Leto LXVI1
PoSfnlna plačan« ▼ goiovfnL
tf LJubtjanf, v sreilo, 3ne 26. Iuiija T939
tfev. 168	Cona 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem« stvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* Joletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi u i. 6/111

Telefoni uredništva In uprave: 4(W)1, 40-03, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Čekovni račun; Ljubljana številka 10.b50 in 10,344 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica iteviika b.
VI. Mednarodni kongres Kristusa Kralja
Vse obnoviti
Govor predsednika Mednarodnega odbora za KKK škofa dr. Gregorija Rožmana ob začetku kongresa v ljubljanski stolnici
Snoči je bil slovesni začetek kongresa v ljubljanski stolnici, nato pa slavnostno zborovanje v Unionu
V LJubljano se te dni ozira ves katoliški svet

Ekscelence I Prefastiti duhovni sobratje I V Kristusu ljubljeni verniki! Šestič se zbira nocoj mednarodni kongres Kristusa Kralja — to pot med najmanjšim slovanskim narodom, v naši beli Ljubljani.
Zbira se v času. ko je ozračje mednarodnih odnosov do skrajnosti napeto in se mnogi boje, da se vsak trenutek vžge usoden blisk in zahrešči bojni grom. A mi verujemo, da tudi skozi temne oblake sije žarek »sladkega kraljevanja« Kristu . sovega. Kristus je ustanovil kraljestvo, ki druži in veže ljudi v enoto, ki ima svojo korenine v enotni naravi troedinega Boga.
V strahu in borbi sedanjosti verujemo, da je Bog »hotel v svojem ljubljenem Sinu, Kralju vesoljstva, vse obnoviti«. V tej veri se zbiramo na kongres, iz te vere upamo, da bo kongres rodil bogate in trajne sadove.
Vse obnoviti! Obnoviti je treba, kar jc zastarelo, obolelo, da ne more vršiti od Boga naloženih poslov in ne doseči od Boga postavljenega namena.
Kdo med nami ne vidi in ne čuti, koliko obnove je treba dandanes, ko je toliko obolelega, toliko zastarelega v človeštvu, da v velikem delu ljudski rod ne more doseči svojega naravnega, sc nianj pa svojega nadnaravnega namena. Danes so »družine narodov«, bolj kot kdaj, »po grehu ranjene in razdvojene«. Saj živimo kakor med dvema s silno elektriko napolnjenima oblakoma. Vez za vezjo, ki narode druži, se trga; namesto iskrenega in resnično pravičnega sodelovanja, se širi mržnja, sovraštvo, strah enega pred drugim.
Ni zlahka v zgodovini človeštva najti dobe, v kateri bi razdvojenost narodov bila večja kot danes. In rane, na katerih duše narodov bolehajo, so danes nevarnejše kot kdaj, ker je sodobno ozračje napolnjeno z idejami popolnoma nasprotnimi Jezusovemu nauku — in te zastrupljajo duše, jih tirajo v smrt.
Tako je vprav zahteva sedanjega časa, da Bog v svojem ljuhljenem Sinu ranjene in razdvojene narode združi, t. j. obnovi v resnici in ljubezni božji, jim tako rane zaceli in razdvojene otroke božje zveže v novi ljubezni, ki iz njegovega presvetega Srca žari.
Zahteve časa so izraz božje volje. Torej je volja božja, da se v sedanji dobi ta obnova izvrši.
Zakon božjega delovanja pa je tak. da Bog sam ne dela. ako človek sodelovanje odreče. Tudi obnova v Jezusu, Kralju vesoljstva, se no more izvršiti, ako mi ne sodelujemo. Kako pa naj sodelujemo?
Prvo in poglavitno je, da smo voljni in pripravljeni sodelovati z nebeškim Kraljem Jezusom Kristusom tako. kakor on hoče, kakor on ukazuje. Nam mora biti vseeno kako, ali z delom ali s trpljenjem, ali z življenjem ali s smrtjo. Naša reč je samo, da ponižno in vdano rečemo: Tu smo. Gospod, razpolagaj z nami; pokaži nam, kaj in kako naj storimo.
Na mednarodni kongres smo se zbrali zato. da skupaj z zastopniki skoraj vseh evropskih narodov, pa tudi izvenevropskih. ki so zastopani, Jezusu, svojemu Kralju, izrazimo pripravljenost k sodelovanju in da pazno poslušamo, kaj nam On po znamenjih časa, po zahtevah sodobnih razmer ukazuje in kakšne dolžnosti nalaga.
Svojo pripravljenost moramo v teh dneh dejansko pokazati. Kako? Knj naj storimo?
Prvi trije dnevi: sreda, četrtek in petek, so posvečeni zborovanjem, na katerih bodo zastopniki narodov govorili o krščanskem preporodu, ki jp nujna zahteva našega časa. Na teh zborovanjih se bodo naredili primerni sklepi, ki naj veljajo za vodilo slehernemu katoličanu in vsem organiziranim katoliškim verskim in kulturnim silam. — Zadnja dva dni sta določena za to. da javno in slovesno počastimo Kristusa Kralja in se mu z vso gorečnostjo in zvestobo posvetimo.
Za te kongresne dneve imam kot predsednik stalnega odlnira za kongres Kristusa Kralja do Vas, dragi v Gospodu, tri prošnje:
Prva prošnja je prijazno vabilo, da se zborovanj udeležite in na njih sodelujete, da čim jasneje spoznate, kie je krščanska ohnnvs najbolj ia najprej potrebna in kako naj jo izvršimo.
Nocoj ob 6 je v stolnici predsednik stalnega odbora za kongres Kristusa Kralja ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman spregovoril načelno uvodno besedo k najpomembnejši letošnji verski manifestaciji katoliškega sveta. Mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani, ki mu je namenjeno, da poišče in izkleše smernice za obnovo in preporod vsega katoliškega človeštva v znamenju naukov, zapovedi in zakonodaje Kralja vseh kraljev, fe pričel svoje važno in odgovornosti polno delo s prošnjo Sv. Duhu, naj z izdatno božjo milostjo vodi in bdi nad prizadevanji zborujočih.
štiristo milijonov katoličanov (e ▼ duhu zbranih y Ljubljani, s pobožno priprošnjo molitvijo in z iskrenimi srčnimi utripi spremljajo delo kongresa ter prosijo božjega blagoslova, da bi nove klice duhovnega preporoda, ki bodo vsajene v Ljubljani, obrodile bogate sadove t korist vsemu trpečemu človeštvu.
Velik in usodepoln je čas, ▼ katerem zboruje v Ljubljani mednarodni kongres Kristusa Kralja. Zdi se, kakor da svet noče vedeti in da je pozabil na božjega Sina, ki je pred dvatisoč leti postavil človeštvu dve kraljevski zapovedi, Ljubezen in Pravico, brez katerih si ni mogoče misliti človeka kot božjega otroka dostojnega življenja. Vsak dan smo žalostne priče dogodkov med nami in ▼ svetu, ki nam neizprosno in neusmiljeno dokazujejo, da se ljubezen umika sovraštvu in da pravica prepušča svoje mesto nasiliu. Mesece in mesece že trepeta človeštvo v neprestanem strahu pred vojno, o kateri instinktivno ve, da bo po svojih učinkih grozovita in vseuničujoča. Plaho vprašanje vstaja v ljudeh: ali je sploh mogoča rešitev? Ali je sila na svetu, ki bo mogla zajeziti moralni in gmotni propad človeštva?
Na to plaho in zaskrbljeno vprašanje bo z odmevajočim glasom odgovoril Mednarodni kongres Kristusa Kralja ▼ Ljubljani: Da, ena
in edina je sila, ki more in mora rešiti človeštvo) To je velesila, ki ji moramo z združenimi močmi priboriti zmago, velesila najmogočnejšega kraljestva, kraljestva Kristusa Kralja. Ta velesila mora stopiti v borbo na vseh frontah, orožje ji je skoval njen Vladar sam, ko je pred 2000 leti ustanavljal svoje kraljestvo: Ljubezen in P r a v i c a I — Kongres bo povedal vsemu svetu, da je njegova rešitev edino v tem, da se do temelja prerodi po načelih, ki veljajo y kraljestvu Kristusa Kralja.
To kraljestvo nima navpičnih mej in zato v njem ni prostora za narodna, krvna in rasna sovraštva.
To kraljestvo tudi ni vodoravno razmejeno in zato v njem ni razrednega sovraštva.
To kraljestvo vlada Kral(, ki (e poosebljena Ljubezen in Pravica, zato v njem ne poje bič nasilja, ki naj zagotovi premoč samo eni vrsti ljudi, ne, v tem kraljestvu so državljani božji otroci ter bratje in sestre v Kristusu — vsi z enakimi pravicami in dolžnostmi.
Ljubljanski kongres bo stopil pred katoličane vsega sveta z novimi nalogami, katerih vsebina bo podobna nalogam, ki jih daje poveljnik na fronti vojakom pred bitko, toda bilka, ki se bo razvila in v katero bodo stopili vsi pravi in trdni katoličani sveta, bo nekrvava, bojevana z Duhom in Resnico, Ljubeznijo in Pravicol
Vsi, ki nam lebdi na čelu znak križa, pridobljenega pri krstu, bomo morali stopiti v bojni red, ako hočemo, da v tej bitki zmagamo in našemu Kralju položimo pred njegov prestol razširjene meje njegovega kraljestva.
V tem smislu iskreno pozdravljamo Mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani kot glasilo katoliških Slovencev in mu želimo obilo božjega blagosloval
Slovesni začetek kongresa
Ljubljana se je odela v praznično obleko
T.iiihliana. 25. iu.liia.	T.inhlinna ip Hnne« ko in
Ljubljana, 25. julija. Ljubljana je slednjič dočakala velike kongresne dni, ki bodo njeno v svetu skromno ime z imenom Slovencev vred kot še nikoli doslej ponesli preko vse zemeljske oble. Velika je odlika za ves slovenski narod in še posebej za slovensko prestolnico, da se najbolj izbrana katoliška verska manifestacija letošnjega leta odigrava na slovenskih tleh med zidovi slovenske prestolnice.
Ljubljana pa je in danes in bo gotovo še bolj v prihodnjih dneh dokazala, da zna dati pravo lice za takšne velike prireditve. Ne moremo žal našteti vseh številnih trgovin, ki so nadvse okusno in z veliko mero pobožnosti okrasile svoja izložbena okna. Ni več dosti trgovin, ki tega še niso storile, kar pa bodo brez dvoma še danes in jutri.
Ze dopoldne so po mestu kljub silnemu nalivu vihrale mnoge zasta-v e, državne in papeške, popoldne pa, ko se je nepričakovano zjasnilo, so se prikazale na ljubljanskih ulicah še novo zastave. Pričakujemo po pravici od Ljubljančanov, da ne bo v glavnih kongresnih dneh nobene hiše, ki ne bi izobesila zastave.
Vse ljubljanske cerkve so plavnostno
okrašene, pred njimi so jx>stavljeni mlaji, prepleteni z venci, na vseh so pripravili učinkovite električne naprave za slovesno razsvetljavo. Vzdolž Masarykove ceste so že postavljeni številni drogovi, na katerih bodo plapolale zastave vse kongresne dni. Tudi ljubljanska kolodvorska fKistaja, skozi katero bodo zlasti v soboto in nedeljo valovale desettisočglave množice, je okusno okrašena.
Ljubljana je že danes, ko je komaj začetek kongresa, živahno razgibana. Po cestah srečuješ ljudi, ki jim na prvi jx>gled prisodiš, da so tujci, ki so prišli na kongres. Zaenkrat je še največ duhovščine, svetne in redovne, ki se bo udeleža-vala kongresnih zborovanj. Stanovan jski odsek kongresnega odbora, ki mu je prisojena zelo delikatna naloga, dela s polno paro in komaj zmaguje delo.
V	teku današnjega dopoldneva so že prispeli prvi visoki cerkveni dostojanstveniki, ki so napovedali svojo udeležbo na kongresu. Iz Splita je prispel škof dr. Borefačič, dalje je prispel križevniški škof dr. Njaradi, tz Bosne je prispel msgr. Božo Iva niš, apostolski protonotar in generalni vikar v Nazaretu pri Banja Luki. Iz Bolgarije pa je prisj>el danes dojtoldne na kongres škof vzhodno-slovanskpga obreda Kirilov Ktirtev iz Sofije, naslovni škof briutsk". Vsi ti cerkveni dostojanstveniki so dojioldne obiskali škofa dr. Rožmana v škofijskem dvorcu. Mnogo višje in nižje duhovščine je prispelo iz Dalmacije. Ostale napovedane udeležence, ki bodo prisostvoval' kongresnim zborovanjem, pričakujejo v teku nocojšnje noči in jutrišnjega dopoldneva.
V	teku dneva sta prispela od napovedanih škofov v Ljubljano še belgrajski nadškof dr. Ujčič ter škof iz Aleksandrije msgr. Nutti. Iz Olomouca je prispel kanonik Jemelka, znani unionistični delavec. Večja skupina duhovnikov je prišla popoldne tudi iz Madžarske.
Dr. Leonid Pitamie, vseučiliški profesor in bivši poslanik v Wa«hingtonu. predsednik Mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani.
Slovesnost v stolnici
Drugo vprašanje je, da te dni mnogo molimo, da bi Kristus Kralj poslal dvojega Svetega Duha na nas vse, da bi videli dušne rane na sebi in na drugih, in da bi nam dal toliko svojo močne dejanske milosti, kolikor je je treba, da se resnično obnovimo v Njem, ki je pot, resnica in življenje.
Tretja prošnja, da ste pripravljeni s trdno sklepe kongresa izvesti, jem okolju.
Ce to storimo, predragi v Gospodu. potem bo kongres svoj namen dosegel. Ta namen ni nič drugega kakor to, za kar smo med v«o pripravo kongresa tako zaupljivo in goreče prosili, da se vsi ranjeni in raidvojeni narodi »podvržejo Jezusovemu sladkemu kraljevanja«.
že zdaj ob pričetk« in odločno voljo vsak v sebi in svo-
Točno oh tri četrt na 6 so v slovesno ubranih akordih zapeli zvonovi v stolnici in vabili vernike k slovesni otvoritvi Mednarodnega kongresa Kristusa Kralja. Prostorna stolna cerkev, ki je zunaj in znotraj bogato okrašena, ni mogla sprejeti vase vse množice, ki je hotela prisostvovati začetku velike verske manifestacije. Prednjo ladjo cerkve je zavzela večinoma duhovščina. Častne sedeže v koru so zasedli belgrajski nadškof dr. Ujčič, splitski škof dr. Bonefačič, alek-samlrijski škof msgr. Nutti, križevski škof dr. Njaradi in bolgarski unijatski škof K ii r-t e v. Med ostalim občinstvom v cerkvi je bilo zlasti častno zastopano slovensko razumniStvo z vidnimi katoliškimi javnimi delavci na čelu, ter mladina.
Točno ob fi. je stopil v cerkev sprevod z ljubljanskim škofom dr. Grpgorijem Roimanom, ki se je napotil pred glavni oltar. Škof dr. Gregorij Rožman je pred oltarjem zapel »Veni sanete Spiritus«. pevci na koru p« so povzeli akorde tn mogočne pesmi, ki je prosila pomoči sv. Duha, da bi bilo delo kongresa uspešno. Nato je škof odšel
na prižnico, k ter je govoril otvoritveni govor h kongresu. (Govor prinašamo na prvem mestu lista.) Prevzvišeni škof je govoril z izrednim poudarkom, tako da je vsaka misel vsebinsko bogatega prograniatičnega govora jasno stopila pred duhovne oči zbrane množice. Tehtne, do temelja preračunane besede ljubljanskega nadpastirja so globoko dojmile zbrane vernike.
Po govoru se je oglasila s kora »Mogočno se dvieni«, ki jo je v hipu povzela vsa cerkev io jo pela s silnim zanosom.
Nato so bile litanije Imena Jezusovega, ki jih je molil škof ob asistenci stol. kanonikov Stroja, Šiške, dr. Klinarja in dr. Zupana z blagoslovom. S tem je biia slovesnost otvoritve kongresa zaključena.
Dunajska vrenipnska napoved: Večinoma jasno. številne nevihte z viharjem, naraščanje toplote. vendar za ta letni čas Se prehladno.
Zagrebška vrpnipn. napovpd: Lokalno oblačno.
Zpmunska vrpmpnska napovpd: Delno oblačno ponekod močne krajevne nevihte.
Prvo kongresno zborovanje v Unionu
Snoči ob 8 se je začelo v veliki un ionski dvorani prvo študijsko zliorovaire na kongresu Kri-siusa Kralja v Ljubljani. Dvorano so na|>olnili odlični udeleženci kongresa, prav tako pa številni zastopniki vseh slojev ljubljanskega prebivalstva. Dvorana sama. k' bo tudi še v naslednjih dneh sprejemala zborovalce. je okusno okrašena z zelenjem, venci in trakovi v državnih in papeških barvah. Na velikem odru pa je za veliko mizo predsedstva med zelenjem in cvetjem na visokem podstavku postavljena mogočna slika Kristusa Kralja. Otvoritve študijskih zborovanj se je udeležilo šest škofov. Tako predsednik stalnega odbora za kongres Kristusa Kralja v Ljubljani, ljubljanski vladika in kneioškot dr. (iregorij Rožman, nadalje škof Michelangelo Nutti 0. K. M. iz Alek-sandrije, škof Ciril Kurtev iz Sofije, belgrajski nadškof dr. Josip Ujčič, djakovski skof dr. Akša-movič in kr>ievski škof dr. Njaradi. Navzoč je bil rektor univerze dr. Slavit, dekan teološke fakultete dr. Snoj, dekan jtlridične fakultete dr. V iktor Korošec in številni drugi predstavniki ljubljanskega kulturnega življenja, redov in duhovščine.
Kongresna zborovanja je začel knezoškof dr. Gregorij Rožman 7. željo, naj W Bog blagoslovil delo teh zborovanj. Predlagal je, naj zborovalci izvolijo za predsednika študijskih zl>orovani univ. prof. in bivšega poslanika v \Vashingtonu dr. Le-onida Pitamica. Dvorana je z aplavzom sprejela predlog knezoskofa dr. Kožmana. Predsednik zborovanj dr. Pitamic je predlagal za podpredsednike generalnega vikarja Karla Queneta iz Pariza, bivšega min. predsednika Karla Huszarja iz Budimpešte, msgr. Luigi Velria iz Gorice in kanonika dr. Antona Sanrha iz Palme de Malorca. za tajnike pa dr. M. J. Metzgerja iz Augsburga. Pavla .Tesiha iz Zagreba, dr. Janzekoviča in dr. Žitka iz Ljubljane. — Predloge predsednika so zborovalci sprejeli 7. odobravanjem, nakar jo epregovor'1 predsednik dr. Pitamic v francoščini:
Govor dr. Pitamica
Drugi govorniki in predavatelji bodo razvijali v vseh podrobnostih vprašanja, ki so na dnevnem redu kongresa. Naj pa mi bo dovoljeno, da tudi jaz spregovorim nekaj besed o tem predmetu.
Delati za krščansko obnovo se pravi uveljaviti večni nauk Kristusov na ta naičn, da se nespremenljiva načela evangelija uresničijo v sedanjih življenjskih okoliščinah. Krščanstvo, ki je bilo ustanovljeno za rešitev človeštva, ni neke vrste moda, ki velja samo za gotovo dobo. ne, krščanstvo koraka s časom, krščanstvo sledi razvoju in napredku človeštva, pri tem pa seveda nikoli ne izgublja izpred oči zadnji in najvišji cilj človekov. V tem mednarodnem okviru se skladno strinjajo tudi ideje, ki druga drugi navidezno nasprotujejo. To velja za dvoje socialnih načel, med katerima že dolgo časa, predvsem in posebno pa v naši dobi gre borba za prvenstvo. Ti dve načeli sta: in-dividualizcm in kolektivizem.
Ni ga bolj jasnega in bolj določenega indi-vidualizma, kakor tistega, ki vsaki duši posebej daje in priznava večnostno vrednost. Ni ga pa tudi v nadnaravnem duhovnem območju kolektivizma, ki bi bil bol) močan v globini in bolj obsežen v svoji splošnosli, kot je življenje krščanskega občestva pod postavo ljubezni in pravičnosti. Ta skupnost se podaljšuje celo onstran zemljskega življenja, saj jo končno izpopolnjuje občestvo svetnikov. Obe občestvi, ono živih in ono mrtvih, tvorita obsežno skupnost, ki je tako močna, da jo pred. stavljajo kot mistično Kristusovo telo, v katerem vsak ud dela, koristi in služi za vse in vsi za vsakega posebej.
Človeška modrost je prešibka, da bi spravila v sklad te dvoje načel in da bi jih znala tako med seboj povezati, da bi vsako izgubilo svojo vrednost, če bi bilo ločeno od drugega. Za to je bilo potrebno, da je prišel Bog — odrešenik. da nam takien nauk da, da podučuje sam, ga dokaže s svojim svetim življenjem in ga za vedno zapečati s svojim trpljenjem in s svojo smrtjo.
Kaj torej je bistvo tega nauka. Njegovo bistvo ie ljubezen, kot jo je učil Kristus. Ta ljubezen namreč napravi s pomočjo božje milosti ta čudež, da človek, ki se je žrtvoval skupnosti, to je delovanju za bližnjega, predvsem pa za duše bliž-
njega, reil samega tebe. Toda tako visoka dobrina se n« doseže brez frtev in brez bojev, bojev, ki jih mora naš duh izvojevati proti našim lastnim nerednim ia samoljubnim gonom.
S tem, da krščanski nauk trebi sovraštvo in ošabnost, izvaja že neizmerno blagodejen vpliv na socialni red, to je na odnose človeka, stanu do stanu in naroda do naoda. Iz tega izhaja, da je sreča posameznika ter napredek raznih občestev, kot so na primer družina, narod, država in tudi mednarodno občestvo, tem večja, kolikor globlje je dub krščanstva posegel v način življenja posameznikov in v način vodstva javnega življenja.
Ako se hočemu temu idealu približati, moramo neprestano delati. Mednarodni kongresi Kristusa Kralja imajo namen, da doprinesejo svoje k utrditvi krščanske zamisli v srcih vernikov, da krščanstvo s praktičnim življenjem pokažejo tudi tistim, ki ga ne poznajo, a tudi zadosti velikemu številu onih, ki so ga poznali, a so nanj pozabili. Na kratko, namen teh kongresov je delo, da bi Kristus vladal v naših srcih, da bi vladal nad našim duhom in nad našo voljo.
V tem duhu želim največji uspeh VI. mednarodnemu kongresu Kristusa Kralja.
Vsa dvorana je 7. odobravanjem sprejela lepe misli predsednika zborovanj, ki ie za tem predlagal, naj zborovalci odpošljejo sledeče vdanostne in pozdravne brzojavke:
Nj. Svetosti papežu Piju XII., Vatikan.
Delegati in udeležene' VI. mednarodnega
kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani zagotavljaj« Vaši Svetosti sinovsko pokorščino in oh-Ijuhljajo, da bodo vedno pričali za slavo Kristusovega kraljestva in delali za zmago krščanske ljubezni. Ponižno prosijo blagoslova za delo na kougresu.
Nj. Vel. kralju Petru II.. Bled Delegati in udeleženci VI. mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani prosijo Vaše Veličanstvo, naj blagovoli sprejeti zagotovila iskreno vdanosti in glol>okcga spoštovanja.
Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu. Belgrad
Delegati in udeleženci VI. mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani prosijo Vaše Visočanstvo, naj blagovoli sprejeti zagotovila iskrene vdanosti in globokega spoštovanja.
Vsi zborovalci, ki so stoje poslušali izraze vdanosti najvišjim duhovnim in svetnim predstavnikom, so z gromkim aplavzom potrd'li brzojavke.
Za tem je govoril najprej v francoščini, nato pa v nemščini podpredsednik stalnega odbora 7.a kongrese Kristusa Kralja kanonik g. dr. Friderik Mac k iz Luksemburga. V ognjevMem in izklesanem govoru, s katerim je potegnil vse j>oslu-šalce za seboj, jo očrtal sledeče glavne mtsli:
Govor dr. Fridr. Mačka
Ko je pokojni papež Pij XI. pred namf razvil v letu 1925 prapor Kristusovega kraljestva, smo vsi zaslutili v naših dušah, da je prišla doba velike krščanske obnove. Gospod vseh gospodov se dviga nad modernim svetom s sedmimi apokaliptičnimi zvezdami v rokah: Ecce nova lacio omnia — jaz sem Tisti, ki bo vse obnovili
Toda zakaj smo sklicali ta kongres? Naš program je priprost: proučiti, razširiti in uveljaviti hočemo v modernem življenju smernice modernih papežev, posebno pa še krasno encikliko papeža Pija XI.: »Quas prinias«, ki jo je objavil v letu 1925. Tedaj je za vse čase vpeljal praznik Kristusa Kralja. To je naša naloga. Na eni strani hočemo Kristusu Kralju izkazovati vse časli — posebno v prvem delu, v drugem delu pa, ko bo med nami že papežev legat, kardinal Illond, pa bomo proučevali to čudovito načelo o Kristusu Kralju. Najprej moramo namreč vse razumeti, nato Ikuiio manifestirali. Čim bolj bomo vse to doživeli v sebi, tem bolj bomo razumeli tisto, kar je papež Pij XI. imenoval — katoliško akcijo.
Nemška pogajanja na tri strani
Z Anglijo, Rusijo in Romunijo
Angleško-nemška gospodarska pogajanja
London, 25. julija. AA. Reuter: >Daily Tele-graph« obširio piše o razgovorih med Wohltatom in angleškim ministrom za prekomorsko trgovino Hudsonoin. »Daily Telegranh« pravi, da se lahko objektivno trdi, da je prišlo na osnovi teh razgovorov do diplomatskega zbližanja med obema državama, kar sledi tudi iz Chamberlainovih besed. Ta Chamberlainova izjava je" zelo važna ter je nov dokaz, da Anglija ne izgublja časa. kadar ja potrebno delati. Chamberlain in Halifax sta potrdila Hudsonovo izjavo, Hudson ni napravil ničesar, kar ne bi bilo v skladu z nacionalno politiko Anglije, glede katere ne obstoja nobeno nasprotje v angleškem javnem mnenju. List pravi, da je tuji tisk nepravilno pisal o vsebini razgovorov med Hudsonom in Wohtatom. To je nov dokaz, kako potrebno je varovati diskrecijo pri takih razgovorih.
>Daily Express« poroča, da jo v London prispel drugi nemški strokovnjak dr. Martens v spremstvu svojega tajnika. Dr. Martens pripada nemškemu gospodarskemu ministrstvu in je eden izmed najožjih sotrudnikov dr. W o h 11 a t a. Dr. Martens je prinesel v London nova navodila.
Koncler Hitler, ki je včeraj prispel v Bay-reuth, je po informacijah berlinskega dopisnika >Daily Telegrapha« odgodil nameravano konferenco z gdanskimi nar.-soc. voditelji, ki bi morala hiti drugi teden v Berchtesgadenu. Po svojem povratkn v Berrhtesgaden l>o kancler Hitler sprejel dr. VVohltata. ki mu bo poročal o svojih razgovorih v Londonu. Pri tej priliki bo dr. \V'ohl-tat predložil Hitlerju znani Hudsonov načrt. Govorijo, da bo Hitler prihodnji teden sprejel v Rerchtesgadenu tudi bivšega guvernerja nemške narodne banke dr. Schachta, kateremu bo poveril važno nalogo.
Romunsko-nemški gospodarski dogovor
Bukarešta. 25. julija. AA. Rador: Ministrstvo 7» aarodno gospodarstvo je objavilo sporočiio o
romunsko-nemškem protokolu, podpisanem 20. julija letos, ki se nanaša na izvajanje romunsko-nemSkc gospodarske pogodbe od 23. marca letos na kmetijskem področju.
Nemška vlada bo nudila strokovno sodelovanje za zboljšanje romunske kmetijske proizvodnje in bo stavila na razpolago razne izbrane rastlino in plemensko živino, tako da bi del, ki hi bil na razpolago za izvoz, odkupila po določeni ceni.
Nemčija bo kupila nekatere oljnate rastline, Romunija pa bo gledala na to, da bo uvažala nekatere druge kulturne rastline. V ta namen bo izvedena posebna • organizacija. Proizvodnja izbranih semen bo posvečena z ozirom na zaupanje za nemški nakup.
Prav tako je predvideno povečanje Izvoza romunske rogate živine v Nemčijo, namenjene za potrošnjo. Romunija bo uvažala iz Nemčije plemensko živino. Zaradi lažje izvedbe programa romunskega mlekarstva, bo Nemčija dobavila potrebne stroje in naprave in bo poklala tudi strokovnjake. ter se obvezala, da bo kupila gotovo količino mlečnih izdelkov.
Nemčija je izjavila, da je pripravljena kupiti gotove količine romunskega boljšega vina. V 7a-meno za to pa bo Romunija v Nemčiji lahko naročila posebne stroje.
Prav tako je predvideno tudi povečanje izvoza sadja, zelenjave in zdravilnih rastlin, v količini, ki odgovarja nemškim potrebam. Ker vseh členov niso mogli proučili, se bodo razgovori o ostalih kmetijskih pridelkih nadaljevali, in sicer o pridelkih, ki hi prišli v poštev pri romutisko-nemški trgovinski zamenjavi.
Nemško-ruski posveti
I/ondon. 25. julija, b. »Daily Telegraph« poroča iz Pariza, da so prispele iz Moskve novice, da je sovjetski komisar za zunanje zadeve Mo-lotov sprejel angleško-francosko tolmačenje neposrednega napada toda kot pogoj stavlja, da generalni štabi Anglije, Francije in Rusije takoj izdelajo vojni načrt, ki se mora podpisati istočasno kakor o vzajemni pomoči.
V vsem tem je obsežena velika ideja: namreč ta, da bi pravilno doživeli tisto, kar se imenuje |K>slanstvo katoliške akcije. Katoliška akcija pa je viteštvo in duhovništvo obenem.
Iz vsega tega bo pač razumljivo, zakaj si je naš VI kongres izbral za načelo: Krščanska obnova današnjega časa!
Ta kongres pa naj tudi ustanovi nekaj stalnega, kar naj bo temelj vsemu našemu nadaljnjemu delu: rodi naj primerno organizacijo, ki naj potem skrbi za naša zborovanja in zasedanja. Prav iz vsega srca pa želimo, da bi se ustanovil stalni papežev odbor za take kongrese. Tako bi bilo rfaše delo končno veljavno stabilizirano in zavarovano.
Vsa dvorana je z navdušenim odobravanjem spreela tehtne besede govornikove. Predsednik zborovanj dr. Pitamic ie še prečital pozdravno brzojavko, ki jo je poslal z Begunj pri Lescah predsednik senata dr. Anton Korošec, ki je želel kongresu mnogo uspeha in l>ožjega blagoslova. Z velikim navdušenjem so zborovalci sprejeli želje predsednika senata, nakar je dr. Pitamic povabil vse udeležence na naslednja zborovanja in zaključil prvi večer kongresnega dela z željo. na.| bi prineslo čim več duhovnega napredka vsem udeležencem.
Današnji spored
Predmet zborovanja: Verski preporod. Ob 7 V stolnici maša s pridigo v francoskem jeziku. Od 9—12 I študijsko zborovanje v Unionu:
»Bistvo in cilj verskega preporoda.« Referent: župnik dr. Laros, Koblenz-
~ H. DRENIK
zaauDc uuBijANA Kg{
in	■^■■■■■■■■■■■^■^B
zlate niti, luskinice, rožnati trakovi Ltd.
Stolzenfelg (nemško). — Koreferent: dr. Viktor Korošec, univ. prof., Ljubljana (slovensko). — Razgovor po jezikovnih skupinah.
II študijsko zborovanje v Unionu: »Sredstva in pota verskega preporoda.« Referent: P. Fr. Pellegrino, S. J., Rim (italijansko). — Koreferenti: generalni vikar Karel Quenet, Pariz (francosko), dr. Andr. Richard, Pariz (francosko).
Večerne pobožnosti po cerkvah. V frančiškanski dvorani govori kanonik dr. Anton Sancho. Mallorca: »Živel Kristu3 Kralj!« (francosko).
Od 15—18
Ob 19.30
Ob 20.30
Dopust za uradništvo, ki se udeleži kongresa Kristusa Kralja
Belgrad, 25. julija. AA. Predsednik ministrskega sveta je v sporazumu g pravosodnim ministrom odobril, da se državnim in samoupravnim uradnikom katoliške vere, ki se želo udeležiti mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani odobri dopust od 26. do 30. iulija. Ta dopust se ne računa v redni letni dopust.
Rojaki z Goriške
so prispeli na kongres
Ljubljana, 25, julija.
Med številnimi gosti, ki 6e udeležujejo mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani, smo — bodimo odkriti — pač najbolj veseli naših dragih rojakov z Goriške. Danes dopoldne okoli 10 je posebni vlak, ki je vozil 500 goriških rojakov v Ljubljano, prestopil mejo in se najprej ustavil na Biedu. Tu so goriški romarji izstopili, si ogledali farno cerkev in se nato e čolni odpeljali na otok. Z Bleda so se odpeljali na Je-senice, kamor so prispeli ob 3 popoldne. Tu jim je jeseniško prebivalstvo priredilo prisrčen sprejem. pri katerem je sodelovala tudi jeseniška godba. Pozdravila sta iih župnik g. Kastelic in ljubljanski odvetnik dr. Kamušič. Po kratkem oddihu na Jesenicah so se rojaki odpeljali proti Otočain, kjer so spet izstopili in poromali k Materi božji na Brezje. Vreme se je bilo tedaj že zvedrilo in romarje je na njihovi poti spremljalo sonce in prekrasen jtogled na slovenske planine. V cerkvi na Brezjah so romarji opravili svojo pohožnost. Pridigal jim je v slovenskem jeziku g. prof. Terčelj iz Ljubljane. V svetišču je pozdravil romarje tudi voditelj romanja msgr. Ago-stini. Polni globokih vtisov so se romarji nato vrnili na postajo Otoče, od koder so 6e odpeljali proti Ljubljani.
Krasen sprejem v Ljubljani
Prav nič ne pretiravamo, ako zapišemo, da ljubljanska kolodvorska postaja že dolgo, dolgo ni doživela tako prisrčnega dogodka, kakor je bil nocojšnji sprejem goriških rojakov. Že dolgo pred najiovedano uro so se zbrale na peronu in pred kolodvorskim poslopjem številne množice ljudi. Zlasti živahno je bilo na peronu, kjer se je poleg železničarske godbe postrojila častna četa slovenskih fantov in krasna skupina narodnih noš. Na peronu so bili zbrani tudi člani kongresnega odbora.
Vlak je privozil na postajo točno ob napovedani uri. Ko se je hlapon goriškega vlaka pri-
kazal pri vhodu na postajo, je železničarska godba zaigrala »Triglavsko koračnico«, ki pa jo je že naslednji hip preglušilo navdušeno vzklikanje množic na peronu. Temu vzklikanju so se z vlaka odzvali prisrčni klici goriških rojakov, ki so se vsi gnetli okrog oken in mahali z robci. Dobrih pot minut se ni mogel poleči vihar navdušenja. Ko so rojaki izstopili, jih je v imenu pripravljalnega kongresnega odbora pozdravil dr. Zitko z naslednjimi besedami:
Dragi bratje in sestre od Soče in Adrijel Bodite iz dna globin slovenske duše pozdravljeni, ko stopate v slovensko prestolnico in na tla naše ljubljene Jugoslavije, k: živi danes — hvala Bogu — s kraljevino Italijo v prijateljskih odnošajih. Prihajate na kongres Kristusa Kralja, ki ima namen, da ustvarja moralno in duhovno razpoloženje za bratsko in res krščansko sožitje med narodi in državami. Prirodno je. da posebno Vas, brate in sestre, na kater3 vedno mislimo in katerih stanje ter razvoi z ljubeznijo in zvestobo motrimo, pozdravljamo z vso toploto ob prihodu na naš kongres in daj Bog, da ostanejo narodne in kulturne vezi med nami in Vami vedno žive in nerazdružljive.
Po končanem pozdravu dr. žitka je množica spontano začela peti himno »Hej Slovenci«, ki jo je nato povzela še godba. Spet in spet so zadoneli viharni vzkliki v pozdrav našim rojakom. Ponovne ovacije sc doživeli Goričani, ko so prišli pred kolodvorsko j>oslopje na Masarykovo cesto. Tam jih je čakala še večja množica, ki jih je burno jx>zdravljala. Vidno ginjeni so se nato goriški rojaki pod vodstvom rediteljev razšli na prenočišča.
To je bila prva skupina goriških Slovencev, ki je prišla na kongres. Skupina Šteje okrog 500 romarjev in jo vodi msgr Agostini. Med njimi je tudi 20 duhovnikov. Druga skupina goriških Slovencev se pripelje na kongres v soboto.
Predsednik vlade v Sloveniji
Ljubljana, 25. jul. A A. Dopoldne ob 9.35 se je pripeljal v Ljubljano z brzovlakom ministrski predsednik in notranji minister Dragiša Cvetkovič v spremstvu svojega osebnega tajnika B. Anastasijeviča. Na ljubljanskem kolodvoru je predsednika vlade sprejel in pozdravil pomočnik bana dravske banovine dr. Stanko Majcen. Do odhoda vlaka proti Bledu se je Cvetkovič zadržal v razgovoru s pomočnikom bana dr. Majcenoin na peronu. Ob 9.52 je ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič nadaljeval z brzovlakom svojo pot na Bled.
Z Bleda
Bled. 25. julija 1939.
Z današnjim jutranjim belgrajskim brzim vlakom je prisjiel na Bled-Lesce ob 11 ministrski predsednik in notranji minister Dragiša Cvetkovič.
Na Bledu 6e nahaja tudi bivši minister in politik Boža Maks'movič 6 svojo rodbino, ki ostano nekaj časa na oddihu.
Danes pa je prispel na Bled bivši minister dr. Grga Andjelinovič, eden izmed prvakov JNS, ki vsako leto obišče Bled ob tem času.
Pogreb Andreja fiernica
Po daljši bolezni je 23. t m. umrl v ptujski bolnišnici inšpektor drž. žcleznic, šef postaje v Čakovcu g Andrej Černic. Danes popoldne so ga pokopali na ptujskem pokopališču. Na zadnji poti so pokojnika spremili številni železniški uradniki in prijatelji. Ob odprtem grobu se je poslovil od njega ptujski prošt g. Ivan Greif. V imenu železniških uradnikov je govoril železniški kontrolor Bruno Parma iz Ljubljane. V imenu vseh tovarišev in prijateljev je spregovoril v slovo transportni kontrolor Franc Rožman iz Ljubljane. Pevski zbor železničarjev je zapel dve žalostinki. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno ložaljel
Belgrajske novice
Belgrad, 25. julija, m. Predsednik narodne skupščine Simotiovič je odredil za svojega zastopnika narodne skupščine na kongresu Kristusa Kralja podpredsednika narodne skupščine g. Alojzija Mihelčiča
Belgrad. 25 julija, m. Uprava JUU Je razposlala svojim članom vabila za 19. občni zbor, ki bo 19., 20. in 21. avgusta v Banja Luki v dvorani doma kraija Petra i.
»Vreme« pod komisarjem
Belgdrad, 25. julija AA. Uprava mesta Bel-grada je s svojim ukazom št. 15.429 z dne 25. julija letos na podlagi zakona o notranji upravi ter po izidih preiskave razrešila upravni in nadzorni odbor tiskarskega podjetja »Vreme«, d. d. v Belgradu ter postavila za komisarja Nenada Djordjeviča, višjega svetnika drž. pravobranilstva, za njegovega namestnika dr. Danila Gregoriča, odvetnika iz Belgrada. Ta ukrep je bil izdan zaradi zaščite državnih in javnih interesov.
Tenis v Zagrebu
Zagreb, 25. julija. AA. Danes ob 12 so prispeli z brzovlakom iz Nemčije nemški teniški igralci, ki bodo igrali za prvenstvo Evrope za pavisov pokal. Henkel, Roderich Menzel, Metaxa in Gopfert so prispeli v Zagreb pod vodstvom ka-petana dr. Heinricha Kleinschrota in v spremstvu trenerja Ntissleina. Nemške igralce, ki so se nastanili v hotelu »Esplnnade«, so sprejeli na kolodvoru zastopniki jugoslovanske teniške zveze, jugoslovanski teniški igralci, ki bodo tekmovali za evropsko prvenstvo in številni časnikarji. Danes popoldne, če ne bo dežja, bo prvi trening. Nemški igralci so izjavili, da so dobro razpoloženi zaradi deževnega vremena in da bi ob vročeni vremenu jugoslovanski igralci bili močnejši od njih.
Uboj v Halozah
V noči na 25. iulija ie bil v Gorci v Halozah uboj. Predikaka Albert iz Gorce ie udaril s kolom po glavi Jožeia Ueca iz Gorce. Udarec je bil tako silen, da je bil Ilec na mestu mrtev. Vzrok ni znan. Ubitega «o prepeljali k Sv. Trojici,
Osebne novice
Belgrad, 25 julija. A A. V imenu Nj. Vel. kralja so na predlog pravosodnega ministra napredovali: za kanonike v 4-1 stolnega kapitlja v Ljubljani Ivan Sušnik. Alojzij Stroj, Josip Šiška, Josip Vole. dr. Franc Kimovec, dr. Alojzij Merhar, dr. Tomaž Klinar in dr. Gregorij Žerjav; za kanonike v 4-1 stolnega kapitlja v Mariboru Rudolf Janežič, dr. Ivan Žaiiar; za kanonika v 4-2 stolnega kapitlja v Ljubljani dr. Alojzij Zupan; za konceptnega uradnika 8. skupine na škofijskem ordinarijatu v Ljubljani Franc Mervec.
Drobne novice
Neiryork, 25. jul. A A. Havas: »Newyork Times« poroča iz Mehike, da je v državi Gnfna-liuate prišlo do upora. Po istih vesteh se je vladnim četam posrečilo omejiti ta upor.
p LJUBLJANA
Dolgo ostati na soncu In hitro porjaveti!
Tedaj je potrebno ULTR A - OL JE - NI V E A s pojačeno močjo zaščite pred svetlobo.
ULTRA - OLJE - NIVEA upija sončne žarke, ki povzročajo opekline in prepušča le tiate, ki porjave kožo.
Koncert slovenske nabožne pesmi
Kupite programe za ta koncert, ki bo jutri, v četrtek zvečer ob pol devetih v frančiškanski cerkvi. — Programe dobite v Pax et Bonu m v frančiškanski pasaži in v trgovini Fr. Pavlina na Kongresnem trgu.
*
Na sporedu so: 1. Premrl: Predigra (orgle). 2. Premrl: Kristua Kralj. 3. Dr. Kimovec: Ti Kralj si, Jezus. 4. Hladnik: Je mrak končan. 5. Sattner: Pred obhajilom. 6. Foerster: Knezi rajski. 7. Ri-har: Sveti Križ. 8. Koporc: Prolog (orgle). 9. Ka-stelic-Hubad: Ave, presvitla Marija. 10. Gallus: Viri saneti. 11. Dr. Dolinar: Luč življenja. 12. Kimovec: Sine fine (orgle). 13. Premrl: Offerto-rium. 14. Koporc: In nomine Jesu. — Sodeluje mešani zbor glasbenega društva »Ljubljana« in prof. Rančigaj. Zbor vodi Srečko Koporc.
Olepševalna dela za kongres
Mnoge trgovine tekmujejo. Ja najlepše in naj-okusnejše okrase 6voje izložbe za kongres Kristusa Kralja. Pred škofijo ni že trgovine, ki ne bi imela okraskov in kipov Kristusa Kralja. Mestni delavci in tudi drugi hite postavljati na važnih prometnih središčih in glavnih cestah velike droge za zastave. Lepo so uredili Napoleonov trg pred kriiev-niško cerkvijo. Mnogi ljudje, zlasti žene kar tek-
Lepo okrašena izložba trgovino Jeločnik & Simončič Pred škofijo.
mujejo v okrasitvi stolnice !n škofijske palače. Danes je bila celotna palača do zadnjega nadstropja ovita v zelenje. Spletene so bile dolge kite zelenih vejic, pod okna so bili pritrjeni zeleni venci, opremljeni z barvami cerkvenih in državnih zastav. Stolnica je okoli in okoli v zelenju. Glavni vhod je veličastno okrašen. Nad vhodom je z zelenjem ovita deska, ki nosi v sredi prav okusno naslikano Jezusovo srce. prebodeno, z napisom: »Srce Jezusovo nad nami — kraljuj!« Lepo je okrašen tudi vhod s ceste. lina sredi napisa naslikano prebodeno Jagnje Božje in kratke, jedrnate besede: »Kristus kraljuj! — Kristus zmaguj!« Tudi po drugih cerkvah farani, zlasti žene in dekleta tekmujejo, da bodo božje hraine lepo okrasili. Po Masarykovi cesti bo postavljen velik slavolok in na gosto drogovi z zastavami. Na mnogih javnih poslopjih že vihrajo državne zestave, tako z magistrata, kjer je izobešena tudi belo-zelena mestna zastava, dalje na banski upavi. na justični palači in drugod. Tudi privatniki so ee požurili, da 60 izobesili na svojih hišah zastave.
Za konzerviranje sadja in zelenjave
zdravju neškodljiv Drogesan-praiek
Prodajajo samo drogerije.
1 Vse članice KA nujno prosimo, da se sigurno udeleže pevske vaje za zborovanje, ki bo 28. t. m. ob 8 zvečer pri Uršulinkah v risalnici. Odbor.
1 Po hudi vročini nalivi. Do nedelje je trajala 12 dni huda vročina, ki je v soboto dosegla rekord, namreč na prostem +37 stopinj C, po zapiskih meteorološkega zavoda pa +34.5 stopinj C. Od sobote, ko je jutranja toplota znašala nad +21 stopinj, pa se je ozračje zaradi nočnega dežja naglo ohladilo. Jutranja toplota je n. pr. včeraj zjutraj padla že na +13.8 stopinj C. Ta nagli •padec toplote je povzročil znaten hlad. Nekateri ljudje so včeraj oblekli površnike in se sploh skušali topleje obleči. Včeraj pa je bilo vreme prav nagajivo. Ob zori je bila huda megla, nato se je zjasnilo ter je sonce posijalo za pol ure. Pozneje pa so sledili v manjših in večjih presledkih nalivi. Močni so bili opoldne.
1 Mestne počitniške kolonije. Gojenci mestnih počitniških kolonij v Begunjah pri Cerknici, pri Sv. Trojici na Blokah, v Gabcrku nad Škofjo Loko in v Metliki se vrnejo v Ljubljano od četrtka do sobote. Iz Begunj pridejo v Ljubljano v četrtek 27. t m. na glavni kolodvor z vlakom ob 19.05. od Sv. Trojice na Blokah v petek 28. t. m. ob 18. z avtobusom pred Mladinski dom na Kodeljevem in iz Gaberka tudi v petek ob 14.30 pred Mestni dom, a iz Metlike se vrnejo mestni otroci s počitnic v soboto 29. t. m. ob 20 30 z vlakom na glavni kolodvor. Mestno poglavarstvo vabi starše, naj pridejo k sprejemu svojih otrok na prej navedene kraje ob določenem času.
I Počitniška kolonija salezijanskega mladinskega doma na Kodeljevem se vrne iz Nove vasi na Blokah v četrtek, dne 27. julija ob 6 zvečer. Starši naj pridejo čakat otroke pred mladinski dom na Kodeljevem.
1 Usnjeno pasove za dame in gospode pri Erjavec, Stari trg
1 Tombola v Mostah. Samo nekaj dni nas še loči do tombole Prosvetneea društva Ljubljana-Moste, ki bo 6. avgusta ob 15 poleg cerkve Sv. Družine v Mostah! Vi pa gotovo še nimate tom-bolskih tablic. Kupite jih hitro, da vam ne bo žal. Tablica samo 3 din. Prepričajte se sami o vrednosti dobitkov, ki bodo razstavljeni v Ljudskem domu v Mostah od 29. julija dalje, dnevno od 9
do 18. Spalnico izdelal Kernjak Franc, Vič. Kolesa in šivalni stroj dobavil Novak Anton, Moste.
1 Trgovine v času VI. mednarodnega kongresa Kristusa Kralja. Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da ostane delovni čas v trgovinah za časa VI. mednarodnega kongresa Kristusa Kralja neizpremenjen. Osebja, ki je zaposleno pri prireditvah kongresa, naj šefi dajo prosti čas za sodelovanje in se glede okrasitve izložb drže navodil kongresnega odbora.
Uprava.
1 Gasilski kongres. V dnevih od 13. do 15. avgusta t L se vrši v Ljubljani gasilski kongres. Pripravljalni odbor za kongres vljudno prosi vse Ljubljančane, da prijavijo odvišna stanovanja za goste. Prijave sprejema: Kongresni odbor gasilske zajednice, Tyrševa cesta 29, II. nad.
1 Rimski grob odkrit na glavnem kolodvoru. Od glavnega kolodvora tja do čuvajnice na Tvrševi cesti so postavljeni stranski tiri, na katerih navadno stoje vagoni dvornega vlaka ali pa rezervni Pullrnannovj vagoni. Kadar stoie vagoni dvornega vlaka, dostikrat potrebuje vsak vagon mnogo vode. ki jo morajo dovažati od nepriročnega mesta. Železniška uprava se je odločila, da med tračnicami inštalira poseben vodovod. Železniški delavci so včeraj dopoldne začeli kopati do pol m glol>ok jarek za položitev vodovodnih cevi. Pri kopanju kakih 40 cm pod tračnicami so naleteli na njim^ prav čudno kamenito ploskev. Previdno so jo začeli odkopavati in dvigati. Dvignili so ploskev, katere tretji del pa ee je odkrušil. Ko so ploščo dvignili, so zapazili kakor krsta globoko jamo, v kateri je bilo dobro ohranjeno okostje, najbrže kakega moškega, poleg njega 'je bil že močno izjeden novec rimskega kova in rimska svetilka. O najdbi so takoj obvestili narodni muzej. Kustos narodnega muzeja dr Rajko Ložar je takoj prišel na kraj najdbe in na prvi poled kot strokovnjak ugotovil, da je grob star kakih 1700 let in da izvira od konca 2. ali začetka 3. stoletja po Kristusu. Kosti in drugo 60 lepo pobrali in odnesli v muzej. Zanimivo je, da so prav na mestu, kjer stoji sedanji glavni kolodvor, odkopali mnogo rimskih grol>ov, tako sarkofagov, kakor tudi onih, ko so bili v posodah shranjeni sežgani ostanki mrtvecev. Ko so v času od 1855 naprej gradili kolodvor in kopali temelje, so izkopali več takih rimskih grobov. Pred leti so našli sličen sarkofag tudi v bližini železniškega prelaza.
1 Nov škropilni avto ljubljanske občine. V torek dopoldne je prevzela komisija ljubljanske občine nov škropilni avto, ki ga je ol>čina naročila pri tvrdki Viktor Bohinec v Ljubljani. Podjetje je dobavilo sodoben škropilni avto, izdelek priznane nemške avtomobilske tovarne Griif in Stift. Strojno opremo avtomobila je izdelala dunajska tvrdka Hogg. Avto ima Dieselov motor za 105 ks in vodni tank, ki drži 5 kubičnih metrov vode. S polnim tankom tehta avto okrog 12 ton. Poizkusna vožnja je jjokazala, da avlo popolnoma odgovarja zahtevam. ki jih je stavila mestna občina. Tako škropi na širino 25 m, pri čemer je mogoče špropilne šobe med vožnjo popolnoma zapreti, tako da vozov in avtomobilov ta avto ne bo niti najmanj oškro-pil. Poleg tega ima avto montirano tudi kompletno opremo za spiranje cest. Posebna novost pa sta pri tem avtomobilu dve razpršilni šobi, ki sta montirani v ospredju avtomobila pred hladilnikom. Ti dve razpršilni šobi sta izum zadnjega časa, ko se V6e pripravlja na vojno. Šobi gledata v zrak in razpršita vodo v meglo. Ta način razpršitve vode pride v poštev za časa plinskih napadov. Avto bi vozil po cestah in pršil vodo v veliki megli, ki bi potegnila za seboj strupene pline in jih zbila na tla. Pri poskusih v zamejstvu se je izkazalo. da je to najugodnejši način zračenja ozkih
Vse mariborske gospodarske kroge opozarjamo na štajersko številko »Slovenca«, ki ho izšla dne 6. avgusta oh priliki začetka Mariborskega tedna. Štajerska številka ho posvečena predvsem Mariboru. Zaradi velike naklade in mnogih obiskovalcev MT. ki bodo segali po tej številki našega lista, bodo oglasi imeli poseben uspeh. Zato vabimo vse mariborsko trgovce in obrtnike, da za to štajersko številko naročijo primeren oglas. Oglase morejr. izročiti našemu akviziterju, ki jih bo obiskal, ali pa podružnici »Slovenca«, Koroška cesta 1.
•
m Dež, ki je VTeden milijone. Včeraj zjutraj je začelo končno tudi v Mariboru in okolici deževati. Miren dežek, ki je padal, je vreden milijone, saj je rešil ogromne vrednosti na poljih, v sadovnjakih in v vinogradih. Suša se je poznala celo v gozdovih, saj je začelo listje na drevju rumeneti in odpadati, kakor v jeseni. Potreben pa bi bil dež, ki bi padal več dni, da se žejna zemlja dovolj napoji
m k pazntike službe. Za paznika-pripravnika zva-ničnika je postavljen pri okrožnem sodišču v Mariboru Ferdo Bornšek iz Prekorja v Savinjski dolini.
m Umrl je 2olgerjevi ulici 5 69-lctni zasebnik Jurij Kugler. Naj počiva v miru!
m Nagradno tekmovanje trgovskih izložbenih oken priredi letos za časa Mariborskega tedna Slovensko trgovsko društvo e sodelovanjem trgovskega gremija. Za tekmovanje je med mariborskimi trgovci veliko zanimanje.
m Rekordna obremenitev mestnega vodovoda je bila zabeležena pretečeno »ohntn Tega dne je porabil Maribor 9,150.000 litrov vode. Tolike porabe v enem samem docvu pri mestnem vodovodu še nimajo
f
8

ulic, ki so zastrupljene z bojnimi plini. Na avto ee da spredaj montirati tudi močan anežni plug, ki ga bo mestna občina še dokupila. V splošnem jo škro|>ilni avto tako izdelan kakor škropilnik, ki ga je mostna občina kupila lansko leto. Glede na to, da ima mestna občina devet škropilnih avtomobilov, med katerimi je večina še ostanek demobili-zacijskega materiala, je bila ta naprava nujno potrebna. Sedaj bo imela občina vsaj dva moderna škropilna avtomobila, ki sta cenena v obratu in tudi nekaj opravita. Stari škropilni avtomobili imajo namreč kotle, ki drže le 2 do 4 m' in so že tako zdelani, da bodo v kratkem popolnoma nerabni. Dva moderna škropilna avtomobila in škropilni tramvajski voz pa so začetek novega škropilnega pnrka, ki ga bo mestna občina vsako leto izpojtolnjevala. Potem bodo tudi kmalu prenehale večne pritožbe nad prašnimi ljubljanskimi cestami.
I Lepe štajerske marelice 6 din kg. Fr. Kham, Kongresni 8.
1 Cankarjevo nabrežje zaprto. Ker mestni tehnični oddelek prične v ponedeljek 31. t. m. z regulacijo Cankarjevega nabrežja, bo Cankarjevo nabrežje od trimostovja pa do Tranče in Čevljarskega mosta za vozni promet zaprto. Vozišče, ki bo od 6 do 8 m široko, bo makadamsko, prihodnje leto bo pa tudi površinsko utrjeno. Hodniki ob hišah bodo deloma asfaltni, deloma pa iz porfirnih plošč, da bo Cankarjevo nabrežje že do srede avgusta prav čedno urejeno.
I Izpred malega senata. Velika sodna dvorana št. 79 je spremenjena v idilično zatišje. Mirno teko le najnujnejše razprave proti mnogim tatovom. Včeraj pa je bil razpravni program malega kazenskega senata prav čudovito pisan. Poleg tatov je prišel na zatožno klop neki razgrajač zaradi javnega nasilja, ker je stražnika oklofutal. Na vrsto pa so prišli trije nemoralneži, obtoženi posilstva prav mladoletnih deklic, nekdo pa celo krvoskrunstva. Neki Rajakovič, ki je bil maja zaposlen pri obmejnih delih okoli Škofje Loke, je storil silo in okužil 5 letno deklico nekega posestnika. Zverinski človek je bil obsojen na 1 leto ječe. Drugi pohotnež je dobil 8 odnosno 4 mesece strogega zapora.
1 Prevejan goljuf — književni založnik — fe iskal kar 500 razprodajalcev. Poročali 6mo že, da je ljubljanska policija prijela nekega Miodraga Iči-ča, ki se je izdajal za založnika »leksikona humorja«. Po sporočilih, ki jih je dobila ljubljanska policija, je z isto domislico varal v Zagrebu in Splitu, kjer več ljudi obžaluje svojo lahkomišljenost. V Zagrebu je imel celo najeto uradnico in dva starejša profesorja, ki naj bi mu pomagala pri knjižnem delu Ves njegov rokopis za leksikon pa je kaj skromen. Je to namreč šop iz časopisov izrezanih dovtipov V Ljubljani ga je policija vzela pod svoje okrilje tik, preden je mogel požeti veliki uspeh. Imel je že namreč stilizirane inserate, v katerih jc iskal 200 do 500 razprodajalcev za svoj leksikon. Ker se je istočasno pogajal za tisk z ugledno ljubljansko tiskarno, je naslovil v inseratih vse ponudbe na dotično tiskarno, zaradi čc6ar bi in6erat bil popolnoma verjeten. Ko bi se pa potem oglašali raaprodajalci, bi po 6tari navadi zahteval od njih kavcije, s katerimi bi jo potem urno popihal iz Ljubljane. Tako pa je prišel le v ljubljanske sodne zapore in ko 6e bo spokoril za ljubljanske grehe, bo poslan v Zagreb, kjer ga tudi že težko pričakujejo. Zagrebška policija 6e je posebej priporočila in sporočila naj ga z močno 6tražo pripeljejo v Zagreb.
zabeležene. Kljub veliki obremenitvi pa je dosedaj vodovod dajal dovolj vode.
m Zanimanje za Apaško kotlino opažamo zadnje čase pri naših nekaterih someščanih. V Apaški kotlini se namreč nahaja taborišče slovenskih akademikov, kar zanima menda tudi Mariborčane. Vsako nedeljo se namreč odpelje tja veliko ljudi v osebnih avtomobilih, pa tudi razna društva prirejajo izlete v avtobusih. Zadnio nedeljo je prišlo ob priliki izleta nekega maribor. pevskega društva do incidenta z orožniki ter je uvedena tozadevna preiskava.
Dr. LUTMAN
zopet ordinira
m Mladi roparji pred sodniki. Pred senatom pe-torice so se zagovarjali včeraj dopoldne trije mladi
posestniški sinovi iz ptujske okolice zaradi roparskega napada. Razprava je bila zaradi mladoletnosti obtožencev tajna, sodba pa ie bila razglašena jvno. Kakor smo svoječasno poročali, so napadli ponoči od 3. maja v Zelenikovem gozdu ori Ptuju Jurija Popov-ška, vrgli so ga na tla ter mu vzeli 2 in pol dinarja otovine ter pol cigare. Obsojeni so bili 18 letni Jožef amec iz Budine na 1 leto in 4 mesece zapora, 16-letni Vinko Janez iz Ptu|a na 6 mesecev zapora, in 16 letni Jože! Šilak iz Spuhlje pa je dobil 4 mesece zapora.
m Mladostna fantiča kradla v trgovini. Ze nekaj mesecev je opažal trgovec Franc Lorbek v Vurmatu, da mu izginja iz trgovine raznovrstno blago. Ko pa mu je bilo sedaj naenkrat ukradenih kar 980 din gotovine, je slučaj prijavil orožnikom. Ti so izsledili tatove. Bila sta to dva mlada 'antalina iz soseščine, eden je star 14 let, drugi pa jih ima 15. Starejši je pobegnil, mlajšega pa so prijeli ter je vse priznal.
Celje
c Pod pokroviteljstvom I. podpredsednika na rodne skupščine in narodnega poslanca g. Alojzija Mihelčiča bo na Babnem pri Celju velika gasilska 6lavnost 6. avgusta, združena z blagoslovitvijo novega prapora in župnim izletom. Praporu bosta kumovala g. minister Franc Snoj in predsednik celjske mestne občine g. dr. Voršič Alojzij.
c Tovorni avto zgorel do tal. Včeraj okrog 2 popoldne je peljal avtoprevoznik Alojzij Sajevir iz Arije vasi pri Petrovčah s svojim tovornim avtomobilom po državni cesti proti Celju drva. Na cesti se je vnel motor in je bil avtomobil naenkrat v plamenu. Navzoči so skušali rešiti avto in so metali drva z njega, pa ni nič pomagalo in je avto z drvmi vred zgorel. Škode jo 80.000 dinarjev.
c Velika senzacija s krtom. »Mariborer Zei-tung« je priobčil pod rubriko Celje »veliko senzacijo« iz pasjih dni, ki se je dogodila v mestnem kopališču. Z brega Savinje je priplaval krt proti mostu za kopalce. Revež se je kmalu utrudil in je splezal na hrbet plavalca ter tako prispel na most. Hotel je razkopali deske, pa mu ni uspelo. Kopalci so začeli krta božati in sušiti. Šele dopisniku M. Z., ki pravi, da ima vsak dober tisk povsod svoje dopisnike, je uspelo pojasniti kopalcem, da hoče krt v zemljo, nakar so krta v slovesni procesiji izročili zemlji. Ali je šel za njimi tudi dopisnik, nam nI znano. Najbrž pa je tako, kajti po dopisnikovi lastni trditvi ima vsak dober tisk dopisnike, ki jih najdete povsod — tudi v krtovi družbL
c Po soparnih in vročih dneh, ko smo imeli v Celju v senci 41 stopinj, je, hvala Bogu, začel padati dež v nedeljo. Včeraj je vse dopoldne deževalo in tako vsaj malo napojilo zemljo, ki je bila tako potrebna. Kmetje so zelo zadovoljni.
c V celjski bolnišnici je umrla 38 letna zaseb-nica Pukl Jožefa iz Lave pri Celju. Naj v miru počival
c Oproščen zaradi nagovarjanja h krivemu pričevanju. Pred okrožnim sodiščem v Celju se je včeraj dopoldne zagovarjal 55 letni posestnik iz Zg. Negonja pri Rogaški Slatini. Obtožen je bil, da jo nagovarjal Kralja Jurija, da je ta na sodišču v Rogatcu pričal po krivem. Sodišče se ni moglo prepričati o njegovi krivdi in ga je zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo.
c Ze zopet napad. V neki gostilni v Slivnici pri Cel ju je neki hlapec napadel z nožem 25 letnega sina posestnika Gajška Karla in mu pri-zadjal težke poškodbe z nožem po desni roki.
c Z vrelo juho se je polil 2 leti star sin rudarja Brezovšek Stanko iz Zabukovca. Dobil je težke opekline po obeh rokah in licu. Otroka so prepeljali v celjsko bolnišnico.
— Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo® grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Stavka
pekovskih pomočnikov v Cslju
Celje, 25. julija.
Kakor smo že poročali, je četrto razpravo za mirno poravnavo spora sklical na željo nekaterih socialno čutečih mojstrov predsednik občine gosp. dr. Voršič. Delavska delegacija je popuščala do skrajnosti in odstopila 50% od svojih zahtev z nado, da bo spor takoj likvidiran. Zahteve stav-kujočih so se torej občutno znižale in stavkujoči ne zahtevajo več kot 5% povišek mezde ter še to samo v treh postavkah, dočim lahko ostane najbolj sporna postavka brez poviška. Kljub velikemu trudu g. predsednika dr. Voršiča ter mestnega komisarja g. Korena Viljema in zastopnika Delavske zbornice g. Grošlja ter ostalih delavskih delegatov ni bilo mogoče doseči zaželjenega sporazuma, zaradi česar traja stavka dalje. K razpravam so prišli skoraj vsi pekovski mojstri, kar je znak, da vodstvo Združenja nima dovolj zaupanja, ali pa je izgubilo oblast. Vzroki odpovedi kolektivne pogodbe (našteti od Združenja) so tako različni, da javnost ne more razumeti, čemu tako smešni izgovori. S pismeno odpovedjo kolektivne pogodbe je Združenje navedlo, da hočejo imeti mojstri v bodoče proste roke za urejanje delovnih razmer s svojimi pomočniki. Pri drugi razpravi je poslevodeči tajnik v imenu predsednika g. Mlakarja in Združenja izjavil, da je glavni vzrok odpovedi kolektivne pogodbe, ker so se množile pritožbe, ako pomočniki niso prejemali predpisanih mezd in ugodnosti. Najbolj značilno izjavo pa je izrekel na zadnji razpravi v imenu Združenja g. Pobec, ker je ugotovil, da so mojstri odpovedali kolektivno pogodbo zaradi nezakonitosti, češ da so za hrano preveč odtegovali svojim pomočnikom, ker uredba dovoljuje le 8 din dnevno, pomočnikom pa se je odtegovalo 100 din tedensko. Otipljivo je, da zadnja izjava najmanj drži in je tudi najbolj smešna, ker bi z isto morali prevzeti pač gg. mojstri vso krivico stavke nase. Namesto, da bi pomočniki izvajali konse-kvence zaradi kršenja uredhe, so torej mojstri izzvali stavko Ugotovilo pa se je takoj, da jo bila to izrecna zahteva predsednika g. Mlakarja, da se je vnesla v staro kolektivno pogodbo postavka 100 din kot dovoljeni odtegljaj za hrano. Povišek plače po našem mnenju za mojstra absolutno ne igra vloge, ampak gre le prevsem za prestiž.
Tudi Kranj je napravil lepo in mogočno pripravo za kongres Kristusa Kralja. Zadnjo nedeljo jo oh nabito polni cerkvi maševal prevz. gosp. nad škof dr. Ujčič, ki je imel tudi lep govor o namenu kongresa. Na koncu pa je vse kranjske fa-rane prisrčno povabil, da se kongresa v čim večjem številu udeleže. Oh 8 pa je imel sv. mašo in govor g. dekan, ki nas je razvnel in navdušil za kongres, tako da smo vsi sklenili: v soboto ali nedeljo gremo v Ljubljano. V Kranju bodo ostali le bolniki In tisti, ki za Kristusovo kraljestvo in njegov mir ne marajo, ampak bodo prav te dni najbolj strupeno napadali vse, kar je bož lega in kovali v svojem srcu najbolj podle načrte Popoldne pa je bila po litanijah ura molitve, ki se je je udeležila skoraj vsa fara Tu smo prosili, da hI na svetu zavladal res mir, mir, po ka-torem danes hrepepi ves svet.
Lep uspeh naših jadralcev v Londonu
London, 25. julija. AA. Snoči je lord Wack-field priredil svečano večerjo na čast tekmovalcev za pokal Nj. Vel. kralja Petra II., ki ga je dobilo najboljše moštvo na drugem mednarodnem tekmovanju malih letalskih modelov. Teh tekem so se udeleževale skupine iz Belgije, Danske, Anglije, Francije, Nemčije, Holandije, Švice in Jugoslavije. Poleg tekmovalcev in odposlancev aeroklubov iz vse Anglije so se večerje udeležili kot častni gostje tudi angleški letalski minister 6ir Kingsley Wood, jugoslovanski poslanik v Londonu dr. Subotič z gospo, vojni ataše polkovnik Na-lovič, narodni poslanec Moore Brabason ter veliko število drugih uglednih osebnosti.
Pred pričetkom večerje je voditelj jugoslovanske skupine inž. Mirosavljevič izročil lordu Wackfieldu fotografijo s podpisom Nj. Vel. kralja Petra II., za kar se je lord globoko zahvalil. Prav tako je naša skupina izročila lordu Wackfie!du tudi dragocen album 6 fotografijami z lanskoletnega tekmovanja v Liubljpni. Po vtcerji je imel lord Wackfield topel govor, v katerem je med drugim
dejal, da smatra darilo Nj. Vel. kralja Petra II., kot velik dogodek v svojem življenju in da bo hranil sliko Nj. Vel. kralja Petra II., kot največjo dragocenost. Ko je omenjal ime Nj. Vel. kralja Petra, so prisotni burno ploskali. Za lordom Wackfieldom sta govorila še letalski minister King6ley Wood ter narodni poslanec Moore Brabason, ki sta poudarila pomen teh mednarodnih tekmovanj za prijateljstvo med narodi. Prav tako sta poudarila tudi dejstvo, da je poklonil pokal za to tekmovanje Nj. Vel. kralj Peter II., ki je sedaj star 16 let in kateri misli tako kakor vsak mladenič njegove starosti, ko kaže zanimanje za ta šport. Na koncu banketa je govoril jugoslovanski j>06lanik v Londonu dr. Subotič, ki je dejal, da je Nj. Vel. kralj Peter II. ko je dal to visoko nagrado za najboljše dosežene rezultate v tekmovanjih, želel zbuditi zanimanje mladih rodov za letalstvo. Po končani večerji je bil pokal Nj. Vel. kralja Petra II. izročen zmagovalnemu moštvu Francije, ki se je plasiralo na prvo mesto. Drugo nagrado je prejelo angleško moštvo, tretje in četrto pa nemško in jugoslovansko.
MARIBOR
KULTURNI OBZORNIK
Spominski zbornik Slovenije
Izšel je Spominski zbornik Slovenije, ki naj
pokaže vsr delo slovenskega duha in napora v zadnjih dvajsetih letih državne svobode. Svoj čas je — ol) desetletnici državne samostojnosti — izdala Leonova družba podoben zbornik, za dvajsetletnico pa pred meseci revija Misel in delo, le da imajo ti sestavki bolj spominski značaj ter se ozirajo tudi na srbskohrvatski del. Ta zbornik pa, ki ga je izdala založba »Jubilej« pod pokrovitelj-stvom bana dravske banovine dr. Marka Natlačena, stoji največ na uradnih podatkih ter hoče v celoti in čim bolj znanstveno-objektivno zajeti vse dogajanje v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih, ki pnmenjata gotovo novo dobo v našem narodnem življenju. Zbornik kot tak je bil zamišljen za proslavo dvajsptletnice države in bi moral iziti jeseni. Toda. ker je gradivo od časa do časa naraščalo ia so se prireditelji zavedali, da je boljše izdajo malo zavleči, kakor pa jo izdati v slabši obliki in manj popolni, zato je monu-mentalna knjiga mogla iziti šele sedaj. Resnično monumentalna knjiga po zunanjosti (točno 700 strani velike oblike!), po tisku (polkrepek) in opremi, kakor tudi po vsebini in pomembnosti: resnično ogledalo slovpnskih uspphov na vseh področjih kulturnega življenja, na duhovnih in materialnih poljih zadnjih dveh desetletij.
Zbornik je sestavljen — kakor smo že omenili — po zamisli bana dr. Marka Natlačena. Splošno redakcijo je vodil banovinski svetnik dr. Joža Kovačič, glavni uredniki pa so bili ravnatelj muzeja dr. Mal (za splošni in upravni del), vseučiliški profesor dr. Fr. Štele (za kulturni) ter narodni poslanec dr. Joža Lavrič (za gospodarski). Temu odboru so pomagali še gg. Ilrvoj Maister, Drago Potočnik in Janko Hafner. Vso upravo pa je vodil g. Gvido Zupan. Pri Zborniku je sodelovalo 38 avtorjev s prispevki iz svojega delovnega področja, kar daje delu še posebno vrednost iu poroštvo natančnosti in vestnosti.
Monumeutalni zbornik otvarjajo celostranske podobe našega kralja Pptra II., kr. nampstnika Nj. Vis. kneza Pavla, prpdsednika senata dr. Korošca in bana dr. M. Natlačena. Zadnja dva sta delu napisala tudi nekaj spremnih bespd. Tako je dr. Korošec zapisal pomembpn članpk z naslovom Verujmo v svoj narod, v katerem na svoj jasen način v kratkih in jedrnatih besedah poda kon-stolacijo Slovencpv v svetu, zanik drugih narodov iz njihovih lastnih krivd. Česar pa se prj Slovencih ni bati, kajti »slovenski narod je še danes v svojih moralnih osnovah zdrav in krepak«. Zato mirno in z optimizmom zremo v bodočnost. Če smo se obdržali skozi stoletja brez lastne države, nam bo toliko lažje v Jugoslaviji, kjer smo svojo usodo povezali s srbskim in hrvatskim narodom. Če so se nam neprijazne sile podvojile, smo mi svoje podesetorili. Pot našega naroda se šele začenja. Ne v zaton, temveč v življenje, z vero v Boga in v samega sebe!« Ban dr. M. Natlačen pa v svoji poslanici poudarja namen Zbornika, ki naj v vseh člankih pokaže, kje smo bili 1. 1918. in kje 1938., da imamo tako obračun svojega uspeha in neuspeha ter se tako dokopati do saniospoznanja in realnega vrednotenja naših narodnih prizadevanj. In to misel je poudarila tudi založba Jubilej«, ki je knjigo izdala, podčrtavajoč to primerjalno stališče zbornika, ki zato noče biti knjiga osebnih spominov na to dobo, temveč tudi vrednotenje in sodba. Založba tudi pravi, da je zbornik rodila povišana samozavest, ki je Slovence navdala ob državni samostojnosti, ter zavest, da sicer prepogosto pozabljamo na dogodke, ki so za narod bili usodni, ter je zato treba pravočasno oceniti plodove dela.
To so uvodne misli častnih sotrudnikov in založbe. ki uvajajo bralca v pomembnost zbornika, s katerim je Slovenija počastila svojo dvajsetletnico svobode.
Prava vsebina pa se začne s splošnim delom — zemljepisnem in zgodovinskim ter z opisom upravno-političnega značaja. »Kje smo in kako smo?« je naslov prvega, temeljnega in čudovito nazornega sestavka doc. dr. Valterja Bohinca, v katerem je z nazornostjo in geografsko primerjavo opisana lega naše zemlje ter njen značaj. Smo v središču Evrope, na meji srednjeevropskega sveta, sredozemskega in panonskega ter prav tako pred vratmi Orienta in Balkana, kar ima vse vpliv na našo človeško duševnost in naš značaj. Članek je lep donesek k psihologiji slovenskega človeka, izvajane iz zemljepisnega položaja. Prof. Silvo Kranjec je podal v zgoščeni obliki v članku »Sa poti v Jugoslavijo« vso genezo jugoslovanske ideje še davno v Avstriji ter njeno zorenje do sarajevskega atentata, ki je po vojni vihri rodil Jugoslavijo. Članek pomenja zgodovinski uvod v osvobojenje. Takoj nato pa sledi drugi članek prof. Kranjca: Slovenci v Jugoslaviji, kjer je opisana pot političnih borb slovenskega naroda, uspehov in neuspehov ter glavni dogodki zadnjih desetletij. Marsikaj, kar smo že pozabili, si bomo ob tem spet osvežili, in to bo prav in je potrebno.
To sta uvodni študiji, na katerih stoji vsa naslednja stavba slovenskega upravnopolitičnega in kulturnogospodarskega razvoja, ki ju opisujejo na-daljni prispevki strokovnjakov. Tako je Dragotin Terstenjak opisal upravo v Sloveniji, državno in samoupravno, ban dr. Marko Natlačen banovinske samouprave v okvirju ustave od 3. septembra 1931, kjer je važen zlasti člen 116., ki ga posebej poudarja in ki daje vladarju pravico, da lahko tudi neodvisno od ustavnih predpisov notranjo preuredi državo. Podban dr. Majcen opisuje upravo v pravni državi, predsednik apelacije dr. Golja pa slovensko pravosodje v teh letih, Viktor Steska pa cerkvene razmere. Stanovska uprava je napisana po uradnih podatkih raznih stanovskih organizacij, tako Zbornice za TOI, inženirske, odvetniške. notarske, zdravniške (dr. Meršol), lekarniške, delavske, kmetijske in dentistično-tehniške.
Izredno obsežen je drugi del. ki obravnava slovensko kulturo, kakor jo je v uvodni besedi definiral univ. prof. dr. Turk. Šolstvo in privatne prosvetne organizacije so obdelane po podatkih banske uprave. Knjižničar Cene Kranjc je .v izčrpni študiji podal pregled slovenskega tiskarstva in knjigotrštva. dr. Molita Pivec-Stcle pa statistiko knjižne produkcije v teh desetletjih. Prof. Fr. Kohlar je podal zgoščen pregled slovenskega leposlovja in oznake glavnih pisateljev. Univ. prof. dr. Lukman je opisal delovanje slovenskega znan-stva, dr. Štele pota slovenskega slikarstva, kiparstva in arhitekture, Vilko Ukmar slovenske glasbe. Dr. Štele je predstavil slovensko akademijo znanosti in umetnosti, Fr. Kohlar gledališče. Fran Baš muzej, galerije in arhive ter spomeniško varstvo, prof. Kohlar pa še radio, kateremu se je prav v teh dneh izpolnila tista želja, ki jo je prof. Kohlar izrazil v zadnjem stavku: povečanje postaje in gradnjo relejne postaje v Mariboru.
Največji del pa je tretji: gospodarski in socialni. Tu so objavljene naslednje razprave: Dvajset let našega gospodarstva, Naša kmečka zemlja in gospodarske razmere (kmetijski oddelek banske uprave), Razvoj gozdarstva in lova (inž. Aivic Anton), Hudarstvo Slovenije (inž. Lojze Zupančič), Nacionalizacija tujega premoženja, O slovenskem podjetniku (Ivan Avsenek), Industrija v Sloveniji (dr. Adolf (>olia). Dvajset let razvoja slovenskega obrtništva (Janko Traven), (iostinstvo, Domače obrti v Sloveniji, Hazvoj trgovine (Fran ftink), Itazvoj zaposlenosti v Sloveniji po svetovni vojni (Ivo Lah), Naš promet (inž. tir. Črtomir Nagode), Ceste in hidrotehnična dela (inž. Josip Porcnta), Klektrifikacija dravske banovine (inž. Fr. Kueh), Slovensko denarništvo (Drago Potočnik), Pregled našega zadružnega gibanja in stanja (dr. Vlado Valenčič), Zasebnopravno zavarovalstvo v Sloveniji (Ivan .Martelanc), Dvajset let tujskega prometa v Sloveniji (dr. Rudolf Marn), Državne in samoupravne finance v dravski banovini v 1. 1918 do 1938 (dr. Vladimir Murko), Zdravstveno stanje in demografski podatki (dr. Ivo Pire), Razvoj zdravstvene zakonodaje (Janko Dolžan), Bolnišnice v Sloveniji (dr. Valentin Meršol), Razvoj in delo higienske organizacije v Sloveniji (dr. Ivo Pire), Naše delavstvo in naša zakonodaja (Filip Urat-nik). Naše izseljensko vprašanje (Alojzij Kuhar), Gasilstvo v dravski banovini, Zasebna dobrodelnost. Dodan je še statistični dodatek, ki ga je sestavil Drago Potočnik.
V četrtem delu so objavljeni opisi nekaterih važnejših kulturnih in gospodarskih ustanov in podjetij.
Zaključno besedo pa je povzel univ. profesor dr. Štele s sestavkom, v katerem je skušal podati nekako kulturno filozofijo Slovencev ter psihološki razlog za našo legendarno razdvojenost, ki je nastala iz reformacije in protireformacije, iz severnjaškega in južnjaškega občutenja sveta, iz prote-stantstva in baroka, iz idealizma in realizma, kar je nujen rezultat našega zemljepisnega položaja. Ta razdvojenost se mu ne zdi slaba in škodljiva, temveč sta oba tečaja dajala pozitivne plodove in najplodovitejše prav tedaj, ko je bila ta notranja napetost na višku. Ta priostreni dualizem mu je »prepotreben element«, kar pa je tiskarski škrat hudomušno pokvaril prav v nasprotni, celemu stavku nesmiselni »nepotrebni element«. Članek je vsekakor poizkus razložiti globlje in bolj smiselno kot navadno našo eminentno kulturno razklanost.
S tem pa je tudi Spominski zbornik zaključen. Vsi, ki so imeli opravka z njim, bodisi kot uredniki, pisatelji ali upravniki, so storili veliko delo, ki je v čast vsej Sloveniji, pa tudi naši banovini ter je vsekakor edinstvena publikacija v državi, postatljena za zgled, kako je treba proslavljati najvažnejše dogodke v življenju naroda. Bilanca, ki jo kaže tak pogled nazaj, za Slovence večinomn ni negativna, samo t nekaterih ozirih je morda manj uspela (samouprava), sicer pa je pokazala velik napredek slovenstva v vseh pogledih. Morda ne tako visok, kot bi bil lahko, da smo svobodno razpolagali s svojimi sredstvi, vsekakor pa pozitiven. S tem obzornikom je še bolj potrjena naša privezanost na to državo, v kateri edini je zagotovljen naš samostojni, narodni, kulturni in gospodarski razmah.
Ta spominski zbornik je pravi dokaz tega, zakladnica vsega našega znanja o Sloveniji zadnjih desetletij, ter zato vredna, da krasi mizo vsakega našega izobraženca, še celo pa naših uradov. občin in župnišč ter društev, ki bodo v njej našli vse podatke, potrebne za nujno spoznavanje samega sebe. In samo od takega spoznanja gre lahko pot zavednostno navzgor.	td.
Radiofonske prireditve v času kongresa
V okviru kongresnih prireditev prireja radie-fonska oddajna postaja pomemben cerkveni koncert, ki obsega dela domačih, pa tudi tujih mojstrov.
Posebno opozarjamo na delo italijanskega skladatelja Vitlorio (inccchija: Salzburška maša (Missa Salisburgensis), katere »Gloria« bo izvajana pri tem koncertu.
Delo je pisano za solo sopran, mešani zbor, orkester in orgle. Predvideno je pa tudi izvajanje z orgelsko spremljavo in je skladatelj pripravil zato posebno orgelsko partituro. Izredno zanimiva in tudi hkrati težavna vloga je dodeljena sopran-skemu solu: skozi vse delo se ovija, tekmuje deloma z orkestrom, deloma z zborom, večkrat postopa v skrajno dramatičnih stopnjevanjih, katera so podprta z močnim harmonskim ozadjem.
Celotno delo je bilo prvič izvajano v okviru glasbenega festivala 23. julija 1933 v salzburški stolnici in bilo tedaj z ogromnim navdušenjem sprejeto. Naziv »salzburška maša« prihaja od tod, ker tvori tematirno podlago koralni napev salz-burškega skladatelja Pavla Hofhajmerja. — Delo izvaja frančiškanski cerkveni zbor p. Hugolina Sattnerja, solo poje ga. Dragica Sokova, pri orglah g. prof. Pavel Rančigaj, dirigira g. Drago Mario Šijanec.
Koncertna pevka gdč. Štefka Korcnčanova zapoje Bachovo pesem: Blagor Tebi — s spremi je-vanjem orgel in Kimovčevo: češčena si Marija — s spremijevanjem violine in orgel.
Izmed zborovskih točk je na sporedu še Doli-narjeva: Zdrava Marija za soli zbor in orkester.
G. prof. Pavle Rančigaj zaigra še Iliindlov koncert za orgle s spremljevanjem orkestra, dalje Bergerievo: Fugo in Lisztov preludij in fugo na ime: B-a-c-h.
Koncert bo važen umetniški dogodek. Vrši se v cerkvi sv. Petra v petek 28. julija ob 20. Vstopnine ni! Iskreno vabljeni.
Davna priča krščanstva
Iz Neapla poročajo, da so v razvalinah mesta Herkulanum, ki ga je 1. 79 po Kristusu zasul izbruh Vezuva, v neki patricijski hiši našli znamenje križa (»signum Christi«). Križ je bil pritrjen na steno v 60 rm visokem in 45 cm širokem okviru. Poleg tega so našli zogljenel kos oprave, neke vrste klečalnik, ki ga je s hišo vred zasula goreča lava in ga tako ohranila današnjemu času. Ti dve uajdbi sta gotovo med najstarejšimi dokazi krščanstva v nekdanji rimski državi, ki dokazujeta, da je krščanstvo prišlo sem že kmalu po Kristusovi smrti, vsekakor pa pred I. 79, ker takrat je izbruh Vezuva vse pokril s kamenjem in pepelom.
Podmornica »Thetis« znova ušla na dno
Pripravljalna dela za dvig ponesrečene podmornice »Thetis« so bila v petek zvečer tako rekoč končana. Podmornica je bila že povezana z 8 močnimi železnimi kabli, zadnji potapljači so se vrnili na površje in javili, da je vse v redu. Dvi-govalna ladja >Zelo« je čakala samo, da nastopi klima, ko bi bilo več upanja podmornico z morskim tokom zapeljati vsaj nekaj milj bliže bregu. Okrog 1 v soboto zjutraj je prišel ugoden trenutek in naprave na »Zelo« so začele delovati. Verige in kabli so se napeli in kmalu se je »Thetis« dvignila iz morskega dna. V načrtu je namreč bilo, da bi »Zelo« podmornico ob tej plimi prepeljala nekoliko bliže bregu, potem spet položila na morsko dno, ker je gibanje morja tu izredno močno in bi bilo vsako prepeljevanje ob oseki že v naprej obsojeno na neuspeh, ob naslednji plimi bi jo spet nekoliko prestavila itd., dokler nesrečna podmornica z 99 mrtvimi ne bi prišla na suho. kjer hi bila preiskava o vzrokih te nesreče šele popolnoma omogočena. Toda ko se je »Zelo« s težkim tovorom pod seboj okrog pol 3 zjutraj začela počasi premikati k bregu, sta dve verigi odpovedali — počili sta — in »Thetis« je spet ušla na dno morja. 10 km naokrog je bila v teh urah prepovedana vsaka plovba, da bi bilo morje čimbolj mirno, toda vse ni nič pomagalo. V soboto popoldne ob pol 5 je mornariško poveljstvo nestrpno pričakujoči javnosti na kratko sporočilo, kaj se je v noči zgodilo. Del se bodo lotili znova, ker poveljstvo za vsako ceno hoče priti na jasno, kaj je to nesrečo povzročilo, zato hoče podmornico imeti neposredno pred očmi. Delajo z veliko naglico, ker se vremenske razmere morejo vsak dan poslabšati, kar bi pomenilo konec vseh poskusov — vsaj za to poletje.
Nemški težki železniški top
ŠPORT
Še enkrat Harbig
Zanimalo bo marsikaterega Športnika, prav gotovo pa vsakega lahkoatleta, kako se je pripravljal Harbig za naskok na 6vetovni rekord, ki ga je leto« zrušil v Milanu in postavil novega v teku
na 800 m.
Harbiga so odkrili pomladi leta 1934 kot nepoznanega športnika. Sicer je on že preje gojil šport kakor rokomet in gozdnih tekov 6e je udeleževal, vendar se je seznanil šele v tem letu s svojim trenerjem Gerschlerjem in 6 tem se je pričelo zanj šele pravo športno udejstvovanje. Ta trener je takoi spoznal v novo odkritem športniku velik talent, kajti Harbig je v neštetih gozdnih tekih in v tekih na daljše proge na tekališčih pokazal tako vztrajnost, da je mislil celo treneT, da postane iz-boren dolgoprogaš. Vendar pa ie imel Harbig tudi veliko veselje za šprint. Toda kljub temu je manjkalo Harbigu še mnogo do tega, kjer je danes. Leta
1934	se v Nucrnbergu niti v finale ni prerinil, leta
1935	je bil pri juniorskih prvenstvih v Kaselu zadnji. Leto nato pa se je stvar že zasukala. Na olimpijskih igrah je Harbig prvikrat nasto,pil v mednarodnih tekmah. Bil je v hudi konkurenci že v pred-tekih izločen, toda bila pa je to zanj velika šola, lahko se reče šola, ki ga je usposobila, da je postal svetovni prvak z bajnim uspehom. Na te>j o,lim-pijadi je študiral taktiko Lovelocka, Cunninghama in Fincev, naučil se je, koliko je vredna hitrost pri zadnjih metrih. Hotel je postati velik tekač in zato je moral in hotel iti v vsak tempa in kljub temu na koncu še šprintali.
Pod temi okolnostmi je treniral Harbig dve leti. Po hitrosti se je vselej prilagodil določenemu tempu, da je potem v ravnici zmagal s šprintom. Vsi nemški nasprotniki, Švedi. Lanzi in Amerikanci so bili brez moči radi te taktike. Celo poljski prvak Gasovski ni mogel 30 meterskega naskoka spremeniti v zmago, kajti Harbig ga ie dohitel in prehitel in — zmagal. In tako je vedno zboljševal svoje čase. Zato jc tekel Harbig vse proge letos samo radi tempa in ne Tadi šprinta. Hotel se je namreč prepričati, če bo kos veliki hitrosti, ki jo mora ne držati od začetka do konca, temveč celo povečavati V Milanu je dokazal, da cclo čas v prvi rundi v 52.6 sek. ne more prepričati končnega napada. Lanzi jc v zadnjih sto metrih enostavno obstal in je izgubil več kakor 15 metrov, ko je Harbig šele začel prav delati.
Toda cilj tega fenomenalnega svetovnega tekača pa niso rekordi, temveč ie cilj vsetfa niei»o-vega dela Helsinki — zlata kolajna v Helsinkih. Ko bo to dobil, sc bo poslovil od tekmovanja in hoče napraviti prostor naraščaju, ki je danes zasenčen, katerega jedva opazimo z ozirom na take U6pche svetovnih mojstrov.
Kdo je tekel doslej pod 1:50?
Časi pod 1:50 so še danes zelo redki. Na olim-pijadi v Lo,s Angelesu leta 1932 jc prvikrat v zgodovini pretekel pod omenjenim časom Anglež Hampson ki ie rabil za 800 m 1:49, min. in tudi Kanadčan Wilson je šel skozi cilj v času 1:49,9 min. Ben Eastman je ravnotako hiter kakor Hampson, črnec Woodruff ie rabil 1:49,9 in po,zneje samo 1:47,8, pri čemur se je izkazalo, da je bila proga za 4 metre prekratka. Vsekakor pa bi bilo tedaj 1:48,4. Medtem sta Glenn Cunningham s časom 1:49.7 in E Robinson s časom 1:49,6 dosegla nove svetovne rekrurde.
Sele v preteklem letu se je zopet vključila tudi Evropa v vrste teh tekačev. Wodcrson je pretekel 800 m v času 1:48,4. In v letu 1939 je naj-preje poskrbel Italijan Lanzi za nov italijanski in svetovni rekord, potem se ie uvrstil Harbig s časom 1:49,4 v krog svetovnih mojstrov. No in sedai sla oba ta dva nasprotnika s časi 1:46 6 in 1:46 absolvirala najhitrejši tek na 800 m vseh časov.
Atletski dvoboj Zagreb : Split
V atletskem dvoboju, ki je bil v Splitu med Zagrebom in Splitom, je zmagal Zagreb s precejšnjim naskokom. Oglejmo si rezultate, ki so zaradi troboja med Zagrebom, Belgradom in Ljubljano precejšnje važnosti. Izgledajo takole:
Teki: na 100 m Avguštin (Z) 11.2, na 400 m Despot (S) 51.5, na 800 m Kaiser (Z) 2:01.8. Despot 2:02.6, na 5000 m Kotnik (Z) 15:59: štafeta 4X100 metov Zagreb 45.5, štafeta 400—300—200—100 m Zagreb 2:08 7.
Metij Krogla Kovačevič (Z) 41.43 m; kopje Markušič (Z) 58.37 m; disk Kovačevič (Z) 42.25 m.
Skoki: višina Avramovič (Z) 180 cm, Bach (Z) 176 cm; daljava Ulrich (Z) 621 cm; triskok Berg-mann (Z) 12.79 m; skok s palico Ivanuš (Z) 342 cm.
Plavalni dvoboj Jug : Jadran 65 : 44
V Dubrovniku je bil plavalni dvoboj med splitskim Jadranom in dubrovniškim Jugom v Dubrovniku. Končal se je z zmago domačinov v razmerju 65 : 44 Postavljeni so bili nekateri izredno dobri rezultati. Najbolj ee je spet izkaza! Ciril 2i«ck, ki '
je 40 m prosto preplaval v 4:51.6. To je najboljši letošnji rezultat v Evropi na tej progi in za 5 sekund boljši kakor lanski najboljši Žižekov rezultat. O tali rezultati: 100 m hrbtno ženske: Arlič Maja (Jug) 1:30; 200 m prsno moški: Barbieri (Jug) 3:02; 100 m prosto ženske: Beara (Split) 1:16.8, 100 m prosto moški: Stakula (Jug) 1:01.7 200 m prsno ženske: Colič (Jug) 3:26.5; 100 m hrbtno maški: Ci-ganovič (Jug) 1:15.2; ženska štafeta 4X50 m pto-sto Split 2:20.2; moška štafeta 4 X 200 m prosto Jug 9:45.6
Nov svetovni rekord Italijanke Testonijeve
V	Garmisch-Partenkirchenu je postavila Italijanka Testonijeva — ki je šele pred tednom zboljšala svetovni rekord v teku čez zapreke na 80 m — zopet nov svetovni rekord. Tokrat se ji je posrečilo znatno zboljšati čas. Za omenjeno progo je sedaj porabila 11.3 sek., čas, ki ga ne bo kmalu katera zboljšala. Na drugem mestu je bila Nemka Dempejeva, ki je rabila 11.6 sekund in ki je izenačila nemški in prejšnji svetovni rekord. Poleg tega je bilo doseženih še nekaj prav lepih rezultatov. Tako je skočila v daljavo Nemka Schulzejeva 5.76 m in je vrgla njena rojakinja Mauermayerjeva disk točno 46 m.
Šport po svetu
V	tekmi za Davisov pokal v ameriški zoni je prišlo do srečanja med teniškima reprezentancama med Kubo in Kanado. V tekmovanju parov je proti pričakovanju zmagala kubanska dvojica Noras-Ricardo nad kanadsko dvojico Pedrar-Paer-
son z 9:7, 4:6, 6:4, 4:6, 6:1.
•
V	enajsti etapi Tour de France« je zmagal na progi Montpellier-Marseille (212 km) Francoz Galatteau. Progo je prevozil v 6,30.55. Drugi je bil Clemens (isti čas), tretji Le Greve 6,31.55. Po enajsti etapi je splošni placement naslednji: 1. Vietto s časom 73,56.17; 2. Sylvere Maes 74,00.16; 3. Vlamanek 74,03.03; 4. Visscrs 74,06.12; 5. Lambrichts 74,03.37.
*
Praška Slavija bo 2. avgusta odigrala nočno
tekmo s Hungarijo v Budimpešti.
*
Praška Šparta pa bo v avgustu odigrala v Nemčiji tri tekme in sicer: dne 13. avgusta v Berlinu.
»
Za naslov svetovnega prvaka se bosta po uradnem sporočilu srečala v boju sedanji svetovni prvak črnec Henry Armstroug, »ubijalec mož«, ter Italijan Aldo Spoldi. Boj bo septembra meseca v Rimu. Spoldi in Armstroug sta se srečala že v Newyorku leta 1937 Takrat je zmagal Henry Armstroug samo po točkah.
ZFO
Nedeljsko tekmovanje za mednarodne tekme v Belgiji
V	včerajšnjem našem poročilu je pomotoma izostala lahkoatletska disciplina: skok v daljavo,' v kateri so v nedeljo tekmovali naši zastopniki, ki pojdejo v Belgijo. Rezultati v skoku so bili tile: 1. Lončarič (Maribor) 6.47 m; 2. Klinar (Št. Vid — zavod) 6.34 m; 3. Smolej (Št. Vid pri Stični) 6.0-1 m.
Z ozirom na rezultate nedeljskih lahkoatlet-skih tekem in pa z ozirom na zelo dobre uspehe, ki jih je pokazal pri tem tekmovanju br. Lončarič, bodo lahkoatletsko reprezentanco sestavljali tile naši tekmovalci:
Jeglič. J. Klinar. Košir. Lnnčarif, Skušck in Smolej. Vsi ti tekmovalci, kakor vsi telovadci in ostali, ki pojdejo v Belgijo, prejmejo potrebna pojasnila pismeno, ozir. v dnevniku »Slovenec«.
99
SLOVENEC"
na 10 straneh, je največji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevnik!