rnsFm = veznik isnik tu izvor r pesnik ■OriStoVnoMrcHo- Ivana Zaje Miselni procesi višjih taksonomskih ravni v esejskem delu splošne mature iz slovenščine: primerjava z esejem na mednarodni maturi Tjaša Kokalj Stališča študentov Pedagoške fakultete UL do slovenskega pravopisa Maša Krajnc in Urh Ferlež Pravopisna zmožnost _v različnih generacijah S Zavod Republike Slovenije za šolstvo romair = stavek svobodni ver gpisec f^—- &S&\ pravljica prislovno določilo Vsebina ZA UVOD Mirjam Podsedenšek I 3 RAZPRAVE Ivana Zajc I Miselni procesi višjih taksonomskih ravni v esejskem delu splošne mature iz slovenščine: primerjava z esejem na mednarodni maturi Higher-order Thinking in Slovenian Baccalaureate Essay: Comparison with the International Baccalaureate Essay I 4 Alja Primožič I Dvoje »Pohujšanj«: obdelava dveh uprizoritev Cankarjeve drame Pohujšanje v dolini šentflorjanski Two Types of Demoralisation: Discussion of Ivan Cankar's Dramatic Work Pohujšanje v dolini šentflorjanski and a Comparison of Two Performances I 14 DIDAKTIČNI IZZIVI Tjaša Kokalj I Stališča študentov Pedagoške fakultete UL do slovenskega pravopisa Faculty of Education Students' Views on Slovenian Orthography I 25 Maša Krajnc in Urh Ferlež I Pravopisna zmožnost v različnih generacijah Orthographic Competence across Generations I 30 Irena Robič Selič I Cankarjev »idealist« -vedno nov izziv Cankar's »Idealist« - Always a New Challenge I 36 Helena Kostelec I Primer obravnave Levstikovega domačega branja z izdelavo knjižic Fran Levstik's »Martin Krpan« as Required Reading and Making of a Booklet I 43 Vera Zagoričnik Novak I Formativno spremljanje učencev pri pisanju uradnih vabil _v sedmem razredu osnovne šole Formative Assessment of Seventh Grade Primary School Students in Writing Formal Invitations I 54 PREDSTAVITVE Bojana Modrijančič Reščič I Ženske med umetnikom in človekom - Razmišljanje ob knjigi Petra Kolška Reci tvoji roki, da jo poljubljam I 59 — _ Ema Sevšek I Moja rodna domovina - lipa kot simbol slovenstva I 64 OCENE Janoš Železnik I Nova pomlad? Dovolj bo že samo pomlad I 66 Zavod Republike Slovenije za šolstvo Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 574. © Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2019 Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega dovoljenja ni dovoljeno nobenega dela te revije na kakršenkoli način reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje na kakršenkoli pomnilniški medij). Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. Slika na naslovnici: Ignaz Eigner (1854-1922). Valentin Vodnik. V: Zvon, 5 (1879), nr. 1 (1. januarja 1879), p. 1. Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/SlikaiValentin_ Vodnik_1879_Eigner.png (16. 2. 2019). ZA UVOD priredje Uredništvo: mag. Mirjam Podsedenšek (odgovorna urednica), dr. Lara Godec Soršak (Pedagoška fakulteta Ljubljana), Mira Hedžet Krkač (Zavod RS za šolstvo), mag. Mojca Honzak (Osnovna šola Riharda Jakopiča v Ljubljani), dr. Boža Krakar Vogel (Filozofska fakulteta v Ljubljani), dr. Maja Melinc Mlekuž (Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko), Bojana Modrijančič Reščič (Šolski center Nova Gorica), Vlado Pirc (Zavod RS za šolstvo), dr. Igor Saksida (Pedagoška fakulteta Ljubljana), dr. Miha Vrbinc (Deželni svet za Koroško) Naslov uredništva: Zavod RS za šolstvo, OE Nova Gorica (za revijo Slovenščina v šoli), Erjavčeva ulica 2, 5000 Nova Gorica; tel. 05/330 80 79; mirjam.podsedensek@zrss.si Urednica založbe: Simona Vozelj Jezikovni pregled: Katja Križnik Jeraj Prevod povzetkov: Ensitra prevajanje, Brigita Vogrinec s. p. Oblikovanje: Simon Kajtna Prelom: Design Demšar d. o. o. Tisk: Present d.o.o. Mag. Mirjam Podsedenšek I odgovorna urednica Je res, da je človeku v umetnosti težko biti človek in še težje umetnik? V tej številki prav vsak prispevek razkriva avtorjeva prizadevanja, da bi izbrano temo kar najbolje in celoviteje predstavil bralcu; obenem pa poudaril izrazito dvojnost, tudi izrazno moč jezika -njegovo pragmatično, funkcionalno rabo in umetniško moč. V Razpravah tako Ivana Zajc s prispevkom Miselni procesi višjih taksonom-skih ravni v esejskem delu splošne mature iz slovenščine: primerjava z esejem na mednarodni maturi ponuja razmislek o zasnovi splošne mature v slovenskih srednjih šolah, zlasti o zahtevnosti in naravnanosti eseja, kriterijih in njihovem pomenu za razvoj sporazumevalne zmožnosti v slovenščini, pa tudi izbrane šolske interpretacije; Alja Primožič osvetljuje klasično delo slovenske dramatike Ivana Cankarja Pohujšanje v dolini šentflorjanski, ga umešča v slovenski kulturni prostor s sintetično analizo dveh uprizoritev na slovenskem odru. Tudi članek Irene Robič Selič Cankarjev »idealist« - vedno nov izziv sveži vedenje o Cankarjevi prozi, predvsem romanu Martin Kačur in osrednjem liku v njem; znova se srečujemo z njegovimi temeljnimi vprašanji in iskanjem človeka - posameznika in umetnika, zlasti zato, da bi ga lahko približali mlademu bralcu, srednješolcu, za šolsko rabo in osebno branje. Kakor je resnična misel dr. Ade Vidovič Muha, da je: »Jezik človek v določenem času in prostoru,« tako imata prispevka mladih sodelavcev, Tjaše Kokalj s člankom Stališča študentov Pedagoške fakultete UL do slovenskega pravopisa in Maše Krajnc, Urha Ferleža o sodobni pravopisni zmožnosti med mladimi srednješolci in visokošolci tudi empirično vrednost in težo. Vsekakor dokazujeta in potrjujeta tudi to, za kar se trudita pri svojih učencih Helena Kostelec, iz Metlike, ob obravnavi Levstikovega Martina Krpana in Vera Zagoričnik Novak pri obravnavi neumetnostnih besedil -oblikovanju ličnega zapisa, povzetka, vabila in poustvarjalnega besedila, odgovornega in samostojnega učenca, ki ve, kaj želi znati in to tudi pokaže. Kako zelo večplastna in gibka je lahko ustvarjalna misel mladega človeka, kaže ocena Janoša Železnika, ko piše o postavitvi izvirne gledališke uprizoritve Eve Ostanek Nova pomlad, in Ema Sevšek, ko poroča o srečanju nagrajencev 11. natečaja »Moja rodna domovina - Lipa kot simbol slovenstva« z domovinsko tematiko. Razmislek ob knjigi Petra Kolška, Reci tvoji roki, da jo poljubljam, tematsko tesno povezan z osebnim življenjem Ivana Cankarja, ki ga je oblikovala Bojana Modrijančič Reščič, nas znova privede k prvinskemu - umetnosti in vzgibih zanjo. Tudi tako je ustvarjalni krog lahko sklenjen, vedno znova nas vodi k lepemu. t/" I 3 Naklada: 470 izvodov Naročila: ZRSŠ - Založba, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana; faks: 01/300 51 99; zalozba@zrss.si Letna naročnina (3 številke): 35,00 € za šole in druge ustanove, 26,25 € za individualne naročnike; 12,50 € za dijake, študente, upokojence; za naročnike iz tujine 40,00 €; cena posamezne enojne številke v prosti prodaji je 13,00 €; v cenah je vključen DDV *a p Ma#. Ivana Zajc I Osnovna šola 8 talcev Logatec Miselniprocesi višjih taksonomskih S=ravniv esejskem delu splošne mature iz slovenščine: primerjava z esejem na mednarodni maturi r fJ i Higher-order Thinking in Slovenian Baccalaureate Essay: Comparison with the International Baccalaureate Essay Izvleček Kjučne besede: ompleksno vsebinsko znanje učenci izkazujejo z miselnimi procesi višjih takso- šolski esej, iTiatma, miselni nomskih ravni, analizo, sintezo in vrednotenjem. S primerjalno analizo modela procesi, vrednotenje eseja na mednarodni maturi iz slovenščine kot jezika A (materinščine) ter modela eseja na splošni maturi iz slovenščine članek pokaže, da prvi model v večji meri poudari miselne procese višjih taksonomskih ravni kot drugi. Esejski del mednarodne mature predvidi izkazovanje sistemskega literarnega znanja na višjih taksonomskih ravneh, medtem ko esej na splošni maturi iz slovenščine na višjih taksonomskih ravneh predvidi predvsem ukvarjanje s pomensko, dogajalno platjo besedila. Abstract Keywords: school essay, Baccalaureate, thought processes, assessment Students exhibit a more complex knowledge of the acquired material through higher-order thinking - thought processes connected with higher taxonomy levels - such as analysis, synthesis and assessment. The article introduces the comparative analysis between the essay as applied in the International Baccalaureate Exam in Slovenian as language A (mother tongue) and the essay used for Slovenian at the General Baccalaureate Exam showing that the higher-order thought processes are stimulated to a greater degree with the first model. The essay part of the International Baccalaureate Exam is created in a way that allows students to show their systematic literary knowledge through higher-order thinking, while the essay at the General Baccalaureate in Slovenian brings out mostly the knowledge about the text's meaning and story. I 4 JS u XM OS TL dil "O 0 iklepaj o m fO tó^» OS -^^^vrsjíúesed'ú § ' / - I 25 ríiJrúl/jílPl Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 Pravopisna zmožnost je eden od gradnikov jezikovne zmožnosti, ki se jo razvija na vseh stopnjah izobraževanja. Za to so odgovorni predvsem učitelji slovenščine in tudi učitelji ostalih predmetov. Ker so velik zgled učencem, morajo paziti na svoje zapise in morajo upoštevati tudi pravopisna pravila. A raziskave kažejo, da so pravopisne napake učiteljev pogoste, v obravnavo pravopisnih pravil pa učitelji redko vključijo praktične primere. Spremeniti bi se morali tudi predmetniki študijskih programov na Pedagoški fakulteti UL, da bi vsi bodoči pedagogi imeli vsaj nekaj ur slovenščine, pri katerih bi ponovili tudi pravopisna pravila. Uvod E den izmed temeljnih ciljev pouka slovenščine v osnovni (OŠ) in srednji šoli (SŠ) je razvijanje spo-razumevalne zmožnosti učencev oz. dijakov.1 Ta je sestavljena iz motiviranosti, stvarnega znanja, slogovne zmožnosti, zmožnosti nebesednega sporazumevanja, metajezikovne zmožnosti in jezikovne zmožnosti (Križaj Ortar 2006). Zadnja je zgrajena iz poimenovalne/be-sedne/slovarske, upovedovalne/slovnične/skladenjske, pravorečne in pravopisne zmožnosti (prav tam). Z razvito pravopisno zmožnostjo človek kot sporočeva-lec obvlada pisanje besed, povedi in besedil, torej pretvarja glasove, besede, povedi ... iz slušnega v vidni prenosnik, kot prejemnik pa obvlada branje besed, povedi in besedil, torej pretvarja črke, besede, povedi ... iz vidnega v slušni prenosnik (Bešter Turk 2011). V skladu z učnim načrtom za slovenščino učenci2 in dijaki razvijajo pravopisno zmožnost v OŠ in SŠ, in sicer sistematično pri pouku slovenščine, pri drugih predmetih pa spontano oz. jo utrjujejo ali naj bi jo utrjevali. Pa vendar ugotavljamo, da imajo odrasli Slovenci tudi po končani SŠ ali celo fakulteti težave s pravopisom. Dobro je, da se tega zavedajo še posebej učitelji vseh predmetov, ker so zgled učencem/dijakom tudi pri pisanju. Razvijanje pravopisne zmožnosti med izobraževanjem Slovenščina je temeljni splošnoizobraževalni osnovnošolski predmet in so ga učenci deležni v več kot 1600 urah pouka. V vseh treh vzgojno-izob-raževalnih obdobjih OŠ je v učnem načrtu tudi veliko operativnih ciljev za razvijanje pravopisne zmožnosti, kot na primer raba velike in male začetnice, pisanje končnih in nekončnih ločil, zapisovanje kritičnih glasov, uporaba jezikovnih priročnikov ipd. S cilji so povezani tudi številni minimalni standardi znanja, ki jih predpisuje učni načrt za slovenščino (Program osnovna šola 2011) in jih morajo učenci dosegati ob koncu posameznega triletja. Učenci, ki se vpišejo na splošne, klasične in strokovne gimnazije, imajo še dodatnih 560 ur pouka slovenščine (od tega je polovica ur namenjena književnemu, druga polovica pa jezikovnemu pouku) in pri tem pridobljeno znanje utrjujejo in še nadgradijo. Srednješolci, ki se odločijo za opravljanje pedagoških poklicev, se lahko vpišejo na Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani (PEF UL). Tam imajo predmete s področja slovenščine le študenti razrednega pouka (RP) in predšolske vzgoje (PV). Preostali študijski programi na PEF UL nimajo predmetov, ki bi se povezovali s strokovni- 1 Članek je nastal na podlagi magistrskega dela Tjaše Medved (poročene Kokalj) z naslovom Stališča študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani do slovenskega pravopisa in pod mentorstvom izr. prof. dr. M. Bešter Turk. 2 Izraz učenci velja enakovredno za učenke in učence; enako je tudi pri dijakih in dijakinjah, študentih in študentkah, vzgojiteljih in vzgojiteljicah ter pri učiteljih in učiteljicah. I 26 Tjaša Kokalj I Stališča študentov Pedagoške fakultete UL do slovenskega pravopisa I str. 25-29 DIDAKTIČNI IZZIVI mi vsebinami slovenskega jezika, čeprav je učni jezik v slovenskih šolah slovenščina. Pravopisna zmožnost v praksi Kljub velikemu številu ur slovenščine v celotnem izobraževanju se jezikovne napake in v okviru teh pravopisne pojavljajo še pri odraslih Slovencih, torej tudi pri študentih - bodočih učitelji - in že zaposlenih učiteljih/vzgojiteljih. Razvito pravopisno zmožnost so raziskovale avtorice nekaterih diplomskih in magistrskih del. E. Lovišček (2003) je v svojo raziskavo zajela 160 kontrolnih nalog, ki so jih sestavili srednješolski profesorji, ki poučujejo nejezikovne predmete v splošni gimnaziji, in preverjala njihovo pravopisno ustreznost. Največ napak se je pojavilo pri rabi ločil (npr. raba vejice in končnih ločil), velike in male začetnice ter pri neupoštevanju pravil o stičnosti vseh ločil. L. Glad (2009) je v svoji diplomski raziskavi s preizkusom znanja preverjala pravopisno zmožnost diplomiranih vzgojiteljic in vzgojiteljev ter ugotovila, da se je največ težav pojavilo pri vstavljanju vejic, nekaj pa tudi pri rabi velike začetnice. P. Šek Mertuk (2011) je analizirala 125 učnih priprav, ki so jih pri matematiki sestavili študenti Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Ugotovila je, da večina študentov ni upoštevala pravopisnih pravil pri pisanju besed skupaj oz. narazen, rabi matematičnih znamenj, rabi velike in male začetnice ter pri pisanju simbolov. A. Čudič (2013) pa je z analizo zapisanih navodil v kontrolnih nalogah in na učnih listih, ki so jih pripravili razredni in predmetni učitelji v slovenskih osnovnih šolah, ugotovila, da je bilo največ napak povezanih z rabo pike ter velike in male začetnice. Ugotovila je tudi, da so razredni učitelji naredili pol manj napak kot predmetni učitelji in da število napak narašča s številom let delovne dobe. Rezultati raziskave in interpretacija V magistrski raziskavi T. Medved (2017) nas je zanimalo naslednje: kako študenti različnih pedagoških smeri na PEF UL ocenjujejo svoje obvladovanje slovenskega pravopisa in katere vzroke navajajo za to; kaj menijo o poučevanju in uporabi pravopisnih pravil v OŠ in SŠ ter pri študiju; kaj bi spremenili na posamezni stopnji šolanja; ali se zdi študentom praktično obvladanje pravopisnih pravil pri pedagoškem delu pomembno. Vzorec je zajemal 622 študentov PEF UL, ki so v študijskem letu 2015/16 rešili anketni vprašalnik. Največ študentov je bilo z Oddelka za razredni pouk (RP; 44 %) in z Oddelka za predšolsko vzgojo (PV; 19 %), ostali študenti pa so bili z drugih študijskih smeri. Rezultati so pokazali, da študenti PEF UL svoje obvladovanje pravopisnih pravil ocenjujejo kot zelo dobro, a ne odlično. Najnižje ga ocenjujejo študenti PV, kljub temu da imajo med študijem pouk slovenščine. Največ študentov specialne in rehabilitacijske pedagogike, logopedije in surdopedago-gike ter študenti dvopredmetnih študijev pa svoje znanje pravopisa ocenjuje kot odlično, kljub temu da pouka slovenščine nimajo. Razlog za take ocene vidimo predvsem v tem, da so študenti RP in PV, ki imajo med študijem tudi pouk slovenskega jezika, veliko bolj kritični do svojega obvladovanja pravopisa kot študenti ostalih smeri. Kot razloge za tako stanje so navajali predvsem dobro predznanje, pridobljeno v OŠ in SŠ, zanimanje za slovenski jezik, študenti RP in študenti PV pa tudi vaje ter predavanja na fakulteti. Anketiranci so na drugi strani omenjali tudi vsesplošno neuporabo knjižnega jezika. Glede obravnave in uporabe pravopisnih pravil v osnovni in srednji šoli so študenti zapisali, da jih večina učiteljev ni opozarjala na pravopisne napake, prav tako pa je več kot polovica študentov trdila, da se v OŠ niso naučili uporabljati jezikovnih priročnikov, kljub temu da je to eden izmed ciljev pouka slovenščine od drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja naprej (Program osnovna šola 2011). Vprašani so menili, da bi bilo treba narediti več pravopisnih vaj in da bi morali vsi učitelji, ne glede na predmet, ki ga poučujejo, opozarjati na pravopis, pri pouku slovenščine pa bi morali jezikovnemu pouku in pravopisu dati več poudarka. V učnem načrtu za slovenščino (prav tam) je zapisano, da naj bi od 2. razreda naprej obravnavi neumetnostnih besedil namenili 60 odstotkov ur predmeta, obravnavi umetnostnih besedil pa 40 odstotkov, a rezultati kažejo, da se kljub temu določenemu razmerju več ur pouka namenja književnosti. Tudi raziskava avtorice M. Bešter Turk (2016) je pokazala, da več kot 60 % vprašanih dijakov meni, da se v srednji šoli več časa namenja književnemu kot pa jezikovnemu pouku. Anketiranci so odgovarjali tudi na vprašanja o študiju na PEF UL v povezavi s slovenščino in pravopisom. Študenti RP in PV v večini menijo, da so imeli dovolj ur pouka slovenščine in pravopisa med študijem, nekateri bodoči učitelji razrednega pouka pa bi si vseeno želeli imeti slovenščino v vseh letnikih študija (imajo jo v treh letnikih) ter še nekaj dodatnih vaj pravopisa. Teh si želijo tudi bodoči vzgojitelji (slovenski jezik imajo v enem letniku) in menijo, da bi predvsem profesorji morali biti zgled pravilnega pisanja v slovenskem jeziku. Študenti, ki slovenskega jezika nimajo I 27 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 O/v O 111 o v študijskem predmetniku, si želijo, da bi le-ta bil na vseh študijskih smereh na PEF UL in bi tam lahko ponovili in poglobili znanje pravopisnih pravil. D. Skubic (2016) je v svoji raziskavi med študenti ugotovila, da bi bila nujna slo-venistična izobrazba vseh bodočih pedagogov (ne samo na PEF UL). Z raziskavo smo tudi ugotovili, da večina študentov Slovenskega pravopisa (SP) ne uporablja ali pa ga uporablja le redko. Najpogosteje ga uporabljajo študenti RP, in sicer Slovenski pravopis v elektronski obliki, ker je dostopnejši, iskanje pa je veliko hitrejše. Študenti RP pri pravopisnih vajah med študijem spoznajo SP in ga tudi veliko uporabljajo, zato pogosteje posegajo po njem kot ostali študenti. Tisti, ki uporabljajo jezikovni priročnik, nekoliko višje ocenjujejo svojo pravopisno zmožnost, saj z brskanjem po SP nenehno utrjujejo in dopolnjujejo svoje pravopisno znanje. Anketiranci so odgovorili tudi na odprto vprašanje, ali se jim zdi obvladovanje pravopisa danes pomembno in zakaj. Študentom PEF UL se obvladovanje pravopisnih pravil zdi pomembno, kot najpogostejši razlog za to pa so navedli ohranjanje slovenskega jezika in kulture. Pogost je bil tudi odgovor, da smo pedagogi tisti, ki moramo biti zgled otrokom in moramo zato tako pisati kot govoriti pravilno slovensko, s tem pa se krepi tudi naš položaj v javnosti. Pri odgovorih na odprta vprašanja v anketnem vprašalniku se je prav (ne)obvladovanje pravopisnih pravil pri študentih najbolj pokazalo, saj je bilo v njihovih zapisih veliko pravopisnih (in slovničnih) napak. Napake so se pojavljale predvsem pri uporabi ločil (predvsem vejice) in velike začetnice na začetku povedi ter zapisovanju kritičnih glasov (na primer zapis besede materni /jezik/, nadaljnje /življenje/ ...). Študenti PEF UL se v večini strinjajo, da je obvladovanje pravopisa v pedagoškem poklicu pomembno, obenem pa pri svojih starejših kolegih večinoma ne opažajo pomanjkljivega znanja pravopisa, pri svojih sošolcih - študentih pa pogosteje opazijo pravopisne napake. Tudi ti sošolci bodo o UČBCNlKt o ffcl^oc • SfL€TMI kmalu postali pedagoški delavci - sprašujemo se, ali bodo kasneje res izpopolnili svoje znanje pravopisa. Verjetno ne, so pa študenti bolj kritični do svojih sošolcev kot do tistih, ki so že zaposleni v določenem pedagoškem poklicu (Medved 2017), saj jim ti predstavljajo zgled in so izkušenejši od njih. Sklep Rezultati raziskave T. Medved (2017) kažejo na to, da so potrebne spremembe pri izobraževanju učencev in študentov glede pravopisnih pravil na vseh stopnjah izobraževanja. Ugotovitve so lahko spodbuda tako osnovnošolskim kot srednješolskim učiteljem vseh predmetov, da so pozornejši na svoja zapisana besedila, učence in dijake pa naj opozarjajo na pravopisne napake. Obenem naj bo to spodbuda učiteljem slovenščine, da bi pravopis obravnavali z zanimivejšimi, realnimi in aktualnimi primeri in predvsem sistematično ter bi dali enak poudarek književnemu in jezikovnemu pouku. Na Pedagoški fakulteti UL pa bi bilo smiselno razmisliti o uvedbi predmeta slovenščine za študente vseh smeri ali pa vsaj o kratki ponovitvi pravopisnih pravil v obliki nekajurnega tečaja ali predavanja. Viri in literatura Bešter Turk, Marja, 2011: Sporazumevalna zmožnost - eden izmed temeljnih ciljev pouka slovenščine. Jezik in slovstvo 56 (3-4). 111-130. Bešter Turk, Marja, 2016: Toporišičev pogled na poučevanje slovenskega jezika v šoli in današnje stanje. V: Kržišnik, Erika, Hladnik, Miran (ur.): Toporišičeva Obdobja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 481-488. Dostopno na: http://centerslo.si/wp-content/uploads/2016/11/ BesterTurk.pdf (20. 1. 2019). Čudič, Alenka, 2013: Analiza zapisanih navodil v kontrolnih nalogah in na učnih listih: diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Pedagoška fakulteta. I 28 DIDAKTIČNI IZZIVI Tjaša Kokalj I Stališča študentov Pedagoške fakultete UL do slovenskega pravopisa I str. 25-29 Glad, Leona, 2009: Stopnja jezikovne zmožnosti pri diplomiranih vzgojiteljicah/vzgojiteljih: diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Pedagoška fakulteta. Križaj Ortar, Martina, 2006: Učenčeva sporazumevalna zmožnost v slovenščini. Vzgoja in izobraževanje 37 (1). 69-71. Lovišček, Erika, 2003: Pravopisna zmožnost srednješolskih profesorjev, ki poučujejo nejezikovne predmete: diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Medved, Tjaša, 2017: Stališča študentov Pedagoške fakultete UL do slovenskega pravopisa: magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Pedagoška fakulteta. Dostopno na: http://pefprints.pef.uni-lj.si/4560/ (15. 1. 2019). Program osnovna šola. Slovenščina. Učni načrt, 2011. Ljubljana: Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf (16. 1. 2019). Skubic, Darija, 2016: Slovenščina v vzgoji in izobraževanju v očeh študentk in študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Kržišnik, Erika, Hladnik, Miran (ur.): Toporišičeva Obdobja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 513-521. Dostopno na: http://centerslo.si/ wp-content/uploads/2016/11/Skubic.pdf (20. 1. 2019). Šek Mertuk, Polonca, 2011: Neupoštevanje pravopisnih pravil v učnih pripravah na nastope pri matematiki. V: Kranjc, Simona (ur.): Meddisci-plinarnost v slovenistiki. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 449-454. Iz digitalne bralnice ZRSŠ www.zrss.si/stro kovne-resitve/digitalna-bralnica V digitalni bralnici lahko dve leti po izidu prelistate strokovne revije, ki so izšle pri Zavodu RS za šolstvo in so vam BREZPLAČNO dosegljive tudi v PDF obliki. Prijetno strokovno branje vam želimo. stavek / ^Jpj- T7 i jtWl / Maša Krajnc I Ce/je Urh Ferlež I Portorož Pravopisna zmožnost v različnih generacijah Orthographic Competence across Generations Ključne besede: pravopis, pravopisna zmožnost, poznavanje pravil, podatki o znanju Izvleček Učenja osnov Slovenskega pravopisa je deležna večina prebivalcev Republike Slovenije, vsaj skozi osnovnošolsko, pozneje pa tudi srednješolsko izobraževanje. Z raziskavo, opravljeno pozimi leta 2019, se je pokazalo, kakšna je pravopisna zmožnost osnovnošolcev, srednješolcev, študentov in odraslih. Vidna je razlika med znanjem gimnazijcev in učencev strokovnih oziroma poklicnih šol; povprečno število pravilno rešenih odgovorov vseh srednješolcev skupaj pa je bilo od osnovnošolcev višje le za 5 %. Znanje gimnazijcev ene izmed gimnazij je enako visoko kot povprečje študentov prvega in drugega letnika slovenistike, kar je nenavadno, saj bi zadnji že morali usvojiti poglobljena znanja s tega področja in se temu primerno izkazati pri reševanju vprašalnika. Dokaj visoko je tudi znanje študentov pravne fakultete, pri reševanju vprašalnika so bili od študentov slovenistike slabši le za 5 %. Članek prinaša množico podatkov o znanju pravopisa v vseh generacijah, zato bodo rezultati uporabni tudi za nadaljnjo obdelavo. Abstract Keywords: orthography, orthographic competence, knowledge of rules, knowledge information The majority of Slovenian population learn Slovenian Orthography at least at the primary school level, or later also through secondary school education. A research carried out in the winter of 2019 revealed the orthographic competence in primary and secondary school students, university students and adults. There is a clear difference in the knowledge between the general secondary school and vocational secondary school students, while the average number of correct answers of all secondary school students was only 5 percent higher than that of the primary school students. The students of one of the general secondary schools have the same level of knowledge than the average of the first- and second-year Slovenian Studies students, which is unusual, because the latter should already have a more in-depth knowledge of this area that would be reflectedinthe questionnaire. The Faculty of Law students also show a relatively high levelofknowled-ge - their results from the questionnaire were only 5 percent lower than thoseobtained from the Slovenian Studies students. The article offers a broad spectrum ofinformation on the knowledge of orthography across all generations, which makes the resultsuseful for further analyses. I 30 !im/t tiiû Martin Krpan« as Required Reading and Making of a Booklet ¿j i- Ključne besede: domače branje, izdelava knjižice, Martin Krpan, sedmi razred, pripovedka, vsebina, literarnovedno znanje Izvleček V prispevku predstavljam obravnavo domačega branja Martina Krpana z izdelavo knjižice o tej knjigi. Gre za obvezno književno besedilo za sedmi razred v učnem načrtu za slovenščino. Ta pripovedka ni le vsebinsko bogata, ampak učenci s tem delom obogatijo tudi literarnovedno znanje. Vse to zajema knjižica, ki so jo učenci izdelali. Keywords: required reading, making of a booklet, Martin Krpan, seventh grade, tale, content, literary knowledge Abstract The article presents an approach to the required reading of »Martin Krpan« by making a booklet about the topic of the book. The book is a compulsory literary text in the seventh grade Slovenian curriculum. The tale is rich in content and allowed students to upgrade their literary knowledge which was then included in the booklet that they made themselves. ikiepaj 75 m fC u XM OS besedil g .- fu ' nnuhiSrol/- rtlPl Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 V članku predstavljam pozitivno izkušnjo obravnave domačega branja, ki je vključevala izdelavo knjižice o prebrani knjigi, in sicer Martina Krpana pisatelja Frana Levstika. Uvod V učni načrt za slovenščino je kot obvezno besedilo v sedmem razredu vključena tudi pripovedka Frana Levstika Martin Krpan. Običajno jo z ostalimi slo-venistkami na naši šoli obravnavam v sklopu domoljubne književne umetnosti. Ker imamo izvodov knjig na šoli dovolj za en povprečen razred, so sedmošolci delo najprej prebrali doma. Čeprav je besedilo v celoti v delovnem zvezku, sem jim rajši razdelila knjige, da so bili osredotočeni samo na zgodbo. Zatem pa so brali še enkrat, in sicer glasno pri pouku. Tako so si učenci zgodbo dobro zapomnili in hkrati sem jim lahko sproti razložila manj znane ali neznane besede. Ker besedilo ni dolgo, so ga izmenjaje glasno prebrali v eni šolski uri. Branju je v naslednjih štirih urah in delu doma sledila izdelava knjižice o knjigi. Naj omenim, da so učenci z veseljem sprejeli tak način obravnave domačega branja. Tako so lahko pokazali več sposobnosti: razumevanje besedila, umetniško in grafomotorično sposobnost, tudi socialne vrline, kot so sodelovanje, pomoč vrstniku, prilagajanje udeležencem skupine in upoštevanje mnenj le-teh. Pri tem pa je bilo uresničenih tudi kar nekaj standardov znanja, ki so zabeležena v učnem načrtu za slovenščino od 93. do 95. strani. Potek izdelave knjižice o knjigi Ko so učenci knjigo prebrali doma in zatem še enkrat skupaj glasno pri uri, je sledila izdelava knjižice o knjigi. Torej, prva ura obravnave je bila mimo, sledila je druga ura. Ker je bilo učencev ravno dvajset, se je razdelitev na pet skupin po štiri učence lepo izšla. Namenoma nisem hotela narediti večjih skupin, da je bilo sodelovanje med njimi čim bolj tekoče in kakovostno. Vsak učenec je dobil mapo z navodili za izdelavo, ki smo jih potem skupaj prebrali. Pri sestavi navodil in vprašanj sem si pomagala z učbeniki, priročniki ali spletnimi viri, ki so navedeni na koncu članka. Sledila je izdelava same knjižice. S kupa listov si je vsak vzel pet listov formata A4, en šeleshamer A4 poljubne barve in en bel šeleshamer, ki je bil malce manjši kot format A5. Zatem so morali vse liste razen slednjega naštetega prepogniti, da so dobili nekakšno knjižico formata A5. Če povzamem, prvi je bil šeleshamer in potem pet navadnih listov. Zatem so učenci ob pregibu z luknjačem naredili dve luknjici. Na prvo stran šeleshamerja so prilepili malo manjši A5 šeleshamer, da je bil okoli viden lep barvni rob spodnjega šeleshamerja. Sledilo je risanje prve platnice. Nanjo (manjši bel šeleshamer) so napisali avtorja in naslov dela (Fran Levstik: Martin Krpan) ter narisali karkoli, kar jih na zgodbo spominja. Večina jih je narisala Krpana. Za domačo nalogo so učenci morali do naslednje ure knjižico zvezati z vrvico in dokončati naslovnico. Na zadnjo platnico se je vsak moral podpisati z imenom in priimkom ter dodati razred. Kdor je želel, pa je lahko rob platnice obšil. Sledila je tretja ura obravnave knjige z izdelavo knjižice. Na notranjo stran prve platnice so napisali naslov Kazalo, ki so ga sproti dopolnjevali. Učencem sem svetovala, naj se vsako poglavje začne na novi strani, da bo knjižica bolj pregledna in urejena. Na naslednjo stran so pod naslovom O avtorju z dodatnega fotokopiranega lista izpisali nekaj bistvenih podatkov o življenju in delu Frana Levstika. Na to stran so prilepili tudi sličico avtorja, ki so jo izrezali z lista z navodili (Priloga 1). Novo poglavje je imelo naslov O knjigi. Pri tem so naredili »osebno izkaznico« knjige. V stolpcu so izpisali: avtorja, naslov dela, zbirko, urednika, ilustratorja, založbo, kraj in leto izdaje ter število strani. Pri tem poglavju so prav tako iz navodil izrezali in prilepili slikico knjige (Priloga 1). Sledil je nov naslov knjige PPT-predstavitev. Učencem sem projicirala pet drsnic PPT-predstavitve, ki so jo morali prepisati (Priloga 3). Zajela je vrsto dela, leto nastanka, katera priporočila je avtor upošteval pri pisanju, katere osebe nastopajo in katera dogajalna kraja zgodba zajema. Da bi časovno ujeli eno šolsko uro, so si učenci iz navodil izrezali in prilepili značilnosti te pripovedke, vrsto slogovnega postopka in sporočilo dela ter kdo pripoveduje vložno in okvirno zgodbo (Priloga 4). Četrta ura izdelave je bila posvečena vsebinski obravnavi knjige. Učenci so pod novim naslovom Vprašanja najprej izrezali vprašanje iz navodil, ga prilepili v knjižico in nato odgovorili nanj (Priloga 2). V skupini so lahko skupaj oblikovali odgovore na vprašanja ali pa je pisal vsak zase. Tako so si lahko pomagali med seboj, še posebej učno boljši so bodrili učno šibkejše učence. Pri odgovarjanju so si pomagali tudi s knjigo, kamor so lahko pokukali, če pri katerem vprašanju niso bili gotovi v pravilnost odgovora. V tej uri obravnave so morali na tak način odgovoriti na dvajset vprašanj, tri pa so bila za domačo nalogo (opis, oznaka in risba Krpana, kratka obnova zgodbe, mnenje o knjigi). Nekateri učenci so bili hitrejši, drugi počasnejši, zato so delali v skupinah, kjer so drug drugega spodbujali in imeli približno enak ritem dela. Hitrejši učenci so posledično imeli manj domače naloge, počasnejši več. Zadnjo, peto uro obravnave, so imeli učenci še zadnjo nalogo. Izbirali so med možnostmi: lahko so nadaljevali zgodbo s poroko Krpana in kraljične (poustvarjalno pisanje), lahko so sestavili kratek kviz o knjigi ali pa so ustvarili križanko z gesli, ki se nanašajo na vsebino. Kviz in križanka sta morala imeti pripisane rešitve na nasled- I 44 Helena Kostelec I Primer obravnave Levstikovega Krpana kot domačega branja z izdelavo knjižice I str. 43-53 DIDAKTIČNI IZZIVI nji strani knjižice. Naj omenim, da so se povečini odločali za različne vrste križank. S tem so naredili nekakšno refleksijo predelane vsebine. V tej uri so učenci morali še pregledati vse strani in naloge, če so vse naredili, označiti strani, preveriti kazalo itn. Če je komu ostala kakšna stran prazna, so narisali kakšen prizor iz knjige. Knjižice so mi ob koncu ure oddali v pregled in smo jih zatem razstavili v šolski knjižnici, da so jih lahko prelistali ostali učenci šole. Opažanja pri obravnavi oziroma ■ • • ■ • • v» ustvarjanju knjižice Učenci so dve uri obravnave potrebovali vodenje na začetku, naslednje ure pa so že sami med odmorom pripravili mize, mape z navodili in knjižice v nastajanju in potem po skupinah delali skoraj brez moje pomoči. Postali so sam svoj učitelj in učenec hkrati. Z veseljem sem jih opazovala, kako razvijajo samostojnost, iščejo in usvajajo znanje, kako se lotijo nalog, čemu kateri učenec posveča več pozornosti, s kakšno rešitvijo so že zadovoljni ali pa jo želijo izboljšati ipd. Ker so bili v vsaki skupini učenci, ki so disciplinsko ali zmožnostno različni, je tak način dela dvignil samopodobo učno šibkejšim učencem, bolj »živahni« učenci pa so ravno zaradi skupinskega dela razvili strpnost. Na tak način sem to domače branje obravnavala dvakrat. Všeč jim je bilo, da so lahko delali sami, da so se potrudili po svojih močeh. Na obrazih jim je sijalo zadovoljstvo, ko so bile knjižice končane in lične, ko je bilo peturno delo kakovostno opravljeno (Priloga 5). Nekateri so se kar primerjali med seboj, kako je kdo kaj napisal, narisal, ustvaril kviz. Tu pa tam je kdo dal sošolcu rešiti križanko in ga spremljal, če je sestavil dovolj velik izziv. Peturno obravnavo domačega branja z izdelavo knjižice s kakšno generacijo izvedem tudi v šestem razredu, kjer preberejo pesniško zbirko Nebeške kočije pesnice Bine Štampe Žmavc in potem po navodilih izdelajo podobno knjižico kot sedmošolci. Sklep Na takšen način (glasno branje z razlago, vsebinska in literarna analiza z izdelavo knjižice) lahko učenec postopno usvoji osnovne značilnosti pripovedke Martin Krpan, njeno vsebino in sporočilnost, kar predpisuje učni načrt za pouk slovenščine v osnovni šoli. Tu ne gre za učenje na pamet, ampak za usvajanje in utrjevanje znanja z ustvarjanjem. Tudi nekaj ročnih spretnosti ter umetniške nadarjenosti so pri tem pokazali učenci. Viri in literatura http://gradiva.txt.si/m/slovenscina/fran-levstik-peter-klepec/doc/kr-pan1.ppt (2. 11. 2018). https://sl.wikipedia.org/wiki/Fran_Levstik#/media/File:Fran_levstik.jpg (2. 11. 2018). http://zoso.si/product/product&product_id=1319137/1319137/Fran_ Levstik_-_Martin_Krpan/ (2. 11. 2018). Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina. (Elektronski vir). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo: Zavod RS za šolstvo, 2011. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/ prenovljeni_UN/UN_slovenscina_0S.pdf (2. 11. 2018). Korošec, Vladimira, 2009: Stopinjice v svet književnosti: delovni zvezek za pouk v sedmem, osmem in devetem razredu osnovne šole z dodatkom literature zgodovine in literarne teorije. Dol. Počehova: Garb. 12-13. Kodre, Petra, 2013: Od glasov do knjižnih svetov 7; samostojni delovni zvezek za slovenščino v 7. razredu osnovne šole: jezik in književnost. Ljubljana: Rokus Klett. 138-150. Blažic, Milena Mileva et al., 2010: Novi svet iz besed 7: berilo za 7. razred osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett. 150-153. Kepic Mohar, Alenka (ur.), 2007: Šolski album slovenskih književnikov. Ljubljana: Mladinska knjiga. 74-75. Levstik, F., Kralj, T. (2010), Martin Krpan. Ljubljana, Mladinska knjiga. Založila Osnovna šola Metlika. Gradivo pripravili učenci 7. c-razreda. Janja Ambrožič in drugi (Vita Kambič, Anja Spudič, Marko Stipanovic). Šol. leto 2015/16. Založila Osnovna šola Metlika. Gradivo pripravili učenci 7. a-razreda. Anže Matjašič. Šol. leto 2013/14. Založila Osnovna šola Metlika. Gradivo pripravili učenci 7. b-razreda. Petra Nemanič. Šol. leto 2013/14. I 45 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 PRILOGA 1 Domače branje v 7. razredu: Fran Levstik, Martin Krpan Izdelal boš knjigo o knjigi, nekaj boš naredil v šoli, nekaj doma. Na koncu boš svoj izdelek oddal učiteljici v pregled. Pri izdelavi knjige se potrudi, uporabi barve, domišljijo in znanje. Pazi na ličnost izdelka. Pa veselo na delo! 1. Z vrvico zveži pet prepognjenih listov A4 (kdor ima večjo pisavo, pa šest). 2. Na naslovno stran napiši avtorja in naslov knjige. Kot ozadje z barvicami nariši kar koli, kar se navezuje na samo zgodbo. Na hrbtno stran spodaj se podpiši z imenom in priimkom, pripiši tudi razred. 3. Na prvo notranjo stran napiši kazalo, ki ga boš sproti dopolnjeval. 4. Na naslednjo stran napiši bistvene podatke o avtorju (življenje in delo), ki jih izpišeš s fotokopiranega lista. 5. Na naslednjo prazno stran izpiši bistvene podatke o knjigi (avtor, naslov, zbirka, urednik, ilustrator, založba, kraj in leto izdaje, št. strani). 6. Z naslednjo prazno stranjo začni s prepisom PPT-predstavitve. Prilepi dodatne podatke o knjigi. 7. Na naslednjo prazno stran prilepi vprašanja in zatem odgovarjaj na njih. Šele ko narediš vsa vprašanja, se loti naslednje točke. 8. Kot zadnjo nalogo pa naredi sledeče (izberi ENO možnost!): ALI nadaljuj zgodbo s poroko Krpana in kraljične, ALI naredi kratek kviz iz snovi tega domačega branja, ALI naredi križanko iz snovi tega domačega branja. 9. Preden izdelek oddaš, preveri, če si naredil vse naloge, če si oštevilčil strani itd. Ne pozabi, da ima vsaka »nalo- Izreži in prilepi. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Fran_Levstik#/media/File:Fran_levstikjpg (2. 11. 2018). http://zoso.si/product/product&product_id=1319137/1319137/Fran_Levstik_-_Martin_Krpan/ (2. 11. 2018). ga« naslov! Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 PRILOGA 2 Vprašanja 1. Kdo je bil Martin Krpan? 2. Kje je bil doma? 3. S čim se je ukvarjal? 4. Kakšno je bilo njegovo prvo srečanje s cesarjem? Opiši. 5. S čim je naredil močan vtis na cesarja? 6. Kdaj se je cesar ponovno spomnil Krpana? 7. Je Krpan svojo nalogo opravil? Opiši. 8. Kje se je zataknilo? 9. Kakšen odnos je imel minister Gregor do Krpana? 10. Kaj je Krpan prosil cesarja? 11. Kako si razlagaš, da je Krpan nastopil pred cesarjem tako samozavestno? 12. Kako se je na to prošnjo odzval cesar? In kako minister Gregor? 13. Zakaj je Krpan cesarju priznal, da se mu je nekoč zlagal, da tovori bruse in kresilno gobo? 14. Kako si razlagaš Krpanove besede: »Pa taka je le: Kadar se človek zasukne s pravega pota, naj bo še tako močan, pa se vendar boji, če veja ob vejo udari.« 15. Katere Krpanove besede potrjujejo, da Krpan ni zaupal Gregorju? 16. Ker je bil Krpan preprost človek, je uporabljal tudi ljudske reke. Poišči vsaj dva in ju izpiši. 17. Cesar je bil Krpanu voljan v vsem ugoditi. Zakaj mu Gregor na koncu ne ugovarja več? 18. S katerimi besedami ja avtor izrazil Gregorjevo nejevoljo? 19. Zakaj se je Krpanu tako mudilo domov? 20. Kako si razlagaš, da je Krpan pred odhodom obljubil cesarju pomoč tudi v bodoče? Upoštevaj dejstvo, da je bil Krpan predstavnik slovenskega ljudstva, cesar pa tuje oblasti. 21. Opiši in označi Martina Krpana. Glede na svoj opis ga tudi nariši. 22. Napiši kratko obnovo dela. 23. Napiši svoje mnenje o knjigi. «s*" Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 PRILOGA 3 PPT-predstavitev Vir: http://gradiva.txt.si/m/slovenscina/fran-levstik-peter-klepec/doc/krpan1.ppt (2. 11. 2018). Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 PRILOGA 4 Izreži in prilepi. Martin Krpan Frana Levstika je prva slovenska umetna pripovedka. V zgodbi se resničnost prepleta z izmišljenimi podobami, veliko je pretiravanj, ljudskih rekel in pregovorov, primer ali komparacij ter obratov, zato je pripovedka. Umetna pa je, ker jo je zapisal znani avtor po zgledu ljudske pripovedke. Zgodba o Martinu Krpanu je iz dveh delov, in sicer iz: • OKVIRNE zgodbe, ki jo pripoveduje pisatelj v prvem odstavku knjige (Močilar mi je časi kaj razkladal o nekdanjih časov ...). Tu je pripovedovalec PRVOOSEBNI. • VLOZNE zgodbe - zgodbe o Martinu Krpanu, ki jo pisatelju pripoveduje kmet Močilar. Tu je pripovedovalec TRETJEOSEBNI oziroma VSEVEDNI. Zajema preostali del knjige. Fran Levstik v knjigi Martina Krpana prikaže kot junaka, kot močnega, samosvojega in bistrega hrusta. Je pošten, v svoji moči kos vsakomur, v zgovornosti pa prekaša ministra Gregorja in samega cesarja. Pri ustvarjanju dela je Fran Levstik uporabil kot slogovni postopek DVOGOVOR ali DIALOG. Levstik nam v delu prikaže, kako je njegov junak Martin Krpan razkrinkal nepošten in precej mačehovski odnos dunajskega dvora do Slovencev v 19. stoletju. PRILOGA 5 iMfiita Tin«"* *> kimei Ií% Jíw AÜk JLL W frjO {JJCA lijiii iw*. t ■5UL Y^d* ir ¿¿^L . br t i. "«V Ufe U m JU It- Napisala Vita Kambič, 7. c razred. Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 1' ^ U UnKHhtn.,,,,, Wr VL, £ ^JiiwÜ Jfoftrt., ta £ flk UM&k ^isrA 'vJ'HA.S;, jm». f fli ^ ^ j; > «üiciL tt f ^ V f iJ fet hilAtol1 JI f to H K irtvir^? - 1] Hi H ffJJU-llU1 ^kju^ « s. i) Kilrlin «incrtirf*| «jhnhr d* »IrTu^': 'llSwtftjji |t l UwÄ^ffV fcfc I* «lino ^ h^ njrp™ tfr^ * ^ J ^^ ^ H i'mp^iiAiTOiiuiniinirtsfJ»? ■ W| KH Viffi (HO}* <*> K. Napisala Anja Spudič, 7. c razred. 0 «A 1 0 ** j 'vkö, CT AM ijpd^k ^ i* bi** ta. '^V'-.^ii - lil isfc, iitS i* faß J ¡Vfoup ^ ¿Wies, -M'* K*? Ar iw * ■3/ NmL ZViiiWü, - lje*»v tV^f^' IW&ViratW- Xm Vini^ Viv^-LjO^v LeU uA^e -¿I. bVnv™ - Napisala Anja Spudič, 7. c razred. Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 Napisal Marko Stipanovic, 7. c razred. Ustvarila Janja Ambrožič, 7. c razred. Ustvarili: Janja Ambrožič, Vita Kambič, Anže Matjašič, Petra Nemanič, Anja Spudič in Marko Stipanovic. Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 Narisal Anže Matjašič, 7. a razred. Sestavila Anja Spudič, 7. c razred. Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 Sestavila Janja Ambrožič, 7. c razred. to o prire svo rta _ ^ n Vera Zagoričnik Novak I Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj Formative Assessment of Seventh Grade Primary School Students i Formativno spremljanje učencev pri pisanju uradnih vabil v 7. razredu osnovne šole 0Ji /< .. |.....|P s Formativno spremljanje tid »Ipcj itriran na RAZREDNI STOPNJI Formativno spremljanje pri MATEMATIKI i Formativno spremljanje H J pri ZGODOVINI RAZREDNI STOPNJI ITflf J L ■ MTEMATIKI ara V tm 11,90 e Napovedujemo: Formativno spremljanje pri DELU SVETOVALNIH DELAVCEV Zavod RS za šolstvo, Poljanska c. 28,1000 Ljubljana, 01300 5100, zalozba@zrss.si, www.zrss.si Zavod Republike Slovenije za šolstvo IZ ZALOŽBE ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO ~ vigma ičohraminie STROKOVNA REVIJA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Z VAMI ŽE 50 LET • V reviji priznani slovenski strokovnjaki s področja šolstva objavljajo aktualne strokovne in znanstvene prispevke. • Dajemo »glas učiteljem«, ki jih vabimo k pisanju prispevkov, v katerih s konkretnimi opisi osvetljujejo primere dobrih praks. • Pozornost namenjamo sodobnim pedagoškim trendom -pristopom, ki spodbujajo aktivno vlogo učencev. • Posvečamo se spodbudnemu in varnemu učnemu okolju oz. vzgojnim in psihosocialnim temam. • Skrbimo za profesionalni razvoj učiteljev in za uveljavljanje učiteljskega poklica. • Osredotočamo se tudi na pedagoško vodenje in poslanstvo ravnateljev, saj predstavljajo enega ključnih vzvodov za spremembe v šolstvu. ¡¡§§ jul^^ ss^-hTC^; ■' 1 ■ Ponosni smo, da smo že 50 let prisotni v slovenskem šolskem prostoru. (D Revija, ki je sooblikovala že naše učitelje, učitelje naših otrok in zdaj učitelje milenijske generacije. Zavod Republike Slovenije za šolstvo Naročanje: P Zavod RS za šolstvo, Poljanska c. 28,1000 Ljubljana T 01300 5100 F 01300 5199 E zalozba@zrss.si S www.zrss.si facebook ZRSS tvvltter ZRSS