Letos bo trgovini trda predla
»Na vprašanje, kaj bo najbolj trlo našo občino v letošnjem letu, moram odgovorlti, da bo udarec naj-novejših gospodarskih ukrepov usekal predvsem po trgovini, ki naši občlni sicer prinese kar 75 odstotkov celotnega prihodka,« je povedal Ivo Kastelič, pred-sednik zbora združenega dela občinske skupščine, ko je bil govor o gospodarjenju v Centru in o delu zbora združenega dela.
Skupaj s trgovino bo trpela tudi občina. Novi ukrepi, ki nalagajo visoke, okoli 40-od-stotne obresti za posojila, bo-do hudo prizadeli dohodek v trgovini. Trgovina namreč po-trebuje posojila za obratna sredstva, ker je njena akumu-lativna sposobnost izredno nizka.
¦>A to še ni vse. V dohodek bodo zagrizle tudi večje ob-veznosti zaradi višjih zalog, ki si jih obetamo. Kupna moč je namreč načeta in ljudje bodo manj kupovali, saj bodo tudi cene višje,« je razložil.
- Kako bo z industrijo?
"Tc imamo manj v naši ob-čini, a jo bo najbolj teplo tisto, kar jo tepe že zdaj, to je po-manjkanje surovin. Spričo sproščenih cen se utegne znajti pod še večjimi pritiski proizvajalcev reprodukcijske-ga materiala in to bo povzro-čilo še večje zagate. Pričaku-jemo, da bo v gospodarstvu več izgubarjev, ker je lani pre-cej organizacij združenega de-la poslovalo na robu renatbil- ¦ nosti.«
-  Pogoji gospodarjenja bo-do torej še bolj ostri kot letos.v Kaj  ste v zboru združenega dela storili, da bi priskočili na pomoč trgovini in združene-mu delu?
»Priporočili smo, naj se združeno delo čimbolj pove-zuje v reprodukcijske verige, naj pospešuje znanstvenorazi-skovalno delo, spodbuja ino-vacijsko dejavnost, naj bolje izkorišča delovne zmogljivo-sti, prav tako delovni čas in naj racionalno gospodari. Tr-govini smo priporočili, naj se povezuje s proizvajalci.«
-   Kakšen  vpliv ima zbor združenega dela na gospodar-jenje?
»Po ustavi je zbor združene-ga dela osrednji zbor v občin-skem sistemu in naj bi imel tudi največji vpliv na gospo-darjenje, zlasti pa na razpore-janje dohodka, na investicije, splošno porabo, proračun. Žal je ta zbor večkrat preveč obre-menjen z drugimi zadevami.«
- S kakšnimi?
"To so razne formalnosti, kot na primer potrjevanje sta-tutov, imenovanja in druge podrobnosti, ki potiskajo vstran vsebinske točkc. Mora-li bi nekoliko prečistiti pred-pise in zbrisati z dnevnih re-dov obrobne zadeve. Tako bi se delegati zares lahko posve-tili načrtom, resolucijskim za-devam, poročilom o gospo-darjenju, kršiteljem družbe-nih dogovorov in podobnim zares vsebinskim zadevam.«
-  Ali vi lahko držite roko nad tem, da se ne izgubite v obrobnih zadevah?
»To vedno znova in znova poskušam tudi s tem, da dam prednost vsebinskim točkam
in najprej obravnavamo po-membne zadeve, nato šele ti-ste, ki nas samo obremenju-jejo.«
Letos so v občini naredili analizo 20 sej, da bi videli, ka-ko dela delegatski sistem. Go-spodarski politiki, planom, resolucijam je zbor združene-ga dela namenil 10 točk; upra-vi, splošni porabi, davčni poli-tiki, proračunu 11 točk, kar 28 točk pa je zadevalo ostalo. In temu pravi naš sogovornik balast, ki bi ga bilo treba zmanjšati.
- Kje so slabosti?
»Delegati bi morali imeti večji vpliv pri pripravi pro-grama dela zbora združenega dela. Tako pa so dnevni j-edi natrpani in ne pridejo daizra-za interesi delegatov. Imam občutek, da so delegati potis-njeni na stranski tir v svojih delovnih sredinah, da se mor-da tudi ne znajdejo m da so premalo prodorni. Tudi delo temeljnih delegacij SoQa, kajti vse prevečkrat jo vprašljiva sklepčnost naših sej.«
Ivo Kastelič je namreč zag-nan človck, ki bi kot ckomK mist rad spravil v red mursi-kaj okrog sebc«. Tudi sam jc obremenjen z raznimi funkci-jami, jo še predsednik zbora izvajalcev pri območni sis za PTT, kjer je zaposlen kot vo-dja knjigovodske službe, pod-predsednik kulturnoumetni-škega društva pri pošti, v hiš-nem svetu; vendar pravi, da se da z voljo postoriti vse. Sa-mo volje nam ne sme zmanj-kati, je dejal, pa bomo počasi tudi splavali iz težav, v kate-rih smo zdaj. Potreben nam je optimizem.
Albina Adamič