
»teniško kramljanje
Godnik«. Da se ra-
brez mamic ne gre,
^ priznavamo enako-
st, pa čeprav v odsot-
%
namesto uvoda v
z Dušanom Godni-
in njegovo simpatično
^ (no ja, tudi oče in
J sta simpatična, prego-
na tako pravi, da jabol-
je pad'3 daleč od dreve-
Bianko Godnik, ki je
j dnevi dosegla svoj naj-
p uspeh v štiriletni kari-
„lc(-arjanja s tenisom: po-
j je pionirska državna pr-
inja med posameznicami
p parih skupaj z maribor-
loDeg«riovo. Na istem tek-
anju je lep uspeh dosegel
j celjski pionir Pipan, ki
;b)nkurenci 64 tekmoval-
(iosegel izvrstno i>eto me-
Oba pa sta pred tem že
iala republiška pionirska
ika in tako pretrgala tra-
jo Maribora, Ljubljane in
op, ki so doslej gospoda-
rili v republiškem in držav-
nem tenisu. Ta uspeh je toli-
ko večji, če pomislimo, da
gre za najosnovnejše, to je
pionirske kategorije, katere
avtomatično dajejo garancijo
(seveda ob vestnem in načrt-
nem delu) za kasnejše uspe-
he v višjih kategorijami.
Blanka, se ukvarjaš še s
kakšnim drugim športooi.?
»Pozimi tudi drsam in smu-
čam. Pred leti sem aktivno
tekmovala v- umetnostnem dr-
sanju, kar pa sem morala ka-
sneje opustiti zaradi prena-
porenega treninga tenisa.«
Kdo te je pripeljal na teni-
ško igrišče?
»Očka. Najprej sem pobira-
la žogice, potem pa mi je ku-
pil otroški loparček in tako
se je začelo.«
c5čka je tudi tvoj trener.
Kako se razumeta?
»Odlično. Vendar, do mene
je včasih bolj strog kot do
ostalih. Več zahteva, kar pa
je tudi normalno.«
Bi morda povedala nekaj
podatkov iz svoje osebne le-
gitimacije, čeprav je še ni-
maš? .
»Stara sem štirinajst let,
končala sem osemletko, v je-
seni pa bom nadaljevala šola-
nje na Pedagoški gimnaziji.«
Zakaj ravno tam?
»Rada delam z otroki.«
Kaj počneš v prostem času?
»Ves prosti čas preživim v
parku na teniških igriščih.
Kolikor pa mi ga le ostane,
ga porabim za branje. Rada
berem.«
Kateri pisatelj ti je najbolj
všeč, oziroma njegova dela?
»Pearl Buck.«
Si osvojila kakšno bralno
značko?
»Pred leti zlato in srebrno.«
Koliko imaš doma poka-
lov?
»štiri.«
Igrala si že na peščenih in
asfaltnih teniških igriščih.
Kje je težje igrati in zakaj?
»Težje je igrati na asfaltnih
igriščih. Žogica je hitrejša,
močneje poskakuje in noge
bolj trpijo.«
Verjetno imaš svoje vzor-
nike?
»Od domačih igralcev sta
mi najbolj všeč Mima Jaušo-
vec in Nikola Pilič, od tujih
pa Newcombe.«
Zaikaj predvsem Mima?
»Z mladostjo, vestnim tre-
ningom in vsem ostalim je
veliko dosegla.«
Bi ti tudi rada veliko do-
segla?
»Bi. Letos bom še nastopi-
la na Bergantovem memoria-
lu v Mariboru, ki bo pravza-
prav repriza državnega prven-
stva, prihodnje leto pa želim
čimboljšo uvrstitev v mladin-
ski konkurenci.«
Se je zvezni kapetan Lea
Habunek že zanimala zate?
»Osebno še nisva kontakti-
rali, vendar se je že začela
zanimati ta moje rezultate.«
Koliko teniških loparjev
ima?
»Samo enaga, pa še tisti ni
pravi Dunlop.«
Oče Dušan je s.amo pozor-
no poslušal, kaj njegova
»učenka« čeblja (čebljala pa
je brez treme), nato pa do-
dal:
»Nisem pričakoval, da bo-
do mladi celjski igralci tako
hitro uspeli tudi v državnem
merilu. Pravzaprav me je ta
uspeh pričakal nepripravlje-
nega. No ja, kar je je. Vesel
sem. Tako s Pipanom, kot z
Blanko.«
Takšno je bilo prijetno kra-
mljanje z novo vedeto celj-
skega športa. Blanko Godnik,
ki je očetu na uho povedala:
»če ne bi tega dosegla, pa
ne bi prišla niti v radio niti
v časopis.«
(Pa še res je. Kajti pišemo
o tistih, ki delajo in nekaj
dosežejo. Takšna pa je tudi
naša Blanka).
Oče Dušan: »lEdino mama
se v družini ne ukvarja s
športom. Ima pa to lastnost,
da je "pred tekmovanji bolj
nestrpna kot midva. To pa je
tudi nekaj, kajne?«
Je. Takšno je bilo teniško
kramljanje z družino Godnik.
Tekst: TONE VRABL
Poto: DRA(]K) MEDVED
VSE POTI
VODIJO V
CELJE
''ftoljši jugoslovanski
^ s« zbirajo v Celju. Zdaj
J" Spasojevič, Ajanovič,
' in vsi celjski reprezen-
"J^Ostali pridejo v Celje
^«v-nem prvenstvu po-
^kov, ki bo v soboto
^«Ijo v Zagrebu. Spaso-
I ^ v Celju odlično po-
nj® pričakuje najboljše
Drugače je s Pečar-
Srednjem prstu de-
j, je imel manjšo ope-
ne more metati s
"ločjo. Zaradi tega je
nastop v Zagrebu
jj Sigurno bo najmoč-
, ®®ljski atlet na d.ržav-
li^'^'^enstvu Miro Kocuvan,
"astopii na 100 m, 200 m
štafetah,
tsffl ^vet je po navodilih
1 ^^^ Važifia odšel za nekaj
lofj^^^^^Prave na Rogljo na
tišina naj bi Petru
t^eh dober rezultat v
Ittj ^ ^^dno pa je pričel
ttlj.^di Vivod, ki bi ob
Poi,''^ uspehu v Zagre-
opozoril na sebe
»vizo« za državno
0;	Nekaj je go-
kij^si najboljši atleti se
prvenstvu v Zagrebu
^ skupne pri-
^ vsa pota vodijo
l«f- Tu bo letos naše
^ atletsko slavjel
Znani celjski zvezni roko-
metni sodnik Viki Dom je
dobil za sojenje na državnem
prvenstvu republiških repre-
zentanc visoko priznanje. Or-
ganizator v Majdanpeku mu
je podaril ob zaključku kolaj-
no kot najboljšemu sodniku
celotnega turnirja. Viki Dom
je sodil pet srečanj in dobil
najvišje ocene. S tem je do-
kazal, da je sposoben soditi
tudi najtežje tekme zvezne
lige.	^
Vse kaže, da celjski dvigal-
ci prihodnje leto ne bodo so-
delovali na državnem tekmo-
vanju in v drugi zvezni ligi.
Zaradi pomanjkanja tekmo-
valcev in odhoda najboljših
k Olimpiji je Partizan Celje
ostal brez tekmovalcev. Teh-
nični vodja Božo Horvat se-
daj išče mlade dvigalce, ki
bodo sposobni za nastop šele
čez nekaj let. Do takrat pa
bodo Celjani samo vadili
in imeli nekaj prijateljskih
tekem.
šoferji, člani združenja šo-
ferjev in avtomehanikov, so
priredili v Celju ob dnevu šo-
ferjev tekmovanje v spretno-
stni vožnji. Nastopilo je 44
tekmovalcev v vožnji avto-
busov in kamionov. In še
prvi — pri avtobusih je zma-
gal član Žalca Stepišnik pred
Nagličem in Vengiistom iz
Olja. Srečko Dobrove pa je
bil najboljši med vozači
kamionov pred Širovnikom,
Nagličem, CJomzom in Ku-
merjem.
Slavko Bambir, dosedanji
trene»r celjskega rokometnega
kluba, ne bo prišel v Celje.
To smo izvedeli od predsed-
nika RK Celje Načeta Krum-
paka, ki ima še vedno prob-
lem zaradi trenerja prvega
moštva. Slavko Bambir se ne
bo preselil v Celje zaradi te-
ga, keff mu gre otrok v šolo.
To pa je tudi največja ovira
za stalni aranžma tega tre-
nerja v Cel.jTi. V torek so
imeli celjski rokometaši prvi
trening in upamo, da bodo
vprašanje trenerja v Celju te
dni rešili in primemo pripra-
vili igralce za prvenstvo.
VIKTOR MEDVED
TRENER
KLADIVARJA
Marljivi predsednik nogo-
metne^ kluba KlEtdivar Zlat-
ko Jeriček je povedal, da bo-
do nogometaši Kladivarja te
dni pričeli s pripravami za
jesenski del prvenstva. Naj-
ve6ja sprememba bo v teh-
ničnem vodstvu. Trenerske po-
sle bo prevzel znani nogo-
metni strokovnjak in odličen
p^agog Vik.tor Medved. Ome-
njeni trener je že vadil celj-
ske nogometaše in p^ed dese-
timi leti vzgojil odlično mla-
do ekipo, ki je pozneje igrala
celo v drugi zveanl liigi.
JAVORŠEK
ZMAGOVALEC
Celjski konjeniški klub je
pripravil turnir. Nastopili so
mladi tekmovalci za nagrado
občinske zveze za telesno kul-
turo Celje. Lep pokal je po
zanimivem teltmovanju v pre-
skakovanju^ ovir osvojil Mojč
Javoršek, mladi tekmovalec
na kobili Kobri. Na nasled-
njih mestih srečamo tudi
mlajše tekmovalce, ki resno
posegajo po boljših mestih
v jugoslovanskem preskakoval-
nem športu.
Končni vrstni red: 1. Javor-
šek (na Kobri), 2. Mesarič
(na Litvanu), 3. Bizjak (na
Monsonu), 4. Brence (na Zmi-
ji) in 5. Udovč (na Legendu).
Lepe pokale je predal zma-
govalcem zastopnik Občinske
zveze za telesno kulturo Celje
Viki Dom.
ODBOJKARJI ZA
OBČINSKI
PRAZNIK
Partizan Gaberje je priredil
ob občinskem prazniku manj-
ši odbojkarski turnir, na ka-
terem so sodelovali igralci
Ljubljane, Šempetra in doma-
čini.
V	ženski konkurenci so bile
domačinke boLjše od Ljublja-
ne. Zmagale so s 3:2 (15:7,
4:15, 15:13, 7:15, 15:5).
V	moški konkurenci smo
videli zanimive igre. Žal za-
radi predaha v prvenstvu ni
bila kakovost naijboljša. Do-
mačini so bili najboljši in
zasluženo zmagali. Omeniti pa
moramo, da so igrailci Šem-
petra zaigrali na tem tumnxju
najboljše. Samo neizkušenosti
se im%io zahvaliti, da so iz-
gubila "srečanje proti Gaber ju.
Rezultati: Gaberje : Šempe-
ter 2:1, Gaberje : Ljubljana
2:1, Šempeter : Ljubljana 2:1.
Končni vrstni red: Gaberje,
Šempeter in Ljubljana.
Paberkovanje i Adijem Vidmajerjem
LJUBLJANA? DALEČ!
Takšno poletno »paberko-
vanje«, kot sva ga imela z
Adijem Vidmajerjem, je ved-
no prijetno.
Kdo je Adi Vidmajer?
Poučuje telesno vzgojo na
osnovni šoli v Preboldu, torej
tisti šoli, katere šolsko šport-
no društvo je letos že drugič
zapored osvojilo naslov naj-
boljšega šolskega športnega
društva v Sloveniji. Adi je
tudi drugače aktiven, saj si
v žalski občini ne moremo
zamisliti tekmovanja, kjfer ne
bi bil prisoten.
»Imam dva otroka in tudi
ženo. Skoraj pa ni sobote in
nedelje, da bi bil» z njimi
doma. Vedno sem na tekmo-
vanjih, izletih, raznih prire-
ditvah.«
Tudi letos ste postali naj-
boljše šolsko športno društvo
za osnovne šole v Sloveniji...
»Medtem, ko smo prejšnja
leta vso pozornost usmerjali
v organizacijsko plat delova-
nja našega društva, smo temu
letos dodali tudi tekmovalne
uspehe. Načrti za prihodnje
p>a so takšni: poleg vsega
ostalega želimo zgraditi smu-
čarsko. vlečnico ali večji
športni kompleks na jasi pri
startu za trim stezo.«
Je ta dobro obiskana?
»Je. Zlasti zdaj poleti. Ve-
liko tujcev, ki letujejo v Pre-
boldu, se »poskuša« na njej.«
Počitnice so. AM šolsko
športno društvo mimje?
»Ne. Pravkar smo končali
s plavalnim tečajem (že
osmi), katerega je obiskalo
70 otrok, od tega 25 pred-
šolskih. Moram povedati, da
je zdaj na šoli 90 odstotkov
otrok, ki znajo plavati.«
Kaj pa dmgo leto?
»Zdaj, ko smo končali s
plavalnim tečajem, nadaljuje-
mo z izleti: šli bomo v Sa-
vinjske Alpe, dvakrat na Tri-
glav, pa Raduho, Peco itd.
Za najmlajše bomo pripravili
izlete v bližnjo okolico.«
Adi, veliko si naredil za
razvoj športa in rekreacije
v Savinjski dolini. Kaj na-
meravaš zdaj oz. v prihodnje?
»V Žalcu bo ustanovljena
telesna kulturna skupnost.
Baje naj bi to prevzel. Že
več kot leto dni i>a me vabijo
v Ljubljano za sekretarja re-
publiške atletske zveze, če mi
bodo dali stanovanje, bom
šel. Veš, problem je samo
stanovanje.«
Želiš ostati v Savinjski
dolini?
»Ja. Tu sem zrastel, tu ži-
vim, tu dajem; Navsezadnje
bi mi bilo tudi težko, da bi
zapustil kraj, kjer sem nekaj
naredil. Nikoli ne veš, kdo
bo prišel za tabo in kako bo
nadaljeval tvoje delo.«
(Ne da bi komentiral: Adi
je veliko naredil. S športom
je zastmpljen. Prav zaradi
vsega tega bi bilo škoda, da
bi odšel iz doline hmelja.
Zdaj je poteza na dmgih.
Vsaj mislim tako.)
Tone Vrabl
Robi Kroflič, štirinajstletni
plavalec Neptuna, je eden
boljših pionirjev v prsnem
slogu. V središču pionirjev
Rudarja in Neptuna je dose-
gel izvrsten rezultat na 100
metrov prsno — 1:28,6.
PLAVANJE
V PREBOLDU
šolsko športno druištvo
in TVD Partizan Prebold
sta v letnem bazenu Pre-
bold pripravila občinsko
prvenstvo v plavanju, ki
se ga je udeležilo 50 tek-
movalcev.
REZULTATI: 100 m pr.
sno: 1. Vrhovec 1:38,0, 2.
Jerin 1:43,0, 3. Laznik 1:
49,9 itd.; 50 m prsno: 1.
Vrhovec 0:40,0, 2. Jerin
42:1, 3.Galadej 43:8 itd.;
100 m kravi: 1. Novak 1:
16,0, 2. žuža 1:24,0, 3. Ci-
lenšek 1:26,3 itd. 50 m
kravi: 1. Novak 31:0, 2.
Golič 32,0, 3. Kvartič 32,4
itd.; 4 X 50 m prosto 1.
ŠŠD Prebold I. 2:14,0, 2.
ŠŠD II. 2:21,8, 3. ŠŠD III.
2:42,4.
T. Tavčar
V	prvi kvalifikacijski tekmi
za vstop v II. republiško od-
bojkarsko ligo so igralci Par-
tizana Braslovče premagali
Topolščico s 3:2. Srečanje je
vodil Obrsnel pred 100 gle-
dalci. Povratno srečanje bo
v nedeljo v Topolščici.
V	Preboldu se je končal za-
četniški plavalni tečaj. Tečaja
se je udeležilo 70 otrok, med
njimi pa .je bUo 25 predšol-
skih otrok. Tečaj je vodü
Adi Vidmajer.
T. Tavčar
18. stran — NOVI TEDNIK
§t.27 - 19.J^
19. julij 1973
NOVI TEDNIK — stran 19
20. stran — NOVI TEDNIK
ÜiiLznilluij
19. julij 1973
NOVI TEDNIK — stran 21
SŽ GRADISU
v Gradbeno industrijskem
podjetju GRADIŠ, gradbeno
vodstvo Celje, je trenutno
M-poslenih 550 ljudi, kate-
rih delovno območje je ce-
lotna celjska regija. Ob na-
šeim obisku v celjski enoti
GRADISA sjno iavedeli, da
trenutno sjvajajo gradbena
dela pri naslednjih večjih
gradnjah i» našem področ-
ju:
— osnovna šola na Otoku
v Celju (prevzeli ao komplet-
no delo kot inženiring sku-
paj z Zavodom za napredek
gospodarstva);
—	gradnja stanovanj na
Oboku III (so v zaključni fa-
zi z gradnjo dveh stolpnic,
kasneje pa bodo z gradnjo
stanovanj nadaljevali na dru-
gih gradbenih kompleksih v
Celju);
—	gradnja hale m kontej-
nerje v EMO;
—	gradnja obrata za pre-
delavo sadja ETOL v škofji
vasi;
—	gradnja hotela in baze-
na ob Zdravilišču v Laškem;
—	gradnja 156 stanovanj-
skega bloka v Velenju;
—	gradnja delavnic v Ter-
moelektrarni Šoštanj.
Pr: GRADISU pa se vse
bolj usmerjajo v forsirano
gradnjo industrijskih mon-
tažnih in polmontažnih hal,
katerih so samo v lanskem
letu na celjskem področju
zgradili več kot 20 tisoč kv.
m. Tako so zgradili tskšne
hale v EMO, Javna skladišča,
AERO, ETOL, LIBELA, itd.
V pripravi je gradnja nadalj-
nih 20 tiscč kv. m hal, ki jih
bodo zgradili letos in v pri-
hodnjem letu. Hale gradijo
po lanskem sistemu, saj so
jih spro-jekcirali v dveh last-
nih projektivnih birojih.
Imajo tudi več lastnih obra-
tov (npr. lesni, kovinski
itd.), ki imajo sami letno
okoli 20 milijard »tarih din
realizacije.
V programu imtijo tudi si-
stemsko gradnjo laa solidar-
nostne sklade m delavska
stanovanja. Ker imajo letos
dovolj drugega dela, se bo-
do udeležili razpisa omenje-
nega sklada za gradnjo de-
lavskih stanovanj šele pri-
hodnje leto.
V podjetju pa so tudi dru-
gače aktivni, saj so že 17.
maja podpisali sporazum o
ustanovitvi TOZD in s tem
začeli uresničevati ustavna
dopolnila. Ustanovili so bu-
di interno banko, ki bo vo-
dila vse finančne posle pod-
jetja. V .podjetju pa so že
pred ustanovitvijo TOZD de-
lali po novih principih, tako
da je podpis sporazuma bil
samo logično nadaljevanje
tistega, kar bi podjetju pri-
neslo še boljše rezultate. Z
ustanovitvijo TOZD pa niso
zmanjšali udarne moči in
enotnosti podjetja, ker so se
sporazumeli, da vse stvari, ki
krepijo podjetje (predvsem
mehanizacija, finančna sred-
stva, razvojna služba, pripra-
va dela itd.) ostanejo skup-
ne.
idnja skladiščnih hal po lastnem sistemu.
Gradnja industrijskega objekta Termoel,ektrarne Šoštanj.
22. stran — NOVI TEDNIK
St. 27 - 19 Julij
19. julij 1973
NOVI TEDNIK — stran 23
Novo v LIK Savinja, Celje
POHIŠTVOM MLADE
Bodimo aktualni: v LIK
Savinja, kjer je zaposle-
iiih 820 delavcev, so že
ßt^ljali prvo fazo prila-
gajanja novim ustavnim
^polnilom. V kratkem
•>010 ustanovili sedem te-
^Ijnih organizacij zdra-
vega dela (pet v pro-
izvodnji, eno za stranske
"dejavnosti in eno za
Siupne službe). V pod-
jetju so dosledno reaUzi-
f^'j ustavna dopolnila,
■^ör so ustanovili maksi-
''^Ino število temeljnih
P^anizacij. Ob tako pri-
lagojeni organizaciji pod-
l^f'ja ustavnim dopolni-
se tako vodstvo pod-
kot tudi vse družbe-
— politične organiza-
v njem zavedajo od-
Sovomosti, ki so jih s
sprejeli, saj bo talcš-
organizacija zahtevala
J^edno poglobljeno sa-
J^^upravno in tudi stro-
^^ delovanje na vseh
•^iroSjih.
Sifez težav niso tudi v
^oizvodnji. Letos je trž-
^ situacija iaretoo zah-
JJ^ in težka, saj se
^ hitro men ju jejo tržni
na domačem in tu-
tržišču. Temu se je
stalno prilagajati in
^rjati realizacijo na
j*®^ tržišče, kjer doseže-
^boljše poslovne rezul-
^ letos predvidevajo
^U^acijo 140 milijonov
din, relativno p>ov€Čanje
v primerjavi ž lanskim
letom pa je 15 odstotkov.
Pri tej planirani, realizaci-
ji predvidevajo II milijo-
nov 600 tisoč din brutto
akumulacije. 46 odstotkov
vse realizacije predstavlja
izvoz, kjer računajo, da
bodo v letošnjem letu do-
segli na konvertibilinem
področju štiri milijone
dolarjev (v prvi p>olovici
leta so dosegli 1,9 milijo-
na). Spremenilo se je tu-
di razmerje med prodajo
na domačem tržišču in
izvozom. Letos predvide-
vajo 52 odstotkov proiz-
vodnje za izvoz, ostalo pa
bodo prodali na domačem
tržišču (lani je bilo to
razmerje 44:56 v korist
domačega tržišča). Največ
izvažajo v Avstrijo, kjer
so kot edini jugoslovanski
proizvajalec uspeli v tak-
šnem obsegu s prodajo
finalnih izdelkov (pohišt-
vo), Zvezno republiko
Nemčijo, Italijo, Švico,
ZDA, dekio tudi v Belgijo
in skandinavske dežele
(to je konvertibilno pod-
ročje), Poljsko, SZ in
CSSR ter dežele na Bliž-
njem vzhodu. Surovine
največ uvažajo iz Afrike
in ZDA, repromaterial pa
iz zahodnoevropskih dr-
žav, vendar je uvoz znat-
no manjši, kot p» izvce
njihovih izdelkov.
Letošnija realizacija je
bila predvidena z zapKJslit-
vijo 910 ljudi. Zaradi po-
manjkanja delovne sile pa
je vprašljiva uiresničitev
zadanih nalog. Rešitev bo-
do poskušali najti tako,
da se bodo bolj usmeriti
v izvoz in dosegli boljše
rezailtate ter izpad zara-
di delovne sile s tem na-
domestili.
V LIK Savinja vsako
leto presenetijo s kakš-
nim novim artiklom, ki
pomeni majhen boom na
našem tržišču lesne stro-
ke. Tako so za letos pri-
pravili nov program modu-
larnega pohištva za mla-
de — imenovan mozaik
želja. Mozaik je modu-
larni pKJhištveni sistem.
Doslej je lesno industrij-
ski kombinat Savinja bil
znan kot proizvajalec ot-
roškega barvnega' pohišt-
va ter drobnega kosovne-
ga pohištva, katerega
glavna karakteristika je
funkcionalnost. Mozaik,
nov program pohištva v
sistemu predstavlja zad.
nji dosežek slovenskih
konstruktorjev pohištva,
realiziran pa je v tovarni
z bogato tradicijo v po-
hištveni stroki. Funkcio-
nalnost, sestavljivost in
prijetna, sveža domač-
nost, to je mozaik. Pohi-
štvo je delano v štirih
barvnih kombinacijah v
svežih pastelnih tonih.
Zelo elegantno delujejo
kjombinacije lesa z belo
barvo. Izvedba je v su-
rovi iverici, ki jo sami
površinsko obdelate. S
tem vsakemu dopušča
brezštevilne možnosti fan-
tazije, da si pohištvo ure-
di tako, kot želi. Mozaik
je pohištvo za mlade: mla.
de po letih in mlade po
srcu. Mladi so želeli ne-
kaj povsem »svojega« in
Savinja jim Je ustregla.
Avtjor mozaika je ing.
arh. Niko Kralj s sode-
lavci. Mozaik je korak
naprej v pohištveni indu-
striji, čeprav je obdržal
vse tehnološke principe,
ki so jih uporabljali v
Savinji že prej.
Mozaik je kombinacija
elementov (omar, omaric,
pisalnih miz, i>ostelje), ki
se dajo sestaviti na eno-
staven način (saj med
sabo niso vezani) v nič
koliko kombinacij. Pri
mozaiku bo mlade naj-
bolj navdušila površinska
obdelava. Kupiti bo mo-
goče barvasto površinsko
obdelavo, katero bodo
mladi pobarvali po želji,
jo oblepiU s tapetaimi,
plakati ali uredili kako
drugače. Surova obdelava
pa bo tudi 30 odstotkov
cenejša.
Sodobno, poceni, prak-
tično — to so glavni adu-
ti mozaika. LIK Savinja
pa je znova presenetil. To-
kitit mlade.
24. stran — NOVI TEDNIK
§t.27 — 19.
Danes je gradbeništvo gos-
podarska panoga, ki je še
kako važna v našeon eko-
nomskem družbenem življe-
nju in razvoju. Vedno bolj
pereča stanovanjska proble-
matika sili k razmišljanju
ne samo ekonomske in druž-
beno politične sredine, tem-
več tudi'same gradbenike. V
celjskem gradbeno industrij-
skem podjetju Ingrad štabi-
lizacijska prizadevanja niso
zalotila kolektiv nepriprav-
ljen. Kljub številnim proble-
mom, s katerimi se srečuje
celotno gradbeništvo pri nas,
so uspeli näjti rešitve, ki
bodo pripomogle k hitrejši
gradnji stanovanj.
Konkreten rezultat teh pri-
zadevanj je bilo uspešno so-
delovanje na licitaciji za
gradnjo 150 stanovanj, ki bo-
do zgrajena iz občinskega
solidarnostnega sklada. Seve-
da pa so se mora^ v Ingra-
du tudi tehnološko in orga-
nizacijsko pripraviti na te
gradnje, predvsem z novimi
tehnološkimi kapacitetami.
Mednje moramo vsekakor
prišteti novo sodobno in ve-
liko betonamo v Medlogu in
povsem nov sistem gradnje
po sistemu »utinor«, ki orno-
goča hitro in kvalitetno grad-
njo stanovanj in drugih ob-
jektov.
Začrtan polletni plan, ki je
v sklopu celoletnega plana
za leto 1973, bo izpolnjen,
čeprav bo ustvarjen v seda-
njem času le za 43 odstotkov.
Vendar je takšen ix>datek v
gradbeništvu povsem nekaj
običajnega, saj je znano, da
so prvi meseci v letu za
gradbenike dokaj neugodni,
predvsem zaradi vremenskih
fazmer, da pa v drugi polo-
vici leta vse to nadomestijo
in plan celo presežejo. Seda-
nji pokazatelji pa pričajo o
povsem normalnem razvoj-
nem procesu same proizvod-
nje. Vendar pri Ingradu opo-
zarjajo na določene težave,
ki bodo nujno nastopile pred-
vsem zaradi neurejenega tr-
ga. Kmalu se bo pojavilo ve-
liko pomanjkanje radiatorjev
zaradi ustavljene proizvodnje
v EMO in še nekaterih dru-
gih artiklov, ki so potrebni
pri opremi stanovanj in dru-
gih gradbenih objektov.
Kljub temu pa bo stano-
vanjska izgradnja v Ingradu
zavzemala primarno mesto v
proizvodnih načrtovanjih. Ve-
lik del stanovanjske izgrad-
nje vrši Ingrad tudi na ljub-
ljanskem sektorju. Letošnje
ugotovitve kažejo tudi na
boljšo likvidnost kot lansko
leto ob istem času, kar omo:
goča lažje poslovanje p>odjet-
ja. Kot smo že omenili —
problem so določeni gradbe
ni in drugi materiali, pred-
vsem tisti, ki pridejo do
ui>orabe v tretji fazi grad-
nje.
Poseben problem zavzema-
jo v Ingradu kadri. Tako ti-
sti v tehnoloških službah in
pripravi dela, kot tisti v ne-
posredni proizvodnji. Vedno
težje je za kadre v nepo-
sredni proizvodnji. Delno so
temu krivi tudi še neusklaje-
ni samoupravni sporazumi
med republikami in se že
dogaja, da so v sosednjih
republikah gradbinci pone-
kod bolje plačani kot pri
nas, to pa je vzrok, da ne
prihajajo več k nam v takS-
nem številu kot so prej, ozi-
roma, toliko kot bi jih pri
nas rabili. Najtežje je s pri-
dobivanjem vajencev. Po-
vsem jasna je ugotovitev, da
na o^em celjskem območju
ne morejo dobiti niti enega
vajenca več, kar nazorno ka-
že na problem položaja grad-
bincev pri nas.
In kako je v Ingradu z
ustanavljanjem TOZD? Dela
na tem p>odročju dobro na-
predujejo. Po zadnji seji de-
legatov, ki so izvoljeni za
formiranje TOZD in ki je
bila združena s strokovnim
svetom podjetja, se še niso
odločili, ali bodo imeM 4 ali
samo 3 TOZD. Analitske oce-
ne so i2idelane za štiri TOZD,
do meseca oktobra, ko bo
sporazum podpisan, pa se
bodo dogovorili, koliko TOZD
bodo imeli. Na vseh razpra-
vah o ustanavljanju TOZD je
sodeloval tudi politični aktiv,
v katerem sodelujejo poleg
članov aktiva tudi predsednik
delavskega sveta, sindikata in
osnovne organizacije ZK.
Ce je ta zapis posvečen
celjskemu občinskemu praz-
niku ob delu velikega grad-
benega kolektiva, kot je celj-
ski Ingrad, lahko z zado-
voljstvom ugotavljamo, da
bo kolektiv v celoti premo-
stil številne pa tudi nemajh-
ne probleme, pred kat.
postavljen. Z drožbenj,
govarjanjem, z razyjj.
novih, sodobnejših s^
ravnih odnosov ter so,
tehnologijo dela, bo^o
še tako številnim težavi
katerih se nahaja naše
no gospodarstvo in ne
gradbeništvo. Prizaa,
vseh pa so usmerjena k
boljšemu delu, boljs«^
spoidarjenju, torej za i
ne dosežke na polju s
zaoije in razvoja gosj
stva. Celjski Ingrad s s
delom daje nemajhen
tem prizadevanjem.
Obisk v ELEKTRO Celju - poslovni enoti Celje
Vse pogosteje stopa v da-
našnjem gosp>odarskem živ-
ljenju v ospredje problem
energetike. Pa ne samo v go-
spodarstvu, tudi drugod, naj-
čašče v gospodinjstvu. Še do-
bro se spominjamo lansko-
letnih problemov z neljubimi
redukcijami električnega to-
ka zaradi pomanjkanja ener-
getskih virov, slabe mreže in
neustvarjenih rezerv v ele-
ktrogosjxxiarstvu.
Ko smo obiskali Elektro
Celje, enoto Celje, so nam
povedali, da jxxsebno še v le-
tošnjem letu usmerjajo vsa
svoja prizadevanja za izbolj-
šanje električne energije. Ker
trenutno ni v Sloveniji v iz-
gradnji noben nov vir elek-
trične energije (elektrarna),
morajo biti prizadevanja us-
merjena v znatno izboljšanje
električne mreže in v izgrad-
njo transformatorskih ix>staj.
Zgovoren je podatek, ki go-
vori o tem, da deluje enota
Celje na območju šestih ob-
čin celjske regije in ima re-
gistriranih preko 52.000 odje-
malcev električne energije.
Tako so samo v lanskem le-
tu prodali 259.000,000 kWh,
za letos pa planirajo prodajo
285.000,000 kWh. Morda se bo
kdo vprašal, kako je mogo-
če planirati vnaprej in tudi
povečevati plan ob enakem
številu slovenskih elektrarn.
Enota Celje daje soglasje za
uporabo električne ■ energije
novim prosilcem, glede na
moč in porabo planirane po-
rabljene energije. Toda spra-
šujejo se, koliko časa bodo
lahko vsakomur dali sogla-
sje, posebno še večjim odje-
malcem. Upanje je atomska
električna centrala v Krškem.
Poglejmo še nekatere zani-
mive podatke: na področju
delovanja celjske enote Ele-
ktra je postavljenega visoko-
napetostnega omrežja za 875
km, visokonapetostnih ka-
blov pa za 61 km. Nizkona-
petostno omrežje p>a zajema
ka.r 3590 km. In koliko je
transformatorskih postaj?
624 jih je s skupno inštalira-
no močjo transformatorjev
333.532 KVA. Najnovejša je
bila zgrajena razdelilna trans-
formatorska postaja (RTP) v
Tmovljah, v katero so inve-
stirali preko 600 starih mili-
jonov.
In kaj vse so gradili v
lanskem letu, da bi izboljša-
li električno omrežje: visoko-
napetostnih daljnovodov in
kablovodov so zgradili za
dolžino 25 km, postavili pa so
tudi 35 transformatorskih po-
staj. Kot smo omenili, je med
njimi najvažnejša razdelilna
transformatorska postaja v
Trnovljah, ki bo oskrbovala
z električno energijo indu-
strijski del Celja, predvsem
pa novo tovarno titanovega
dioksida celjske Cinkarne. To
je zelo sodobna postaja, ki
jo daljinsko upravljajo iz se-
deža v Celju, sicer pa so tu-
di vse ostale transformator-
ske postaje zgradili po naj-
sodobnejših sistemih. Z
ustvarjanjem dobre in kvali-
tetne električne mreže in so-
dobnimi, močnimi transfor-
matorskimi postajami, je ne-
kako mogoče zapolnjevati
vrzeli v pomanjkanju elek-
trične energije zaradi
manjkanja električnih
tral, bodisi termoelektra:
hidrocentral. Ker je M
janskem razpeljano o
električne mreže, industr-
močnejših odjemalcev ?
je ta del omrežja nere!
len. Toda nemogoče si)
misliti, da bi takšno nef
bilno omrežje enostavn"
nili. Izgube skušajo ^
dohodki močnejših ctf
kjer je električna mre®*
»ekonomična«.
Iz vsega je razvidno. ^
do v prihodnje potrel^
ja investicijska vlaganj®
boljšanje električne rnt^.
ta namen so namenili V^
ski enoti Elektra za le»'
200 starih milijonov za °
napetostno omrežje, za
formatorske postaje P",
starih milijonov, za ^
ne transformatorske
165 in za investicijsko
ževanje 200 starih r&h
Iz sredstev amortiza^
namenjajo posebej za ^
električnega omrežja
starih milijonov.
Ob zaključku naj P"'
samo še to, da same
ke in statistika nikoli ^
vedo vsega. Problertiaj^
katero se ukvarja ^
Celje, enota Celje,
kompleksna in največK ,
rešitve odvisne tudi
gih, širših dejavnikov ^
družbenega gospodai^^.,
zastavljenimi načrti W^
ti Celje skušajo to \
tiko reševati po svoJi'
boljših močeh.
. ^ 19. julij 1973
^--
NOVI TEDNIK — stran 25
Kdo bi pozabil tisti sončni in svečan dan, ko smo
^ Celju dobili veliko, sodobno in lepo veleblagovnico
Kaj je"to pravzaprav pomenilo? Nič drugega kot
yo. da je TEHNO-MERCATOR, to veliko trgovsko pod-
jetje najprej poskrbelo za tistega vsakdanrjega potroš-
'^'ka, ki pride v veleblagovnico po najrazličnejše drob-
narije, od prehrambenih izdelkov.^do televizorja, kosil-
kristalnega servisa, obleke in kaj bi še naštevali,
ta misel na potrošnika, ki hodi v trgovino tudi s
^skrom, je ostala vse do danes in bo ve^o prva skrb
'EHNO-MERCATORJA, da ,bi zadovoljil v popolnosti
Svojega potrošnika in obiskovalca svojih številnih pro-
dajaln. Dobro trgovsko podjetje ne more mimo takšnih
^gotovitev, da pa je temu tako. nas je TEHNO-MERCA-
'OR že velikokrat sam prepričal, v Celju in širši
t>l<olici.	K H .	J
Vendar bi hudo napak sodili, če bi mislili, da bo
^alo samo pri tem. Razvoj trgovine, odnosi med
?*^udbo in povpraševanjem se menjajo. Tudi čas je
pri nas," in ne samo v vesoljni Ameriki postal dra-
^enost, ki jo iz dneva v dan bolj čutimo in cer»imo.
^ato se pameten gospodar vedno loti dolgoročnega
■•acrtovanja ,ki nui omogoča številne sistemske rešitve
svojega delovanja. In takšen je TEHNO-
Zakaj smo govorili o dolgoročnem načrtovanju dela
in razvoja? Zato, ker so pri TEHNO-MERCATORJU že
ob sami gradnji veleblagovnice »T« mislili tudi na
gradnjo velikih centralnih skladiščnih prostorov s ce-
lotnim avtoparkom. Danes je poraba blaga tolikšna,
da mora veletrgovsko podjetje, kakršno je TEHNO-
MERCATOR, zadovoljevati številne potrošnike, med
njimi pa je vedno več tudi tistih, ki jim maloprodaja
ne zadošča. Tudi sama razširitev maloprodajnih pro-
dajaln zahteva vedno večje skladiščne prostore, boljše
skladiščenje, hitrejše poslovanje in boljši pregled nad
blagom.
Tako bodo v novih centralnih skladiščih našle vse»
štiri enote svoje mesto:
ELEKTROMATERIAL
GRADBENI MATERIAL
STEKLO. PORCELAN IN KERAMIKA
BARVE I NKEMIKALIJE
IN CELOTEN AVTOPARK
Ti skladiščni prostori sistema visokoregalnih skla-
dišč bodo stali v Čretu. z gradnjo pa bodo pričeli že
letošnjo jesen. To je ob celjskem občinskem prazniku
prav gotovo dobra in obetajoča novica. Predvidevajo,
da bo prva faza gradnje gotova že letos, celotno skla-
dišče pa prihodnje leto. In kaj to pomeni za kolektiv
TEHNO-MERCATORJA in njegove potrošnike ter po-
slovne sodelavce?
Prav gotovo takšno pridobitev, ki je v današnjem
ekonomskem in gospodarskem življenju izredno drago-
cena.. Številne prodajne enote so sedaj razčlenjene po
celem mestu in bližnji okolici. Nova skladišča pome-
nijo kvalitetnejše skladiščenje blaga, preglednejše po-
slovanje in manipulacije, s tem pa tudi hitrejše poslo-
vanje. Tako bo kupec, ki na primer gradi hišo. lahko
na enem mestu kupil prav vse, kar bo potreboval
zanjo. Od gradbenega materiala do zadnjega artikla
notranje opreme.
Celoten kompleks skladišč pa bo v nadaljnji per-
spektivi poslovanja in poslovnih rezultatov služil kot
nadaljnja osnova za izboljšanje kakovosti maloprodaje.
Tudi z vidika obnove nekaterih maloprodajnih objektov,
kot so v Preboldu ali pa v Šmartnem ob Raki.
Tako torej spet ponavljamo staro in že znano ugo-
tovitev: TEHNO-MERCATOR misli in dela za svojega
potrošnika, za mesto Celje in njegovo ožjo in širšo
okolico. Ob tem dejstvu pa naj bo to tudi najiskre-
nejša čestitka kolektiva TEHNO-MERCATOR občanom
celjske občine ob prazniku!
26. stran — NOVI TEDNIK
St. 27 -
A
CESTNO PODJETJE V CELj
Kolektiv CESTNEGA POD-
JETJA V CELJU si je med
drugimd številnimi nalogami
zadal za letošnje leto (in
tudi bodoče) kot osrednjo
nalogo nenehno skrb za kar
največjo kvaliteto pri svojem
delu in za dosledno izvaja-
nje postavljenih rokov. Dve
nalogii torej, od katerih je v
veliki meri odvisen ugled
slehernega podjetja, ne gle-
de na dejavnost. Za njihovo,
specifično dejavnost, pa sta
ti dve nalogi še zlasti po-
membni in prav zaradi tega
jim v podjetju posvečajo ve-
liko pozornost. Vse to pa je
pogojilo, da tudi v letošnjem
letu niso izostali pomembni
dosežki in rezultati.
Naj naštejemo samo nekaj
uspešno zaključenih akcij.
Pravočasno so uspeli urediti
okolico nove tovarne Cin-
karne in tako prispevali svoj
delež k otvoritvi tega p>o-
membnega objekta. V Grižah
so na vso moč pohiteli z
asfaltiranjem krajevne ceste,
ki je bila tako nared za ne-
davno proslavo Šlandrove
brigade. Veliko skrbi in dela
jim je dal tudi žalski občin-
ski praznik, ko so v Vinski
gori polagali asfalt na števil-
nih odsekih krajevnih cest,
ki so jih svečano izročili svo-
jemu namenu na letošnji
osrednji prireditvi ob žalskem
prazniku. Tudi pri urejeva-
nju okolice pri novi tovarni
TIM v Rečici pri Laškem so
si zadali mnogo dela in tru-
'da, prav tako veliko napo-
rov pa je bilo vloženih v re-
konstrukcijo ceste pri Rim-
skih toplicah. Da bi pri svo-
jih naporih dosegli kar naj.
večje rezultate, so v podjetju
z letošnjim letom uvedli tu-
di sistem učinkovite medfaz-
ne kontrole, ki že daje prve
pozitivne rezultate.
Veliko dela pa delavce
Cestnega podjetja še j
Rekonstrukcija ceste v
garsko dolino, kjer bo
faltni trak že letos stekel
Solčave. Cesta Golobinj
Sedlarjevo na Kozjanska
v pKjlnem razmahu rd
strukcije in trenutno te
težka zemeljska dela na
močju Prelasko. Poleg i
obnavljajo cesto Store-S
jur in pred nekaj dne«
pričeli z deli pri obnavij
ceste med Skofjo vasjo
Vojnikom.
V Cestnem podjetju C
tako letos v celoti dos«
naloge svojega letnega d
ta, in sicer tako glede oi
ga proizvodnje kakor
pri realizaciji dohodka,
pričani so, da bodo pri
jih naporih dosegli pos
Ijene oilje In tako v a
izpolnili naloge, ki so si
postavili. Izpolnili bodo
naloge v korist sebe in S
družbene skupnosti
Zakaj bi ne bili prvi, če
smo lahko. Pa ne zato, da
bi bili nosilci lovorike, mar-
več predvsem zategadelj, da
bi šlf v korak s časom in
osvojili tisto, kar je boljše.
To je načelo, ki ga uresni-
čujejo v kolektivu celjskih
Javnih naprav, v kolektivu,
ki se vse bolj uveljavlja kot
regijska komunalna delovna
organizacija.
In kaj je novega, zaradi
česar so lahko prvi v naši
državi?
Gre za načrt, da bi ljudje
na območjih, kjer je organi-
ziran odvoz smeti, namesto
v pločevinaste posode odla-
gali smeti v črne plastične
vreče. Tak način odvoza
smeti ni nov ali tuj. Poznajo
ga v mnogih zahodnoevrop-
skih državah. ' Pa ne samo
bo. Tudi priporočajo ga, ker
je lažji, dosti bolj higieničen,
ne povzroča toliko ropota in
p>odobno.
Pri Javnih napravah so za
tak odvoz smeti napravili že
vse potrebno. Namesto po-
sod, ki zdaj stojijo pred hi-
šami ali v vežah, bi name-
stili posebne podstavke, v
katere bi daM črne plastične
vreče. Ko je vreča polna, se
jo zaveže, vzame iz podstav-
ka ter vrže v avto, ki odva-
ža smeti.
Takšen odvoz smeti tudi
ne pušča za seboj umazani-
je niti smradu. Je pa res, da
bo nekoliko dražji, saj je
treba upoštevati, da stane
vreča 1,5 dinarja, če raču-
namo, da vsako posodo iz-
praznimo osemkrat na me-
sec, da bi se odvoz smeti pw
eni i>osodi pvodražil za 12 di-
narjev na mesec. To pa je
še vedno ugodno, saj je tre-
ba v stroške vračunati še ce-
nejši podstavek od sedanje,
posode, da o drugih predno-
stih, kot so higiena, nič hru-
pa in smradu, lažje delo . . .
ne pišemo.
Nov korak zahteva svoj
čas. Zato pri Javnih n^
vah računajo, da ga iu
ljudje osvojili v kakš3
letu, na vsak način P
ga naj uveljavili na
območjih za obvezen ot
smeti. Bo ha vsak način
nejši in boljši!
Podstavek in polna plastična vreča za »meti. V praliSi
ča ne bo prozorna, marveč črna.
19. julij 1973
NOVI TEDNIK — stran 27
Trije pari, ki se bodo v
nedeljo poročili na kmečki
ohcetd v Laškem, so takole
zibrani skupaj zares ljubek
»p\xšeljc«. Ljubek zlasti za-
radi treih brhkih nevest. Te
pa — kako ne bd bile brh-
ke, ko je Marija devetnajst
let, Emi dvajset, Mileni pa
le sedemnajst let. Se sreča,
da se istočatsno ženi tudi.Mi-
lenin brat Franc, da bo malo
popazil nanjo, preden ne bo
prišla v okriije ženinu Mar-
janu.
No, da ne boste rekli, d&
za reševanje logičnih proble-
mov niste posebno navduše-
ni, naj vam takoj izdam, kdo
se bo s kom poročil: vzela
se bosta Marijja Lipovšek in
Marjan Čater, Ema Seme je
izvoljenka Franca Podkoritni.
ka, njegova sestra Milena pa
je izvoljenka Milana Mačka.
Kaj lahko o njih povemo
še zanimivega? Vsi, razen
Marije (katere oče je bü že-
lezničar) izhajajo iz knapov-
skih družin, vendar nihče
tradicije ne nadalj^,
na je kuharica, M^j^
karica (obe v Do^jj"^
jencev), Erna pa trg^,
Merxu v Rimskih >
Marjan je zaposlen v
skem podjetju Savinj.
v recepciji zdraviii^(
lan pa je šofer v ^
Vsi radi hodijo
Marjan in Franc sta ,
ta gobarja. Koliko
do imeli? Vsii si J
dva, le Marjan čau
tri. Morda jih bo ^
Catrovüi pet, če ^
mo še Marijina {Jv^
Tisti, ki bodo v
prišli na kmečko ohJ
ško, bodo morali ^
odpreti oči, kajti najj
in neveste bodo dm.
dne noše, in ne bo jjj
prepoznati. Sami prj,
se bodo težko pj^
kajti nihče od njih i
ni imel na -sebi. Up^
bo šlo brez zapletov,
stam in ženinom pa
no, srečno, s»rečno!«
Z. K,
Ljubka
zmota
Uschi Weingerl, dvaindvajsetletna študentka iz
Hamburga se Je namenila na Jadran s svojim pri-
jateljem. Pri Šempetru sta se Kotela malce oMaditi
ob Savinji, pa sta kar za dva dni spustila noge avto«
mobilski prikolici.
Uschi (po naše Urška) vsa navdušena pravi:
»čudovito je tu. Tako čistih rek pri nas ni. Tudi
nazaj grede, greva namreč v Pulo, se bova tudi usta-
vila tu.«
Kakšna ljubka zmota?! O čisti Savinji namreč.
Kaj je
psihologija?
Pelje mož po razgreti asfaltni cesti. Pod zadnjico
skaj, za hrbtom skaj — ta prečudoviti nadomestek
za usnje. Misli samo še na senco, na kopelj, na ko-
zarec hladne pijače ...
In se mu naenkrat zablešči za ovinkom. Velik
tolmun leno tekoče reke. Zavore zacvilijo, volan se
sam zasuče v hladno senco Ob bregu. Ves blažen
mož pretegne svoje okončine, sleče srajco, potem
še čevlje. Pogleda v prtljažnik — gorje, kopalk ni
tam!
Prava reč si reče. V tej samoti lahko pohujša le
ribe.
Znebi se mož zadnjega tekstila in zdrkne v odre-
šujočo vodo. Uh, kako božansko, kako osvežujoče!
Zamika ga gladina in zaplava naokrog. Plava, ko-
baca, se premetava, dokler se do sitega ne na-
kobaca.
Zdaj pa ven in na pot. Toda, glej, grozo!
Na bregu, blizu njegovih hlač, spodnjic, čevljev
sedi dekle s knjigo v roki. Bere, še pogleda ne k
njemu v vodo. Mož menca in menca v vodi, presto-
pa se in razmišlja, kaj naj stori, da bi neopazno
prinesel svojo goloto v hlače. Voda, ta še maloprej
tako prijetna, odrešujoča voda, je vedno bolj hlad-
na ujedljiva. Kaj pa je to?! Pod podplati natipa
nek predmet. Tipa z nožnimi prsti dalje. Seveda,
neka velika skleda, ki jo je nekdo zavrgel, bo nje-
m.u rešilna biljka. Mož se potopi dvigne p>osodo iz
peščenega dna, jo oplakne ter z njo povezne pol
spodnjega dela trebuha in tisto, kar naj bi pokrile
kopalke, če bi jih imel.
Korajžno mož zleze iz vode in pred dekleta na
breg. Presneto pa še čedna je.
»Malo sem se okopal.«
»Sem videla. Je čas zato. Julija.«
Na kratko privezana. Mož je pred novim proble-
mom. Takole na kratko se ne da odpraviti.
»Berete roman?«
»Ne, študiram. Za izpit.«
»Res. Kaj pa študirate?«
»Psihologijo?«
»Zanimivo, zanimivo. Kaj pa je to psihologija?«
»Kako morete reči, da je zanimivo, če pa ne
veste kaj naj bi bilo zanimivo. Vidite ravno to je
disciplina psihologije, uganiti misli drugega
človeka...«
»Uh, je pa čisto zares zanimivo. No, ko že tako
resno študirate. Bi mi povedali kaj na primer zdaj-
le mislim jaz?«
Dekle se zvito nasmehne, se mu zazre v obraz,
ki kar naprej sije od zadovoljstva, da ne bo uga-
nila.
»Veste kaj vi mislite, pa ni res. Mislite, da ima
tale vaša skleda, ki ste jo privlekli iz vode dno,
vendar ga nima.«
Ko su ameriškega pes-
nika Roberta Leeja Pro-
sta vprašali, kaj je bilo
odločilno za njegovo živ-
ljenje, je pojasnil:
»Ko sem bil star dva-
najst let, sem delal v če-
vljarski delavnici in celo
poletje sem imel v ustih
žeblje. Vse dolgujern sreč-
ni okoliščini, da nisem no-
benega požrl.«
* * *
Michel Eyquem de Mon-
taigne, francoski moralist,
avtor Esejev, pravi: »Celo
na najlepšem prestolu
sveta sediš vedno le na
svoji zadnjici.«
* * *
Slavni angleški igralec
Herbert Tree je takole
pripovedoval o nepošteno-
sti poslovnih ljudi:
»Nekoč je moj prijatelj
bankir vpričo mene doka-
zoval sinu, da je treba biti
pošten. Da bi ga bolj pre-
pričal, mu je za primer
povedal tole: ,Glej, tj
zjutraj je prišel nekii
žit velik znesek v i
banko; pri štetju poi
zmotil in vplačal štiri
funtov preveč. Niti a
nutek se nisem obok
brž ko sem opazil p
to, sem poslal dva
funtov svojemu dna
ku.'.«
* * *
Ruska plesalka An
vlova je bila zelo i
darTia in je podvirak
drugim tudi neko d
nico v Parizu. Med g
vanjem po Ameriki j
venezuelski predsedml
daril veliko žametno
tlico, na kateri je
njeno ime izpisano t
mimi zlatniki.
»škoda.« je rekla 1
salka, »da se pišem
Pavlova.«
»Zakaj?« se je sol
predsednik.
»če bi se pisala ra
Anastazija Edvarodm
vinskaja, bi moje >
imele več od tega.t
Tale možakar nI nihče drug kot Urlepov Frani*!
je obiskal v uredništvu in nam pokazal kaj ima
Na sliki ga vidimo, kako igra na domače .orglic^
je sam naredil iz trstike. So posebno uglašene, P*^
In z njimi je Franc obredel že marsikatere kolin*'
nje pa tudi ohcet. Najraje in največkrat pa igra ^
vini v Poljčanah, saj je doma v Ljubečnem, v
ga položili 1911. leta v Zgornjih Lažah pri SloV^
njicah. In katero najraje zaigra? Po jezeru bllz' n
pa Poslovilno ...	Foto:
NOVI TETWIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske »'n
Šentjur, Sinarje prt Jelšah in Žalec - Uredništvo: Celje. Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in ogiaS»!
V. kongresa 10 - Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand; Tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Mil»® j
Edl Gtoršič, Jure ECrašovec, Dominika Poš. Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Bemi Strmčnik. Tone Vrabl - Iz^^ji,
četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« - Tisk m klišeji: CGP »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posam^^
Vilke Idin -.Celoletna naročnina 48 din, polletna 24 din. TekočI račun 50102-601 20012 CGP »DELO« Ljubljana
uredništvo 223-69 m 231-05, mah oglasi m naročnine 228-00	^