154. številka. Ljubljana, v soboto 7. julija. XXI. leto, 1888. fzhaja vsak dan jvofer, izim&i nedelje in praznike, ter vnlja po pošti prejeman za avntro-ugerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta M gld., /.a četrt leta ! »ld.. za jeden mesec 1 gld. 40 kr, — Za Ljuh 1 j ano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za fietrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden raesec I gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Cetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za o 7. n a n i 1 a plačnje se od Cetiiistopne petit-vrste po 6 kr.. fe se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., te se trikrat ali vefikrat tisku. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vrafajo —DreilniStvo in upravništvojev Gospodskih ulicuh St. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. V LJiibl|uul 7. julijn. Madjarskemu narodu se mora priznati, da je v političnih zadevah jako izveden in zvit. Malo nad 6 milijonov je Arpadovcev, osamljeni so sredi mej druzimi narodnostmi, a vender zapovedujejo ne le 10 milijonom družili narodiiostij v deželah ogerske krone, temveč tuđi močno uplivajo na tostransko državno polovico, kakor smo videli pri špiritnuin davku, in njihov upliv je merodajen v vnanji poli-tiki, Madjari igraju važno ulogo v Evropi. Seveda bili bi še mogočneji. da bi je ne tlačile slabe finan čne razraere. Da bi si osigurali svoj obstanek, zatirajo in raznarodujejo nemadjarske narodnosti po Ogerskem in vae Sole urivajo inadjarščino. Posebno si priza-devajo zatreti ogerske slovanske narodnosti. Zapili ao jim srednje sole in podkupujejo učitelje, da bolj goje madjarščiuo. Njih prizadevanje pa tuđi ui brez uspeha. Mnogo slovanskih vasij ae je že razna-rodilo. Madjari pa neso zadovoljni s tem, da igrajo važno ulogo v naši monarhiji, raztegniti hočejo svoj upliv tuđi na Balkanu, in močno se brigajo za za-deve v Srbiji in Đolgariji. Upliva svojega pa v tamošnjih deželah drugače utrditi ne morejo, ako se ne naseli dosti madjarske inteligencije v teh deželah in pridobi važnih služeb. Zato pa jim je znanje slovanščine neizogibno potrebno, kar tuđi sami spo-znavajo. Vladni list „Nemzet" sam priporoća raa-djarski mladeži, da bi se zasobno pridno učila slovanskih jezikov, da se usposobi za javne službe na Balkanu. V srednjih šolah ne goje slovanskih jezikov, te tuđi se v teh šolah zatenja priprava za javno službovanje. Za to pa i majo Arpadovci jako važen povod. Će bi se v srednjih šolah n. pr. gojila ru ščina ali kak drug slovanski jezik, bi se tuđi slo-vanski dijaki zaćeli bolj zanimati za slovaušćino in to bi škodovalo madjarizaciji, katerej morajo Sole Blužiti. Madjari dobro poznajo Slovane in njih na-pake, da se posebno radi naudušujejo pri pijaci za slovanstvo, za druge slovanske jezike in literature, da se pa boje truda, da bi se učili res kakega drugega slovanskega jezika. Će bi se v soli obli- ——----------- -* ■ - ■ - ■ ■ — ■ ------------------■■- - ■—------------------- gatno učila u. pr. ruščina, bi se je pač učili dijaki in dobivali veselje do slovanskega znanja, da bi se je pa slovanski dijaki zasobno učili tega pa ni pri-ćakovati. Druguče pa delajo Madjari. V Pešti je že več klubov. v katerih se pridno goji rušćina. Kakor je nedavno zatrjeval nek srbski, v Budimpešti izha-jajoč list, se često sliši po ulicuh ogerske stolice govoriti ruščina. In tišti, ki jo govore, so skoro iz-ključno M'idjari. Po kavarnah s« ruski listi in to ne zaradi Iepšega, tcmveč t*e pridno Čitajo, podajaio se kar iz rok v roke. Na vseuč'lišči in na politehniki predava dr. Ašbot ruščino in ima toliko slušateljev, da je velika dvorana vselej prenapolnjena. Na trgovski Soli se pa tuđi poučujejo ružni slovanski jeziki. Madjari se pač ne uče slovanščino iz ljubezni do Slovanov, temveĆ ker sjpoznavajo veliko njeno praktično važuost. Pa ne le Madjari, tuđi drugi narodi se zadnja leta mnogo brigajo za slovanske jezike zlasti pa za i uščino in se ćelo ponašajo ž njenim znanjem. Ko je bila deputacija Peterburških Nemcev prišla v Berolin k pogrebu cesarja Viljema in jo je vsprejel knez Bi8marck, je ta mojjočni nemški državnik jej ponosno pripovedoval, da umeje ruščino, pa tuđi nekoliko staroslovenščino. Teh jezikov se je naučil še, ko je bil poslanik v Peterburgu. Na franeoskem je več učenjakov, ki se speci-jelno bavijo a slovanskimi jeziki in zadev&mi. Nič manj se za slovenske jezike ue zanimajo v Angliji. Vlada sama odroenila je velike nagrade uradnikom, ki /najo i'uščiuo, Pa tuđi iz trgovinskih ozirov Angleži ruščino goje". Za Nemce je že izšlo kacib dvajset slovnic ruskega jezika in nekatere v več izdajah. V Lip-siji, v Herolinu in na Dunaji so že posebne knji-garne, ki se ]>red vaem pečajo s prodajo slovanskib knjig, in nekateri, kakor Gerbhard v Lipsiji, je ćelo zalagajo. Bogati angleški in nemški trgovci pošiljajo sinove svoje v Rusijo, da se priuče prvemu slovan-skemu jeziku. Ruska literatura hitro napreduje in se v mnogih tuđi znanstvenih strokah more meriti z nemško, franeosko ali angleško, v zemljepisji pa prekosi vse te literature. Neizmerno lepegu in ;z\ornega ima tuđi ruska lepoznanska literatura. Omenimo le tlela grofa Leva Tolstega, iz katerih veje zdrav realizem, ki se ne plazi ob t.leh, kakor iraneoski, ainpak se ponosno kvišku vspenja. Koliko lepih idej tiči v v delih tega duševnepa orjaka. Kako lepn je naslikan ruski patrijotizem v njegove] „Vojna in Mir", ko je n-ii'od brauil domovino svojo proti napadoval-cem. Že drla samo tega pisatelja so vredna, da se kak Slovf-n poprime učeni a ruskega jezika. Kako je pa pri nas zapadnih Slovanih' z znanjem druzih slovanskih jezikov. V Pragi je sicer ruski klub, pri nas Slovencih pa Se kaj tacepa ni. Če tuđi suio razupiti za rusotiie, a. vender še clolgo ne borno toliko vešči rufičine, da bi mogli biti po-aredovalci mej svetom slovanskim in zapadom. Vso izobraženost zajemamo iz zapadnih slovstev, ne pa iz slovauskib. Koliko je še izobraženib Slovencev, ki še ćirilice čitati ne znajo. Na tujem se Slovenec iu Čeh le prerada izdajata za Nemca in so Nern-cem pvidružujeta. „Politik" toži, da se mnogi Oebi v Ameriki izdajejo za Nemce, in blizu tako piše „Srbski list" v svojem članku „Slovani v Carigradu". Temu je pred vsem to krivo, ker vsak količkaj iz-obražen Čeh ali Slovenec zna nemški, kak drug 4o-vanski jezik pa malokdo. Tako svet le malo zve o Slovanih, kar gotovo škoduje ugledu Blovanstva. Pa ne le moralitno, ampak tuđi gmotno škodo imamo, če zanemarjamo slovanščino. Spominjamo se, da je nekdai v kranjskem deželnem zboru trdil g. baron Apfaltrern, da Bog Kranjca ne zapusti, če le malo nemški zna. Tedaj smo si takoj mislili, da je gospod baron mislil na razmere, kakeržue so bile pred petdesetimi leti, ne pa kakeršne so nedaj. Tedaj so naši delavci, pa tuđi na&i inteligentni krogi dobivali kruha mej Nemci. Sedaj so se pa Nemci tako pomnožili, da že njim samim nedostaje zaslužka in rinejo na vse kraje s trebuhom za kruhom. Posebno nemške inteligence je v izobilji, tako da v Neinčiji že doktorji modroslovja poučujejo po meščanakih in ljudskih šolah in so še veseli, če tako službo dobe. Jedino na slovanskem jugu in vzhodu je še prostora za naše inteligentne moči, kadar bi doma LISTEK. Nedeljsko pismo. Ljubljančani sicer Goetheja ne bero in to velja o slovenskih, kakor o nemških bele Ljubljane pre-bivalcih, vender pa se v jedni točki čudovito stri-njajo l "VVeimarskim polubogom. Kakor je svoje dui Goete tožil: „Nichts ist ao schwer zu ertragen — Als eine Reihe von sehonen Tagen", tako klepečejo Ljubljančani, kadar jih jasno solnee obseva nekoliko dnij s polnimi žarki, kakor na listnatem drevji zelena žaba, tako regetajo po Ijubem dežji. No, jaz mislim, da so sedaj njih želje utešene. Dobrih deset dnij dobivali smo toliko mokrega blagoslova, da ga je že preveč in da bi človek od nog do glave bil najrajši povit v pristni ruski juhten, ki vsaj vodo drži. Silni dež in vsakdanje plohe uplivale bo tuđi name neugodno. Na sv. Petra dan bilo je Žegnanje na sv. Petra predmestji in veselil sem se že, kako bodem slastno zaužival običajne štruklje v senci koša tih vrtov in dobrega mišljenja. Stari Daždbog pa mi je debelo prečrtal vse veBele nade, z vrtov ubežali smo v tesne sobe, ni ga bilo pravega veselja navzlic lepemu vencu, ki se je v svežem zraku povoljno zibal mej Šentpeterske cerkve obema zvonikom a. Pri vsem tem konstatoval sem na veliko za-dovoljnost svojo, da nekdanjega „Znamenja" na Šentjjeterskem predmestji ni več. Podrli so ga. Prazen prostor kaže sedaj trudnemu potniku kraj, kjer je nekdaj stalo za Šentpetereko pred-mestje „znamenje", toli pomenljivo. Sedanji rod nema več pojma za stvari, za katere so nekdaj bili uneti pokojni predniki naši. Toda kaj tacega se maščuje. Jedva so je odstranili, že se je ondu prikazal povodni mož, dolg nad najvišje hiše, kosmat pa, da se niti popisati ne da. Videl ga ni nihče drugi, nego zapoznela trcijulka. Videla ga je mej 11. in 12. uro v noći. Ustrašila se ga je silno, še bolj pa povodni mož. In kaj bi se ne? Foln vroće ljubezni zapustil je svojo stekleno palačo in jo krenil v Ljubljano, kjer ga že ni bilo, odkar je bil pograbil v Preširnovih poezijab opevano Uršiko. Hotel je malo povasovati pri brdkih Šentpeterskih dekletih, a hudo je ualetel. Namesto nežne krasotice prišla mu je stara krmež-ljava trcijalka nasproti. Kaj tacega je ćelo za po-vodnega moža preveč. PuhnU jo je bliskoma v Ljubljanico nazaj io izveBtno ga dolgo vrsto let ne vili živa duša več. Poleg tega tragikomičnega dogodka zabeležiti mi je še druzega, ki se je pri peti I sredi raesta. V znani krčmi Ljubljanski sedela je pred par dnevi trojica mladih Ijudij, o katerih je že Horačij pel: „Imberbis puer tandem custode remoto gaudet equi8 canibusquea. No brez brade ui nobeden raej njimi, jeden iraa tuđi psa, drugi konja, tretji pa obojega ne. Imeli so važno razpravo. Na mizi ležala je menica za 500 gld., vsa je bila že gotova, le zaradi tega so hili še nejedini, ima se li zapisati: „an die Ordre meine eigene" ali pa „raeiner eige-nenu. Slednjič poravnala se je tuđi ta diferenca in mladi gospod s konjem bi bil imel odšteti valuto tovarišu s psom kot akceptantu. A nesrefia ne počiva. Sklep kupčije prnznovali so z „likofom", ki je pa predolgo trajal, kajti stari „deus ex maehina" prikazal ae je v podobi strogega očeta, ki je svojemu sinu vzel pripravljeno valuto, a pustil mu me-nico, o kateri sedaj lahko premišljajo, na čegavo „ordre" se je glasila. Začetkom tega podlistka omenjeni dež ni bil brez upliva na naše časopisje, katero s» množi z uprav zajčjo plodovitostjo. To bi bilo samo ob sebi dobro znamenje, ko bi se ne videlo konjsko kopito prevelike konkurencije. List za 80 kr. na leto res ni drag, več tuđi vreden ni, a potrebe njegove ne- ne dobili mesta. Zato je pa treba znanja dotičmb glovanskib jezikov. Pa tuđi tam bodeta nas izpod-rinilft Nemec in Madjar v našo gmotno škodo in v škodo slovanstvu, če bodemo držaii roke križem in se ne borno lotili resnega dela, to je učenja druzih slovanskih jezikov in se bodemo za slovan sko vzajenmost nauduševali Ih pri žlabttii vinski kapljici. Veseli bi bili. te bi naše besede ne bile bob ob steno, če hi se Slovenci resno lotili učenja druzih slovanskib jezikov, zlasti ruščine, da bi že vender jedenkrat neniAčirm nehala biti obćni slovan-ski občevalni jezik. U^imo se torej od Madjarov! Govor državnega poslanca J. Hrena v državneui zboru dne 25. maju 1888. 'Konec. Misli! bi, da bi se pri takej operaciji marali ravnati po dvojnem načelu, prvič, da bi moral ta douesek plačevati vsak uradnik, tuđi oni, ki ni v takem položaji, da bi moral itoga preskrbeti, torej tuđi neoženjeni, in to zaradi tega ker se lahko pozneje oženijo, morda prav zadnji čas svojega aktivnega službovanja, pa tuđi zategadel, ker je nekako vza-jemno podjetje za pospešeuinje stanovskih koristi), katere pospeševati in podpiruti ima slednji uradnik če tuđi ne pravne pa etično in nravno dolžnost. Drugo načelo, katere»a bi se držali je, da bi 8e uradniki po njih plaćah in druzih prejeuikih, torej v viSjih razredih z razmerno višimi kontingent-nimi {»ostavki pritegnili, negu nižji uradniki n. pr. uradniki XI. in X. razreda, ki najmanjši obolus krajcar, težje pogreše nego goldinarje ministri in drugi uradniki v najvišjih razredih, v katerih dobi-vajo na tisoče plače. Mislim torej, če se že pecani s številkami, da bi nekakov ne bilo preveć, če bi se zahtevalo od uradnika I. razreda — sicer je v tem razredu le jeden uradnik, uamreč gospod ininisterski predsednik — 3°0 ali 4° 0 plače, kar bi zuašalo na mesec 30 ali 40 gld.; primenio bi moralo potem po stopinjah iti navzdol, da uradnika XI. razreda, pri katerern bi se odtrgalo od plače 1% to je polgnUlinarja na mesec. Še po tacein računu bi se dobilo na leto 492.448 gld. Razume se, da ne bodem dalje raz pravljal tega, ker tu ne gre za natančue Studije, hočem se postaviti samo na stališče, katero sem zavzemal lani, da bi vlada, če resno hoće, se hihko joučila, kak.i naj se loti te stvari, deloma po tu-jih uzorcih deloma po lastnib skusnjah, katere si lahko pridobi v svojej zavarovalnotehnićnej pisarni. 11 koncu hi še £ utkolikimi besedami pozval vlado, da bi tej stvari pokazala toliko naklonjenosti kakor narodni zastup. C. kr. vlada naj tei zudevi obrača svojo odkritusrčno pozornost in stori resen korak, da ustieže prošnjam in težnjam uradnikov in željam, katere je nrdvoumno izrazili! zbornica! Naj bi vlada torej letoSnje jubilejno leto, katero bodo iz hvahžne pijetete za dobrotijivegii vladarja slovesno obhajali vse dežele in narodi velike naše domovine, napravila uradnikom za dvojno jubilejno leto s tem, da sproži to akcijo in tako [postavi spomenik v srcih i ti mislili državnih uradnikov Tu ne gre tuliko za pomoć iz d ržavnega žepa, kolikor za organizacijo in združenje močij in sredstev po načelu, ki j^ izraženo v poraenljivem gaslu našega vzvišenega vladarja, katero kliČoč končavam: „Viribus unitis" — Z jedinjenimi rao-čmi." (Odobravanje na desnici.) Politični razgled. \<>tr;mje i i 7. jullja. Po dolgej borbi so ^uličici Rusi vender toliko dosegli, da se bodo na državni gimnaziji v l>rzemyslu osnovale rusinske paralelke. Letos se bode že otvoril prvi rusinski razred. Vnprejemni izpiti za ta razred s ■ bodo vršili v ruščini. Na Predarl.Hkem osnoval se je odbor, ki uabira prostovoljne darove, da se osnuje povodom cesarjeve Štiridesetletnice katoliško učiteljišče, katero bode vodil kuk samostanski red. Dosedaj je že nabranih v ta namen 15000 gld Pri general rjej debati je v hrvatslct'ii saboru opozicija pobijala nov živinozdravski zakon z državuopravnega stališća. Nji ne ugaja, da novi zakon govori o sporazumljenji z Ogersko. To ako-e uepoklicani mesa li v državne posle in silili v buluega cesarja. Že prvi cesar je v ukaz ni bi! konstitucijonalen, ker ni imel ministerskega podpiaa, če tuđi so se ž njim hotele odpraviti nekatere policijske imreilbe. Pozneje so skušali preprečiti, da bi cesar ne potrdil zakona o podaljšanji legislativne dobe, dasi ministerstvo zato ni hotelu prevzeti odgovornosti. Tako postopanje tuđi ni konstitucijalno. Še manj konstitucijonalno je pa, da so Puttkamerja odpravili, ne da bi bil ministerski predsednik, knez Bismarck, kaj vedel za to Naprednjaki so hoteli 8 svojim uplivom pri dvoru odstraniti moža, ki je zjedinil Nemčijo. Trikrat so poskusili, pa se jim ni posrećilo. Takoj ko je na-stopil cesar, pozneje ob Battenberžanovej aferi in nazadnje, ko so vrgli Puttkamerja. Hoteli so tako ilolgo intrigovati in ježiti Bismarcka, da bi šel. Dopisi. las Olovcit G julija [Izv. dop.] Deželno-zborska volitev na mesto umrlega g. msgr. Andr. E inspiel erj a je razpit*ana ter se dotično vladno oznanilo naslednje glasi : Štev. 881. preda. Oznanilo. Ker je umri poslanec kmečkih občiu v okraji Velikovec, Kapla, Pliberk in Doberla ves, g. msgr. Andrt'j Einspieler, razpiše ae p0 členu 6. de-želnega reda in po členih 18. in 20. deželnega voli Inega reda nova volitev za omenjeni volilni okraj, iu sicer na dan 14. a vg u sta 18 8 8. I. v po-stavno določenem inestu Velikovci. Kdaj se vršijo volitve volilnih mož v posa-iničnih oočinah, katero uro se začne volitev v Velikovci in v katerem prostoru, to bode c. kr. vladni svetovalec in okrajr>i glavar Velikovški naznanil vo-lilnim možern v poverilnih listih, kateri se jim bodo iz roči li. V Ce lovci, due (i julija 1888. 1. V,. kr. deželni preriaednik : Fran baron Schmidt-Zabierow 1. r. Nudejamo se tedaj, da se bodo volilci, kakor do Hedaj, tuđi letos zopet zbrali polnoštevilno na volilnem bojišči in da bodo kakor vsekdar tuđi ta pot resili povsem svojo narodno čaat. Volilci! čas je blizu, posvetujte se, ostanite složni in ne pustite se prevariti od naših naBprot-nikov. Zaupajte le pravim domaćinom, Vašim bratom ! Volite za poslanca soglasno moža, katerega Vam bode priporočala slovenska stranka v svojem časniku „Miru" in po svojih zastopnikib. — Bog daj srečo! Isb i'olovi*a 5. julija. [Izv. dop] — »Vil-lacher Allg. Zeitung" je preteklo soboto v Celovci, v Bertschiogerjevi tiskam i natisnjena, srečno zopet ]>rilezla na svetio, a ne v svojej prvotnej obliki, marveć je nekoliko manjša postala ter se je izlegla popolnoma iz tukajšnje „Bauern-Zeitunge", katera izhaja tuđi pri Beitschingerji in so slednji le glavo premenili ter ji na čelo postavili oklic : „An un-sere Gesinnungsgenosaeu!" To je bila potem „Vil-lacber Allg. Zeitung" štev. 53. V oklici, oziroraa vabilu se izdajatelj in urednik na vse mogoče načine Čedita ter licemerski prilizujeta naročnikom; ne zineta pa besedice, zakaj da je pravzaprav 52. štev. izostala, četudi se je v okrožnici prav „fnlmi-nantno" obetalo, da se bode v prihodnjem listu naročnikom v opravičenje vse do pičice objavilo. Mi fS09' Dalje v prilogi. ~*W čutim, zlanti sedaj n«, ko sem prvo številko pre- I bral. Nizka ta ceua nema uienda druzega smotra, I nego škodovati izvrutnemu „Miru" in ravno tako vrlini „Duleujskim Novicam", katera oba lista sta nam skoro tako potrebna, kakor očesi v glavi. Toda kdo bi se /.a t«ke reći bri^al, vsak ie sebi najbližji, zatorej treba, da šestkrajcarski bazarji neso samo na Starem trgu. B, Slike kazaške. Kazalc-čeliofil. Ćeški napisal E. .) «') i n i; k, pualovenil l'ud v i duv s k i (Dulje. Pristopil sem k njemu, potrkal mu na rami in mu povedal z resnim glasom: „Savilej pusti takove misli iz glave — iz tega ne hote nič. Jaz nisem takov gospod, da bi si jemal z Ruskega na Češko kozaško službo ..." „Bodem vam služil za polovico, za Četrt plače, za tako plato, kakor mi sami ponudite . . Le dn ne bi umri glađu ..." Te besede ho me ganile. „Mili Savilej," rečem po trenutku, Bam sem služubnik, a za plačo proda-jam svoje živenje in vse, kar bi je moglo stvoriti prijetnejše, milejše . . . PuBti iz glave te misel . . . In pa, ne zapusti starega polkovnika, navadil se te je, ljubi te. Pri meni in p;i vsakem inem imel bi se kakor pes . in glej, sedaj se imaš tako dobro „Ali nedostam mi vender mnogo, mnogo . . u potoŽil je Kazak. Umolknila sva Kuzak je poveail glavo na prsi, ali brzo jo je zopet povzdignil in zašepetal: „Ne ostaje torej ine^a, nego poiskati službo pri iuej gospodi — pri takovoj, katera se popelje poleti v češke toplice." „Savilej !" „Ne morem si pomoći." Poslednje beBede so zvenele sicer žalostilo in odlučno. V tem zapoje zvouec v prvej sobi. Prišel je polkovnik. S tem je bil razgovor moj s Kazakom do čista ustavljen. Savilej je izginil skozi dveri. Sergej IvanoviČ je bil i danes uajboljše volje. Za pol ure sva sedela pri čaji in skušeni polkovnik me je kakor vedno kratkočasil z radovoljnim pri-povedovanjem o miiej Ukrajini. Priznavam, da sem bil ondaj dosti ravnodušeu poslušalec, kar bi si gotovo trpko očital, da bi moje glave ne bile napolnile scela ine miBli. Videl sem pred seboj Savileja in vedno so se mi ponavljale njegove poslednje besede. Moje nepazljivost je polkovnik gotovo opazil zato pa je tuđi z vso odkritosrčnostjo za nedolgo spoštljivo javit: „To vas danes ne zanima — ne-hajva govoriti o Ukrajini . . . Čujte, Edvard Osipovič, ste li že videli novi balet kneza Trubeckega V" „Videl sem ga v Beči tu ne ... lepi plesi, godba mi ni sviđala . . . sicer pa ne umem takovih rečij ..." odgovoril sem suho, a misli moje bile so zopet pri Savileji. Dobri Sergej se je trudil privesti razgovor v tek, a danes to ni dio, nikakor ne. Konečno umolknil je i on. To priliko sem uporabil. Rekel sem nenadoma: „Gospod polkovnik, vi izgubite Savileja!8 Ne veni. kaj bi bilo bol| iznenadilo mojega goBtitelja od teh bes^d. Skočil je s sedeža, s cimer je skoro prevrgel steklenici čaja in vskliknil: „Kako? To ni možno!" .In vender!" Razloži! pa sem v kratkem opra-pičenoat svoje trrditve, katera je v očeh polkovni-kovih vzbudila takoj v prvem trenotku razburjeuoat in nepokojnost. Kazal sera na mnoge okolnosti, iz-rekel i bojazen, da Savilej svoj namen uresniči, in konečno sem dodal, „da bi bilo takovega Kazaka in tako znamenitega služabnika vender Skoda izgubiti". . (Konec prih.) Priloga „Slovenskomu Narodu44 št. 154 7. juli ja 1888. pa sploh menimo, da naročniki „Beljačanke" pra-vega uzroka, zakaj te Številke ni bilo in zakaj so nastalo razne zapreke v urodništvu in upravništvu, iz lista nikdar zvedeli ne bodo, kajti prepričani amo, da jim svojega slabiji in gnjiloga gospodarstva gotovo ne bodo razkrivali tor tuđi ne povedali, koliko sto goldinarjev dolgu *o nametali na hrbet Reljaškemu tiskarju. ■ Izvede! sem dalje iz zanea-Ijivega vira, kako so gospodjo „Beljačanke* umeli prevarjati svoje naročnike, kadar so bili v zadregi (iz katere skoro nikdar prišli neso). Tako se je pripetito, da jim je večkrat zmanjkalo papirja, ia ker kredita ni biio, dolga pa dovolj tuđi po tovar-nab za papir, zalezli so večkrat v prav neprijetno zadrego, da neso mogli natisniti svojega umazanoga lista. Pomagati vedeli so si pa vselej pra vrlo ter porabili priliko s tom, da so napisali hitro kak prav osolj* n članek ali podlistek za državnega pravdnika, tiskali potem le toliko iztisov, kolikor jih je bilo za cenzuro treba in — list je bil za-plenjen, i/dajatelj lista pa resim iz zadrege. Da so Se bolj metali svojini naroćnikom pe&ek v oči, kričali so potem v naslednji što.viiki na vse kriplje, da jim niCesar več pisati ni dovoljeno in da se list za listom konriskuje v škodo stvari tin naročnikov. V zadnjem času bil pa je list tuđi v istini večkrat zaplenjrn, iz česar je razvidno, da jo „Beljačanki" že dalje čana primanjkovalo papirjo in tuđi kolofb-nije. Ali ni to prava pustolovna manipulacija? Vidi se, da ti ljudje umejo narud svoj na prav nesramen način slepariti in izsesavati. Sodelavec „Beljačanki" bil je doslej tuđi do-bropoznati veternjak Mačnik v Celovci. Štednji se je sedaj z Beljaškiini veljoki sprl ter bode vzajetnno z nekim S. Weiss-om na svojo lastno roko začel hkratu dva lista, jednega pod imenom „ Kiirntner AUgeineine Zeitung", druzega pod imenom „Kiirntner-land". Prvi izhajal bode 4. in 18., drugi pa 12. in 20. vsacega meseca. Da izdaja dva lista z razlomim imeni, to je dobra in prebiisana politika njegova izumila; na ta način pribrani si stroške za kolek, katerega mu potem ne bode treba plačevati, in razsajul bode vsojedno lahko v.sak teden; jeden-krat v jedneni, drugikrat v drugom listu. — Sploh pa je malo upanja, da bi bil obstanek tuđi tema listomu zagotovljen; izhajala bodeta najbrže toliko časa, da se pobere naročnina, potem bodeta pa mirno izumila. 0 tem gibanji kaj već Vam omeniti, štel sem si v dolžuost, da vidite, kilo in kaki so Ijiulje, ki hote imeli pri nas glavno in odloč.ujočo besedo. Nam in našoj slovenskoj btvari taki možaki iu njihova početju ter njihovi napadi ne morejo nikdar škodovati; Nemcem pa jib mi šo ćelo jako radi privoščimo, kajti no bodo jim veliku koristili, pao pa bodo jim koroški nemški narod pred svetom ogr-dili ter ga dovedli v propad. \v. Ui»iUn 4. jul i ja. |Izv. dop.J Zdaj ko se zapirajo vrata zbornicani in učilnicam, beži ali leže vse, kar more, v letovišča ali toplice. Izkazi prišlih gostov se redno objavljajo tu na stotine tam na tisoče. Tukajšnji III. list izkazuje jih do 20. junija nekaj nad 000, naj veo Madjarov, Srbov, Ilrvatov, obojega spola in vsake dobe od detešca do starca, mnogo c. kr. častnikov i. dr , Slovencev pa čudo malo, samo dva iz Stajera in jeden s Kranjskoga, in vender slujejo te jedne toplice kot unikmn mej lekovitimi vodami Evrope, kajti Lipičko vrelo je toplo iš na zahtevanje od kopališčnega ravnateljstva brezplačno. Z«laj jo še ćas, da opozori prijatelj prijatnija na te čudotvorne toplice, julij in avgust sta prava meseca za kopanje. Domaće stvari. — (Na veliki koncert,) ki ga priredi jutri dopoludne ob 11. uri v mlutni dvorani naša „Glas-bena Matica", opozarjamo še zadnji pot naše ob-činstvo, v svosti si, da bode tu „matinoe" nadkri-lila vse muzikalne zabave našega raesta iz zadnjega čawa. Polog petja, katero bodeta podajala nam mno goštevilni moški zbor in mešani zbor — ie-ta na-ravnost vzet iz mladih vrst v soli „Glasbone Mit-tice" —, pozdraviti borno imeli prvo priliko pred nami glas bodočega Frankobrodskega opernega pevea gosp. Frana Pogačnika, izsolani glas z naravno lepoto in milino. Iz krajev instrumentalne glasbo i»a nastopil bode poleg vojaške godbe slavtiega c. kr. pešpolka baron Kuhnovegn štajerski nam rojak gosp. l'Mšer s svojim kontrabasom. Koncortua točka s kontra basom ćelo na Dunaji je redka in malo poznata reč. Već kakor dvajset lot je preteklo, ko je na Dunaji prvak s kontrabasom Giovanni Bottesini kot [tosleduji z vijolonom koncertovai za njim je vlani in letos naš rojak bil, ki je po dolgem pred-sledku podal Dunaju takšen konceit. Kritika pa je iskala besed, da bi opisala virtuoznost g. Fišerja, v tej dobi gotovo prvoga koiitr;>basista v svetu. Jutri todaj pa bode v Ljubljani ta izvanredna glasba slavnoga šestindvajsetl^tnogn inoža, ki svojemu slo-nastemu instrumentu komaj do vratu sežo. — (Upravni o d b o r d r u š t v a ., Na r o il n i Domu) je imel pretečeni četrtek re>lno sejo. Nji dnevuem redu jo> bilo konstituiranje, razgovor o ua-svetih in skle[)ib občnega zbora iu druge posamoz-nosti. NavzoČnih 8 odbornikov pod predsadstvom dr. A. Moschetu. Odbor potrdi dr. vit. Karola Bleiwcisa za podiiredscdnika, dr. .1. Stareta za blagajnika, I Kotu i k a za tajnika, K. L a h a za njegovega namestnika. Blagajniku in tajniku se izreče zahvala za us postio in marljivo delovanje v pretečeni dobi. Sklone se odbor „Sokola" uaprositi, naj bi priv/el programu svojo 25 letnice kot posebno točko „bazar" na korist „Narodnomu Domu" in v ta na men propusi.il stekleni salon Čitalničin. Vse potrebne priprave, da se bazar dobro obnose, prevzame odbor „Narodnega Doma" sam. — Sklene se čital-nice in bralna društva po deželi naprositi, da na-monijo po jedno besedo v letu „Narodnomu Domu". — Pozvati se iinajo vse posojilnice, pri katerib ima društvo naloženega kaj denarja, nnj pošljejo vse ob-resti, kukor so se nabrale do 3 0. junija t. I. in naj jih v prihodnje po.šiljajo posledno vsakega pol leta. Prošnja neke posojilnice za primerno posojilo se odbije.— Odobri se nacrt odbora „Krajcarske družbe" glede iztirjuvanja zaostalih doneskov in sklene se nastopiti v tej zadevi po odvetuiku soilnijsko pot: — Doležniku, ki daruje društvu 2 kuponski poli svojih deležev, ima se poslati zahvalno pismo. — Konečno sledi še živahen razgovor o prostoru za 7gradbo in o nacrtu za poslopje ter se sklene prav pridno delovati za pridobitev novih deležnikov. — (Deželna vlada kra nj sk a) raspustila je „Die Ortsgruppe Laibach des Schulvereins fiiv Deutsche" v zmislu § 24 zakona z dne 15. novembra 1867. — („Slovensko učiteljsko društvo") v Ljubljani bode v sredi meseca oktobra t. 1. v proslavo štiridesetletnice Njega velečastva našega presveti* ga cesarja priredilo slavnostni koncert, h kateremu izvrševalni odbor že zdaj vse spretne gospodo učitelje pevce in gospodifine učiteljice pevke na Kranjskom vabi, da bi pri njem sodelovali ter jih uljudno prosi, da bi takoj odloćno naznanili, če se bodejo udeležili nameravanega slav-nostnega koncerta, pa tuđi, da določijo glas, katerega pojo, da se jim bodejo dotični napevi pvavo-časno poslali. V kateri dan v sredi meseca oktobra t. 1. bodo konceit in s kakim vzporedom, se bode pozneje naznanilo. Tuđi se bode gospodom udelež-nikoni in gospodičinam udeležnicam za ta čas za primerno, brezplačuo prenočišće v Ljubljani po uoči preskrbelo. — (Umri) je nagloma Fran Zoretić, av-strijski generalni konzul v Tunisu in jeden najbolj nadarjenih ćlanov naše diplomacije Zoretić rodom iz Zumberka bil je iskren domoljub hrvatski in se je tuđi v tujini živo zanimal za svoje domovine usodo, zlasti pa za knjigo hrvatsko. — (Poroci!) se je dne 2. t. m. gosp. Gustav S ni o 1 ej, c. kr. sodiSki pristav v Trebnjem, z gospodično Josii>iuo Braunejevo iz Kočevja. — (Vsprojemni izpiti) za tukajšnje gimnazije prvi razred bodo v ponedeljek dne 1G. eventualno v torek dne 17. t. in. Običajno upisavanje bode v ned^Ijo dne lo. t. m. počenši od a. ure zjutraj. — (Na tu kajš nji r ea 1 ki) bode upisavanje za I. razrod dne 15. t. m. dopoludue, vsprejemni izpit pa dne 1(1., eventualno 17. t. m. — (Na gimnaziji v Trstu) vršila se jo ustna matura od 2. dne t. in. do včeraj. Za zre-lostni izpit zglasilo se je bilo 30 dijakov, izmej ka-terih sta se dva pred ustnim izpitom umaknila. Pet kandidatov napravilo je izpit z odliko, 5 jih srne izpit ponavljati, ustali dobili so spričevalo zrelosti. — („Obrtnik",) političen in strokovnjašk list za obrtni stan, izšel je danes. Gradivo je raz-novivtuo in primorao sedaiijim razmeram. Veseli nas, da se obrtni stan prohuja ter zaveda svojih pravic. Želimo pa novemu listu, da ostane vedno zmeren in in si tako pridobi simpatije vseh rodo-ljubov. Oena mu je ;•{ gld. za vse leto, 1 gld. 50 kr. za pol leta in 75 kr. za četrt leta. Naroč-nina pošilja naj ne na opruvništvu, Sv. Petra cesta štv. 21 ali pa v „Narodno Tiskamo.a Priložili smo 1. Stevilko tuđi našemu listu. (Oblak utrgal) se je včeraj blizu Pol-hovega Gradca Vsled tega sta Gradašica in Mali Graben nepričakovano hitro narasla in Trnovčanke in Krakovčanke, ki ao bilo ravno na polji, bredlo so vodo čez pas, da so ubežalc domov. — (P r os to vol ju a požarna bramba v (1 om jem gradu) bode dne 12. avgusta t. 1. priredila v spomin 40 letnega vladarja presvetlega i'osarja Franca Jožet'a I. veliko slavnost združeno z blago.slovljenjom društvene zastavo, briz^alnice in poslopja. Spoicd slavnosti se botle uaznanil. ~ (Konkurz) napovedal je Kduard Klo-menčič, trgovec v Idriji. — (Konkurz) napovedal je Fran Dobovišek, trgovoe na Kečici, — (Na Slatino) ilošlo je do 2. t m. G30 osob, mej nj i mi župan Dunajski, Uhl. — (liazpisana) je služba učitelja na jedno-razrednici v Babnom Polji. Plača 450 gld., priklada 30 gld. in stanovanje. Prošnje do 25. t. m. Telegrami „Slovenskemu Narodu": X. t. m. BudimpeŠt&V 7. julija. „Lloyd" javlja: Srbski vojni iiiinister ima narocilo, da spravi srhskega kraljcvira iz AVicsbadena v Beligrad, ker jo sinoda kraljevo razloge za ločitev zakona vsprojela kot osnovano. Pariz 7. julija. Policija zasegla je pismo grofa Pariskega, v katerem pozivlje konser-vativne župane, naj obrinske svnbošrine in fina ce branijo pred znpravljivo in trinoško upravo in v katerpni se nadalje pravi, da ni več đaleč dan, ko bodetno v Fram-iji ustanovili novo vlado. Le monarhija more napraviti red v oblini, kakor v državi. Zaradi /a-plenbe pisma se bode bajc đanes v zbornici interpelovalo. 'jjmm zvon" j Mtojl (331—154) ! ej za vse leto gld. 4.60; za pol leta ' !| gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15. j ^ ■fcf, ~ _ __ ___ ---TtJ^BT_____T*- 't^t. Loterijne srećke 4. julija. V Pragi: 6, 75, 34, 36, 13. T nj ci: ♦i. julija. Pri Slona: Uneli iz Trsta. — Hiuu-lt, Fischcr, Zellrr z Dnuftja. — Scktvarz iz Varaždinu. — Vugul iz VVan-hnrga. Pri JII»ll*l : Enpel, Lomberger, .T'tnke, Scbunchek z Ditiiaja. — lirandstiitter iz (Jradea. — Filek iz Pulja. — Dor.nik 7. r.urc.skc^a. — Sure iz Kaumika. Pri u«, ntri JHUom c«»Murji: Mi.'lh, Szirk iz Tržićii. — Sclnvarz iz Rrežic. Pri Vlrmilu: Mfiller iz Brežie. — Zavodnik iz Zn-žeinperka. — lioznutn ii Trebnjega. Umrli s» > lJuB»IJ^iii: 5. julija: Helena ScliSk.ir, ziriarjrva \vY\. 1 inča. i?0 dni. Gruberjeve ulico St. 4, za katare ni v črovih — Jožet" Pertekel, posustnik, let, GG Kurja vas fir. 20, za spridbnjem želodca. — Marija Indof, zidarjeva \u't, 3 mrs. Kurja vjis, at. 11 za bužjastjo. — Julija Šchiek'r, trgovce va ženu, 58 let, KrojaSke »lice št. 8, za jet ko. (>. Juliju: Antoiiija Malner, zaselmica, 82 Icl, I^riSko ulice št. <5, za oslabljonjeiu. V d r želnej bol n i ci: f>. julija: J<žel' Dohrin, pek, iif» let, za jetiko. — Venrrandn /upanči^, klobiifarjcva iima, fif) let, za katarom V fnvesu. — Martiti Jaiiežič, gnst»r, f»l It't, za vodenico. »j. julija: Helena Ce^laru, gottt'JH, H() lit, zti osltibljun-(iii. iMptforo!o.2iriio porobilo. a Stanje ' -, ,r Mo- " Cas o,?a- bliromJetra Tem- Vo- Nebo k i <=> zo'a»Ja I v mm. ' Pevatnra tn.v. , mm I | ____________'• ' :— 7. 7jutra.j ; 7;iOf> mm. ' 1 7 O1 0 «|, v/.h ■ ;!ctl. ! 7*J!-:j mm. j ^MM' si. zah.. ob\. \~~ "? i». 7ve<"er ! 7J3O mm. i 17-oftC *\. vAh.- d. ja^. : <"^j:i. "■* i I i | ' ! Srodni« temperatura 2iŽ>\ za 'J'511 nad normalom. ID*u.2aacjsl!:si "borssa- — B 1 !2'7(> 5 maiTua ronta .... „ {>B-M5 — „ '.*i\ »>"> Akcije narodno lianko. . . r H1H-— — „ S7H-- Krcilitne nkcije....., .'}' -50 — B 311 li) Lonilnn........ „ 12;"v(tri — 'p rj.li'O Srebro........n —■— — n —■ — Napol.........B 991 — ^ ffi*.)1/,, C. kr. rckini .... . n r>-85< — n fi'91 NemSke marke.....„ 6l-2:"i — fl *>l-22'/t 41/. flržavnp Kreftke iz 1. i8,r>i 2rH> Rtd. IM gld. fi<) kr. Državne srečke ix 1. lf<64 t(i0 „ l.>7 tf 7,"> Dvorska zlata renta 4°/0..... 1UJ „ 80 Ogerska papirna renta .r)n/0 . ... 89 „ .^0 ., 51'/,, Štajerske zemljišč. odvez. oblig. . . 10o „ 30 „ Dunava n-g. srećke 5°,',, , . 100 gld. !20 „ __ Zemlj. nln*. avstr. 4'/?°/0 zlati zast. listi , 127 „ 50 ", Prior, oblig. Elizabetino zapad, železnice — ,. — Prior, obi■;.; Ferdinandovc sev. žel-znice 100 „ — ,. Kreditno srofke......■ gld \xr> __ Rudolfove srećke..... •<)',, 21 ]] \if' Akcijo an^lo-avstr. banke . . li'll ,, 108 ,, 'i^ " Tramr«Wiiy-drn5t. velj. 170 gld. a v. . VJ2»> ,, __ Išče se za prihadnje selsko leto dijak višje gimnazije z dobrim aprifalom, knteri hi za opolndiinsko i ti veforno hrano inStruiral tirtješolca .slovenskoga oddclka. — IvjeV pove upravniStvo tega lista. ('171) Specerijsko podjetjs v jako prijaznom okro/.nem luestu Ntn|crHk<% na dobro obiskovHiie.m kraj i, '/. velikiiui prostori /.a stanovanju, pro-dajitlnico, ina^suMii iti klet proti ceni najriuiiir'i, z zivlo^o bla^Ji oii o()(M)—4000 gld. vrednosti in letniin pronu-t.iiui T,J.O'..0--18.(100 ^Ul., profil hv titUoj z invcntar|c>ni vro<9. — Poimtttui vapn-jeina Fran Miiller-jt'v Auiioijc-ii-liitii-au v Ljubljani. (-172—1; } F. P. VIDJC & COMP. ^ j pr pon.(-iita ]>. n. obrtnivn z. Mttlono. kaviirnp. T Uončene peči; J po jako iii7,1*i oenl ter in najbctljs«>i;a 1»!»^» ^ S i/.diH.iMt-. ■ • (-IH)-;,) > ^ Znloga: v Slonovih nlicali At. 0. > < Jakob Tršar v Dol. Logatci. <<| K* _____ l^s Pravym pokladem pro noMt'astm'i obćti aoboprznfinf (onanio) a tajnycb proHtopaSiiosti jost v>rtečne dflo: ebeochrana. Čtskč vvdani po «0t';'» vydani, rčiucckem. S 27 vyol)ra/.eninii. C!cna 2 zl. r. in Ćti jo každv, kdo trpi »traSn.vini t asledky ti'-tu nepnivosti, upfiinitti pi>-naiioeni jeho z >i eh r a n u j f « o rok na tisice no-niocnjh od n cdo v ra tm"- smrti. Lze je dostati u nakladatelaki: firmy .Verlags-Mugažin R.P. HH'iM-j- v Lipsku (Saako1, Neurnarkt 34", jiikož i v ka/.prin knihkupoctivi. (^{17 —0) Pri iVEL Sj€;nia32-90 v JODNE1H KO PALI SCI ■■obi mmmt OHnraa^ Esroa R;£«»i^^Kn ■■■md ^HH ■■■■ mmm ^maa^iimSsaaa vspnjjemajo 8e (lili* -i) otroci v oskrbo (Pensionat). Za čas stavbe priporooa 4 ANDREJA DRUŠKOVSGA Mestni trg i\. 10 trgOVlllR Z ŽeleZIUIlO Mestni trg št. 10 v velikom izboru iu po zelA nizki ceni okovo za okna in vrata, štorjo za štok odora nje, ti rat in cveko, saiMokolnico, v«»zi za zidovjc, travri-zo in stiire žolozniškc sine za oboko, znano najboljši Kain-niški Portlaiul in Roman cement, sklrjni papir (I)acli-pappf) in asfalt za tlak, kakor tmli lrpo in inočno narejena stedilna o^-nji.šča iu njih posaniezne dole. Pri stavbah, kjer ni vmlo blizu, ncobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je nio^oče v malo u rali in z majlinimi stroški na pravnu nicstii do vode prili; rnvtio tak« se tud i dobiva jo vsi deli za Hko-pane vodnjake: železne cevi in žolczoliti A'oniji stojali, kakor tuđi za lesene cevi mesin^aste troinhe in ventile in železne okove. (tiiM—VJ) WV Za poljedeljstvo: ~%m Vsake vrste orodja, kakm-: lepo in moćno narejoni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje žanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tuđi se dobiva zmiroin svezi Dovski mavftC (Lcn^cnfuhlor fivps) 7.n gnojenje polja. '^—!-----------------^——^^^^^*~------------ -------- ------ ■ —. ^. J. & S. EESSLEE v BRNU, IVi^SnaaiKiBoTe ailice st. 9 su.. po^diitta proli poAtric.niu povzttju: (130—17) !Dve stanovanji se oddasti za prihoduji sv. Milit11 v nekdaj I Smoletovi hiši na Marije Terezije cesti. A Jedno obstoii iz 7 sob, kuhinje, hrama, kleti, | drvarnice in shrau:be pod atreho, in je v I. nad- I stropji. Dnifjo v trefjeni nadstropji a 4 sobami I in /. \sciii. kar /l;i\t'ti spada. I Već se izv<- pri li^tniku. (226—2) I &ospoda G PICCOLI-jn. lekarju „Pri angelja", — v Ljubljani. §V»piejujitc JAi-fiz moje )j*ijiskrt-iiejži1 zahvalu /,u Vašo e*t'ii«M>, katuni ive ,i« redila bolezni. koja nm je spravi hi »koro mi krnj ^rnlui. StraSni; bolečine sein trpel v želodcu, bre/. \sa<:e?ra vipu na olajSitev. Vi-diio hnjš«:j bolezni pridruži se ae zlaten ca. Ali jaz in niiiotc«) mojih to-vurišev dobilo je zopet pnpolno zdriivje in to le „l'iecolijevi «Mcnci*b, /,a kojo smo Vain do aiurti hvatežrii. Joaip T«m»*if% c. kr. oro/.niški vodnik v l'ulji. V »tekleriicjih po lf» kr. dobiva se v skoro vseh le-knniali mi Štujei'Hkeni, Koroftkani, v Trsta, na Primor-»kfiii, TirolsktMii, v Istri in Odmaciji. — V Itudnl-fovnni rte dobiva v lekarui Kizztoli-jevej. (208—lf>) gSl»g-. ićf-fr r-j\<_ . . [^ -fo'bJ_____igjfrfr^_____^cSif%A-------&>m t J. Purgleitner-ja lekarna jj jf Štajerski zeljiški sok, ^-»"k^" Z& j I vosti, vratnim i« prsnim bolcznlin in se je v Šti I L ridesetih letih pokazal dobrega. I 5: AmiPiii Mirnu iz liodtosfornikastokisloffrt upna, $4 S<8> ApneiH BUU", (J|ajhilij z* bolehnjoče ua pluftih ± in v }>rsih lokrepftilo ko.stij /.a slalie otroke) r< 1 Ntcklfiiivu 1 k1(1. 11 I)r. Wuchte ael.jiško mazilo, ^f1"^- U El malu steklenica liO kr., proti protinu in trganju *$) po udih. « Kiiglliofcr-jftva mišićna in živčiui esenca, I 1 stekleiiioa 1 ^ld., proti holu-zrniu vida, ćlenkov £4 Sin tflavts, omotici, Suniritju po nšesih, bole■ iiiiirtmji uli ziilmHun.jl, jiroolitožonji žoloilcn /. ^^■SESftjtf1*^ «1 "'''J1' ul' J)ij]ićo, j/liatuh, buluzuili lm vruniei, na HEgSBBHRr^ rJ| ji-trih alt /.lutoj -/.ili. — ('nna »tuklenici r, nuvmli- ^P^f^KKl»feii.\đ 1O1"' kak° "'' rttt''' !IIS fcr"' Vel' atoklonici **'• kr GB^3|^yBjj^ UAltOl, llItAI»Y v Uronurlzl (Moravsko) (U^ilOl^&t^r^C^/D Marijsiuuljsko knjiljico neau nikuko tujno srod-U^ffiiU'JlT;'f~*?* '"Si ntvo. Njih HCHtaviua nnvt>ilniit! mi na navoilu, kaki) rubiti, ki no priličnu vn.iko.j stoklenici — Pristne v skoro vseh lekarnah. M N¥AHII,4» ! Tristuo MiiTi.iiicol.ink« kii]>l.jic« »n miiD^okrat ponarujajo in poauoiinijo. -- l»u H«> |trlHtll«, inom vnakii ntoklc-nica imeti rurtoc /,»vitek /. ^»reii.to viiritlvcno cimmko iu z 11HVIII, kako rubiti, ki h« priiluno vn ikuj Htokloiiiri, upum-niti jo, da inorik liiti ii:kvi:mi. — V ittKlovljtci : lokar Alukaamlur ltoblek. — V Itinl«»|i»\»n»: lokar Dominik Ki/y.oli, lukur llortf-mniin. — V /tuiiinilili : li>kar .1 Mmnik. — X t'riioiiil|l: lokar Juti. Uluy.uk. t 73»—:i(i) Vozne karte in vozni listi z« A me riko« Kraljevo belgijski puštni |i:trniki „Itetl Star Unv*1* i/, A.iitweri»ena naravnost v New York in Philadelphio. Ktmcesijouirano od vib. c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daji1 jako rado: koncesijonirano zastopstvo na Đttittiji^ IV., ifVej'riiiHfOir^fiiMMit.* \fy • Ludovik VVielich ali Jvhu KuNur, ^ostiluiCar pri r15avursU*'in dvoruu v IJub- ljaui, 1*. JaktltNcli v Ko^evji, Jouip Nt,ru»i«er v ■noiuoatu. (175—16) 1 SIMONA °GREGORČIČA. 5 ^ II. zvezek. — Založil Josip (lorup. ° tp- Dobivajo 8e sumo pri meni. Hro^ir,i,ini po I gl«l<* ^s |> s pošto u kr. v«f; elegantno vezane po 1 gl«l. «O kr., =C I5. s pošto 5 kr. ve(-. f4.'*i'—'*; ^ % FRAN DEŽMAN, | L knjigovez v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6. J E (ig. šolskim predstojnikom R3 ^ in učiteljem g V) t>2.'i—lit priporočji [M 1 UDREJi BRfflflČiI ^ trgovina z železnino in oroijein m ^ vsa vrttiarska orotlja, k;i or uli orodja [tQ "jg za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, gf >^j in sicur: drevesna strgulja, škarje za go- k^s c^d senice, ročna lopatica, drevesna žaga, )>> JlJ sadni trtjač, drevesne škarje, cepilnik, \yj *ž\ cepilnik za mladice, cepilni nož, vrtnar- K] "^ ski nož in drevesna ščetka. Orodju so vsa ml ^ im le[to popteskiini leseni plošci ->^ ■^ urejena in po prav nizki ceni. >ž ♦ Umotne (152—36 ♦ I zolie Ih zobavja: ^ »stavlja brcz vsakih holi»čin ter opravija |il«»uibo- * t zobozdravnik A. Paichel, i J polt-t Hrvun-.^otrji uio.Hfu. v Kohlurjovi hiši, 1. nad- J ♦ rttropjf. ^ ♦ ♦ 3fi9f Ne sme se zamenjati z momentnim, svetlim mazilom ali Učilom za usnje, katerega se tako boje. Neobhodno za vsacega za Hvutli>nje iisnja pri konjske) upravi, vo^oviti, liiStd opravi, t-evljih itd. itd., je novoizumljena po c. k;. avstrijskcm in oger- >**i: z * v a r o v a n a ji r o t i skem ministerstvu V'rK ponarejanju svetla tinktura za usnje (tekoćo H\f-tlo ni:ixi!(:), do stidaj uajboljsa, kur do s»-daj so ni ie nobenemu iz-im-j množili tukoćih svetlih muzi I ali likov /.a navije dal patent — (Jena steklcnici št. I. 1 fjld., št II. -10 kr, St. III. "20 kr.} in da ostanu jo čevlji suhi pri mori in tut-hki in voljni pri solnčnej vroi'sini, -0 je žf veo kot 10 let /a dobro pnksiTuhi, tuđi patrntovuua, nepre-močljiva iunniiiiii mast za usnje. Da je rus to uanjc < .ir.ivalun sre-lstvo tuko uvrstim, dokazuje Mi 28 odllkovanj, 1SSB na stotina pr znalnih pišem. Olui '/.. ^enenJtiv, ki .se stu/.ijo \' <•. kr. V'Mski, no dali najholjAa sprtOevala l'o to\nrii ^k' ceni je prndaiitjo v Ljubljani k^- Anton Krisper in Sohuanlg & Weber, v Kranjl ^. Petan, V Škofjl Loki --. Kooeli. — Dobiva an v vseli vičjih krnjih državo (iri oolj-Sih tr^ovcih. (WJH8—10) 6t. 441(1. (4fi7 -2) Deželni odbor kmnjski ra/pisuj»' ajtlošno [io-nudbetio obravnavo v nnmen, d» se ulože pouudhH zarad dela, kutero je izvršili »lede univnave volji Bistrice in Savu . ri Mojstrs,ni nn podlat-'i ilf'želnt^n zakona z .iiu1 6. junija 1887 St 20 in s'enr: 1. Naprava inustu tez Savo z zidanimi oporami, z^ornji del pa bo iz lesa, za psorafunjeni zruv sek........... 5000 «U1. 2. Naprava zidane zgradbe (jezu) \ Dolini na potoku Bistrici, za prorafcu- !iieni ztiesek......., 1700 „ 3 Naprava z^radeh /a varstvo brezov (zaboji s kamnjeui) na obeh imenovanih vodah, za proračunjeni znesek b'000 n Skupaj . . ~ lTfoo gld. Ta stavba 111 to riloži ponudbi. Ponudniki 11 aj svoji ponudbi pristavijo kraj in dan, svoj lastnoročni podpis, rojstno ime i 11 priimek, svoje bivališće, svoj stan ali posel in pa tuđi to, da poznajo vse zgoraj navedene stavbinske crteže in pokoje in da se tem pogojem pravokrepno pod-vržejo. Deželni odbor si pridržuje pravico, izmej po-nudtiikov izbvati si po svoji razbornosti podvzetnika brez ozira na to, koliko odstotkov kdo odjenja, ,lali pa r:i/,])is)iti tuđi novo ponudbo. Oziralo se bode le ua pismene, v ra/.pisni dobi doSle ponudbe. v Ljubliani, dne 4. julija 1888. C. kr. priv. tovarna za ; portlandstd in hidravlični cement : ALOJZUA PRASCHNIKER-ja_____ i l^laimvljcinlrUKM.I V KamnikU n3 KranjSkem. | IMamn-Ijma Ifla Idi.I ' Glavna zaloga v Ljubljani pri g. F. P. VIDIG-u & Comp., i Slonove -a lice št, 3_ lJriporoc-a p. n. ng. stavluMiim moj si rimi, arhitektom, stuviuMiini poitJHtiiikuui itd. svoj li i- ' jednakoumreii, fer Jamči m \ecjo trdnost, kakor ie pivdpisuua v pra^i ih društva av- strijskih inženerjev tu arhitektov — Ta cementa sta tuđi zaradi tt.'j^a posebne koristi p. u. uaročni- > kom, kor ata S'^ijstvuno mno^o !ažj>i, ne^o izdelki većino ostuldi ciMin*ntnili tovaru, zaradi ('esar jf 1 7.11 jednaku iuuožino cHuiuntne^a /.iilovja sili niorta treba veliko iiiaiij te^a i'tMiionta tjlodr težo. — > Tuđi pripoioeanio lept' in zelo train« muzajiške plošrt«, brušono in likane, \ uujraznovrtttnejših ob-' rftzcih, in jednobojnate plosre otl portlandske^a vementti, «tiu», rnderis naravnobarvone itd. za polu-) ganjp tlaka v cerkvah, po |>n'lunlih, vežah, na voranilali, po hoitnikili, v li lovili itd., klajna korita, 1 okrask« in sobe, cementne cevi itd. ^-Jfi-l—8) { Hla^ovoljna uaroiMla se mijnatančneje in najtoftneje ixvrSujejo ter jih vsprojetua kI»vii» em-i Iokh v I-|ul>l|Kni pri k. V*. Y*. VIDICU A Ćomp.. Nlouove ulice Ht. ». ) Naznanilo. Vina lastne, v kh'ti na Duiiajski cesti i»«prej „Hotel Kui'opa.*' Kateri *ja žele kupili, ^ oglase naj se pri F. JI. Kvlimittii. truovri v Špit.ilskih ulienli v Ljubljani. «-'»-■*• Tmli se toči vino iia drolmo po 2S kr. li tor v restauraciji ..Hotel Kuropji.' Letno stanovanje 3 sobe z hrano po cpni se ilobi v Otoku, pošta Rartovljica; tuđi toplice so pri hiši. — Kaj već pismeno. Tine Floriančič 453__;i) ^ostilničar, | Pivo y steklenicah ) 449—A prodaju [ BiERMAlER v Ljubljani. VIZ1TN1CE „Narodnu Tiskarna*' im ni/.kt'j ceni. ;!! Noben cilinder več ne bode počil!! j : I xfl /1 strešcasti in troolasti cilindri j i >^y g Pi'!i:\T MAKIJA* ■ I tn J^X~^~O/— £. (z varatveno znamko) I 1 3 ^v8? ^ dob'vai° se samo v c- kr- tovarniškej zalogi ■ ■ £ JsL 1 3P. KAJSflI«-ap j , £ ^i^J' g- trgovina 8 steklom, 4»i—14> ( i ^ ^" 'p' ^r nijj-ufbljSLiiI, Stari trg- št-15. i I 10JT~ 1*10(1 ponarejenimi cilindri brez varstvono znanike se svari. I C. kr. priv. fabrika za izdelovanje 0 zarezanih strešnikovf tt Zilslci đ.olixii na Korcškem p priporoča svoje (293 — 11) I patentovane vštricne zarezane strešnike, 0 ki s<> iiiijholj bili odlikovani iih kernmi^ni ruzMtavi v I'ttrizu. | Slove že dalec po svetu, c kcr su poseluni lultkl, Holitlni. libili, po ceni in ker nufiuaii| trp« w«l U HneKH in uirazu. P, 9^F~ Poroštvo vsti ti-i lotu. ~^Q , Ž njiiui krijejo že po LnŠk»'iii, Šviciirakem, Francuskom, Ntunškeni iti P ćelo po Aiueriki. »- Fthriku jt; /a v»o :ivstro-o^urHko državo l»Mtuir» KoiiMlHnMkf^n I* patenta za iztlelovuuf« xarezanili »trošniKov, putem vm'Ii pntentov "j zit iz«lt>lovt»n|e Nchiui«lheinijcvilt znrezunili Ntr»'Hnlkov, kakor tuđi L l'HftNuvant- patentu. n l'roti poHneiiialceiu in poniire|ttloein se bode po smislu putentoe^a J zakona najoNtreje kazeiiMki poHtupalo. ■> Fabrika izdelujc tuđi nnjboljše vrste | zidarsko opeko, zlebake, steklene zarezane stres- [ ' nike in stresna okna. [ ' Glavno zastupstvo in zalogo za Kranjsko, Reko, Trst, Go- f ; ric«, kakor tuđi za vso Priniorsk(>, Istro, Gorisko in Dal- . macijo imata : F. P.VIDIC & Comp., v LjiibljaDi, v Slonavili nlicah št. 9. r DOMAĆIH ZDRAVIL, kakor jih rabi slovenski narod. S poijudnim opisom člaveškega telesa. I/.dal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroskem. Ta slovenskomu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „NARODNI TiskARNI" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po posti 45 kr. Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbino. Naše življenje ocl-visno je od tolikerih slučajnosti, da n^ smenio nikdar puščati iz o&i bodočnosti onih, ki ho nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoćek za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakernu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznuten denur more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostalej rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18, 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tuđi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umri takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana ]>remija vrne, ko bi zavarovani otrok umri pred dogovorjeno starostjo. More se pa tuđi zavarovati kapital, ki se izplača zavtiro-vantu sarnemu o dogovorjenei starosti (n. pr. v 40 , 50. ali fio. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi ute^nil umreti prej Vse te načine zavarovauja upeljane ima vx«jomuo wi*a-rovitinu bHiiiiii „SLAVIJA" v Prugl, katere prednost je še to da je pri njej vsak Člen brez kacega posebnoga priplačila deležen vsega biatega dobička, ki je leta 1887. iznašal I0°/0, v prejšnjih letih pa tuđi že po 20%, 25°/0, ćelo 480/0. Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJI41 za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835 193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplaćuo (-238—80) glavni zastop banke „SLAVIJE" v Izubijani, v lastnej hiši (Gospodske ulice 12). friporoča se p.n. gospodom pisateljera, za-ložnikom in si. ohfiinstvu za I vsakovrstno izvrSevanje tis-| kovin po najnovejšemokusn | in najelegantnejSi ohliki v N raznovrstnih barvah. V več jako klasnih luir-:,; vah tiskane I, .— rciUs^>^>, —• I -4 diplome h- | ^«—•<$<$<$*?>*—* |;i zn Castne obfiane in ćlane ~ pa je dobiti samo v „Narodni Tiskarni«. Na novo vrejena | E '. , '.........:................. :e : • ■ - • — ■ - ..... • -' ■ | Q 0 ; v Ljubljani | J ! ..li . Gospodske ulioe štev. 12. I ^ fSTpiska knji^1, hro.šu- ^f/ riče, <'tiso|tise, let na fioroćila, prospekte, vstop- l| niče, dekrete, plukute, va- |j! bila, vozn« liste, mrlvašk« \ liste, vizitnice, uasluvnive, i cinike, imenike, kuverte s i Urinu, pobotnice, pravila, \ tabele za umile, itd., ittl. |, Vedno v zalogi \ obrazei za posojilnice, X sodnije i. d, Narobila se zvTlujeJo točno, oeno In lično. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vošnjak. Lastnina in tisk „Narodne Ti^karne".