Izhajajo vsak torek, četrtek in soboto ob 4. ari popoldne. — Posamezne številke 10 v. — Po pošti se list né pošli .s Südmarka in nemški I Schuldere in pod državnim nadzorstvom. Maribor, 22. marca. Vendar enkrat se je deželna vlada v Lju-bij a ni ojunačila in stòria že davno potreben odličen ukrep priti vsenemèkiroa društvama «„feülmarki“ in „Schnlveremu“. Premeženje teh d rufe te v je pod državnim nadzorstvom. Za nadzornika je imenovan deželai poslanec in načel mk mariborskega okrajoega zastopa dr. Jos p Leskovar. Lastnina teh društev se ne sme ne prodati in ne obremeniti. Nadaljni ukrepi ie Sledijo. 'Satansko hudoben je bil cilj Omeajenih društev Bodil jih je srd proti Slovanom. Pre mati so nas hoteli s naie rodne grude S silo Razlastiti so nas t oteli in nas napraviti za sužoje. Slovenec bi moral biti berač, »uteoj, &>apec, drvar, pometač, rob ; . . Nemec pa »gospod in e d; ni lastnik naše zemlje. Katoliška vera in mila slovenska govorica bi morali iz gjniti za vu večne čase z zeml ske krogle, Stara „uepristransta“ avstrijska vlada je pripustila, da je širila vsenemško povodenj preko 9oilja, Št. lija, Pesnice in Marhora vedno dalje proti juga. Slepa je bila, ko sta „Süd m arka“ in „Heimstatt“ naseljevala Švabe pro-, 'testante Iz Nemčije v lepih naših krajih. Vlada je dajala Švabom potuho, ščitila jih pri rekvizicyah, jih oprostila vojaške slažbe, ime novala v vse mnoge korporacije in komisije, dajala jim sladkor, kavo, petrolej, moko, premog in vse drago, kar nati ljudje niso dobivali. Švhb tujec je bogatel, SloveDec-domačin je trpel. Krivica, strašna in kruta krivica je vladala zadnja leta ned obmejni epi Slovenci. Kai smo trpeli Slovenci severno od. Maribora v boju z Sü dinar kini m in Schul vereino vim zmajem, se skoro e e da popisati. Samo Süd* JUarka je vrgla v Št. Ilj nad 1 in pol milijona kron, da ti ga ponemčila (Glej izvest) e Südmarke 1. 1916). Malodušni bratje »o obupali, ker je bil pritisk o čas» do časa tako srdit, da ni bilo upati bolnih dui. A z ustanovitvijo Jugoslavije je zmagala pravica rad krivico. Oddahni se moj obmejni slovenski rodi Otet »i za vedno krempljev g* ratanskega zmaja. Pt ležaj. ZznemirjajoSe resti, ki co ta teden razburila ves slovanski ing, so nekoliko ponehale. Novejša poročila piavijo, da so bila vsa ta poročila le misti fi nacija, da de «lorica mol, ki odločnje o usodi Evrope, Se iploh ci razpravljala o našem sporu z Italijo. Ta spor ia določitev i aš h mej splošuo, bi prišel ca vrsto še le kje v sredini m seca aprila. Ne moremo kontrolirati, ’ali so U poročila resnčoa, toda toli&o je gotovo, da naš položaj v s^frizo oi sijajen, -da so caš za kulisami že heteli prodati. Naša delegacija na mirovni konferenci dela neumorno in ravno njej se imamo zahvaliti, da brani in zagovarja naše zahteve z vsemi mogočimi sredstvi, njej se imamo tndi zahvaliti, da Italijan dosedaj še ni prodrl s svojimi zahtevami. Vemo pa dobro, da je Italija potrosla obilo zlata in srebra, da bi pridobila javno mnenje na svojo stran, toda upamo, da ji to zlato ne bo v korist, temveč ravno nasprotno v škodo in pognbo. Novejša poročila tndi pravijo, da je kot žaluje sredstvo predlagala naša delegacija ljndsko gla so vanje v spornih krajih. Toda Italija odklanja tudi to, ker se po pravici boji, da bo glasovanje ljudstva izpadlo njej na škodo. A ravno vsled tega je izgubila Italija veliko v javnem mnenju, ker na ta način nvidevajo tndi zavezniki Italije, da bo italijanske zahteve krivične. Nočemo biti optimisti, toda tndi prevelik pesemizem ni na mesto. Upajmo in pričakujmo; da bo zmagala vendarle pravica nad krivico. Naše m je določene y aprilu* Iz Geneve se dne 20. marca poroča (Slov. Naroc): . Najvatnejše vprašanje, ki sedaj zanima miro vno konference, je, ali 36 naj zopet podaljša pre mirje, ali pa naj se sklene z Nemčijo preliminar ni mir. Zdi a«, da je odločitev v zadnjem smista gotova ia sicer pod vplivom Wilsona NerrSki de legati bodo, kakor le večkrat javljeno, povabljeni v Paria začetkom aprila, toda Se le potem, ko bo definitivno določena francosko nemSka meja Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, pride za to odločit vi I j ia po prihoda nemških delegatov na vr sto več vpraSanj in sicer kot prvo jogoslovacsko laSki spor. in določitev naBe meja.Še le po pr d piša preliminarnega mira jn sicer ? najbrže po ore teko treh tednov, pride ns vrsto roški problem. Tako jé izjavil prejšnji pondeljek Clemenceau ne katerim političnim osebnostim v privatnim razgovora Rasne norice. Švica priznala naše kraljevino« Iz Geneve dne 20. marca poroča, da je Švica oficijelno priznali kraljevino SHS Nemška realka v Maribora se šepet otvori. Višji lojski svet v Ljubljani je odredil, da se zopet Ot vrni nemška realka v Maribora ter da se nemudoma ^prične s poukom. Čas začetka pooka se bode pravočasno naznanil. jt > Maribor. KirbiBova gostilna ^v Vetrinjski olici se ne imenuje več »Sane Wirt«, temveč gostilnja »pri črnem Juriju«. Smrtna kosa. Umrla je v petek v Marija Brezja pri Maribora soprga tamoSojega učitelja, gospa Marija Zemljič, rojena Köck, v starosti 46 let po dabSi bolezni. Pogreb se vrti jotri v nedeljo, dne: Ì3 t rn., dopoldne ob četrt na 9. oro, ,na viškem pokopališča istotam. Potrtemu soprogu in celi rod bini n Se Bofaljet & Poverjeaišivo za nk in bogočastje poziva vse lastnike in voditelje enoletnih trgovskih tečajev in učnih zavodov, da mu naznanijo najkasneje do 31. marca t. 1. sledeče: 1. Natančen naslov tečaja oz« zavoda. 2. Datum izdaje vladinega dovoljenja i n rok za koliko časa se je izdalo dovoljenje. 3 Naslove vseh članov učiteljskega zbora z dostavkom, kate re predmete poučujejo. Pri tej točki je, navesti tu di Studije posameznikov, praktično delovanje in sposobljenostne izpite. 4. Učni jezik. 6. Natančen učni načrt. Kdor Bi. prijave pravočasno ne poslal, izgabi vladno dovoljenje — Poverjenik'za nk ih fogočaalje: Dr. Karel Verstovšek s. r, Radi pUnarae. Od včeraj naprej je Maribor že zopet brez Inči. Kriva je tega NemSka Avstrija, ker se posti neoviranega dovoza premoga. Nada« najskem nevernem kolodvora telile; več časa 60 vagonov ostrovskega premoga, a Nemci g« zadr lajajo. Vladni koudsar dr. Pfeifer je poslal danes posebnega kurirja na Donaj, da m informira o za devi. Upati je, da bo prihodnje dni plinarna zopet delovala Poziv. V kazenski zadevi zoper Karla Saria radi navijanja Cen se poživljajo ovaditelji, da naznanijo s*oje ime, da se jib za ono re kot: priče za slittati Okrožno sodiSče v Maribora, odd. Viti Pr! koncerto v vojaški realki se je haSta zlatu zapestnica. Dobi Se pri pobočn in Scb ni vereint v naSih krajih. Vsaka prodaja ali obremenitev ia nedopustne. , Konec, naših papirnatih bankovcev. Po poroč i» beograjskega »Trgovskega Gasaika« bode vaibino vprašanje urejeno na sledeči nač n: Vlada bode v najkrajšem C*sn potegnila iz prometa neprijateljski papirnati denar in ga zamenjsia z državnim pa pirnšOm. danarjen) kraljevine SH3 Namesto dena rja trsbotojrske banke ne bodo' stopili banrovci kakega našega denarnega zavoda ampak državni : papirnati denar, za katerega bo jamčila celokupna naša država & z vsem svojim premoženjem in vseli i svojimi dohodki. Novega denarja ne bo izdala sVbska narodna, banka, ampak država sama, dokler ne bo ostano vijena em sijska banka po v zg’e da avstro ogrske banke. Veliki simfonični koncert 24. marce 1919» V koncertni dvorani pivovarne Götz. Začetek točno ob 8 uri. Predprodaja vstopnic v soboto od H. ure predpoldne do 3 are pop., v nedeljo odi IO. ore preifp.,do J. ure pop. (v blagajni koncertne dvorane Götz). Otvoritev blagajne 24: marca, ob 6. uri popoldan«» Maribor. Katoliško delavsko droStvo ima V' nedeljo, dne 23. marca popoldne ob 3. ori v avo jih drnšlvenib prostorih, Flößarjeva Ulica 4, občan zbor. Udje pridite zanesljivo in polnoštevilno. Iz voliti moramo nov odbor in se pogovoriti o ze o važnih zadèvab naSe katoliške delavske ojtganiza cije. Agitirajte! Povab te tadi Somišljenike, ki bi se zanimali za naSe ddavsko gibanje in bi hoteli sodelovati v smisla naSih načel pri izobraževalnem )n organizatoričnem delu delavskih in obrtnih slo jev. Je skrajni čaa, da začne Kat. delav. društvo» času .in razmeram primerno krepko in smotren» delovati. Pridite torej, da se pogovorimo. *f* Karel Shrk, V četrtek večer je nrorLv 76» leta starosti Karol Sark, sod ni jaki uradnic? pok. pogreb ae vrti danes ob po)n 5. Uri popoldne na. mértno pokcpnliSče na Pobrežje. N. v m. p.! , ^ Izgnani hujskači. Preké mej Jugoslavije aò bili Zadnji čas izgnani naslednji vaenemSki in social deinokraSki hujskači nadrevident Fontana, levi denta Binderboler in Tschmak, adjnnkta Rana in Dornbeim. — Dna 20. t. m. ata bila iztirana iz Jigoslavije Ferdinand Tschech, bivBi ravnatelj ma* riborske glavne! poste, ter'Teodor Mendel, bivBi vodja poste na nadbortkem glavnem kolodvora» Omenjena sta »kljub opetovanim svarilom izdrle vala zvezo pirotidržavne : propagande a postnim ra -vnateljstvom v Gradca. Pred izgonom ata iskaln pomoči pri italijanski komisiji, kar pa je bilo ae veda brezvspeSno. 1 Sladkor ib sveče. Mar borsko okrajno glavarat vo je ž e nakazalo trgovcem sladkor ia aveče zn prebivalstvo mariborskega okraj« za mest c marec Sladkorja 4ojó.% vsaka oseba po) kg a