SL so.
vlorek 2. maja.
IV. tečaj. 1871.
Vtorek, četrtek in soboto iz haj k in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za vse leto 8 g. — k. „ pol leta 4 „ — „ „ četrt   „   2 „ 20 .,
I*u posti: ■a vse   leto 10 g. —k „   pol   leta   .=>„ — „ .   četrt „     2 „ 60 „
Vredniitro in opravnistvo je na itolnem trga (Domplats) hii. it. 179.
Oznanil«:
Za navadno triatopno
vrsto plačuje : ti kr. če se tiska lkrat 5 m »i h t« 2krat, 4 M h i» it Škrat, veče pismenke se plačujejo po prostora.
Za \ ak  tiauk je plačati kolek (stempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo, dopiai naj se blagovoljno frankajejo
zima energija  bi bila še dolgo magjaronstvn po konci
Volitve na Hrvatskem in Slovenci. držala Drugi Rauch pak 8e težko dobi> tako tudi Bo_
Cez nekoliko dni (16. maja) bodo na Hrvatskem jdeković, novi ban, in njegov „factotum" Šuhaj, moreta volitve. Važne so prvič za Hrvatsko samo. v drugi biti le slaba učenca. Da sta to, kaže njih in Magjarov vrsti pa nič menj za vse Jugoslavenstvo, torej tudi za spodletelo prizadevanje pred volitvami narodni stranki nas Slovence, ker kakor je Srbija na balkanskem po- časopis uničiti. S pravdami obloženi „Zatočnik" je na luotoku ono središče, okolo kterega se morajo mnogo- magjarsko povelje ustavljen, a ni se moglo propre-brojni turški Slaveni ujediniti, tako ima Hrvatska po čiti, da je brzo njegovo mesto zastopil „Branik." svoji zgodovini, po svoji veljavi in po naturnem polo- Ali segnimo nazaj.   Kako jo bilo mogoče,  da so
žaji nalog, v bodočnosti postati ona točka, okolo ktere Hrvati bili teko „sijajno" pri Rauchovih volitvah prose bodo morali grupirati avstrijski Jugoslaveni, to pali? Razen  terorizma  jo še drug  vzrok.   Oni imajo i je: vojna granica, Dalmacija in Slovenija. dobro, pošteno narodno  inteligencijo, ali prosti narod
Magjarom je bilo posrečilo se pred treuoi letiHr-so prej (in morda še zdaj) preveč zanemarjali. Mi Slo-
vatom s surovo silo, z goljufijo in z enačim azijatskim orožjem vlado uriniti, ktera ti je bila za nalog postavila, Hrvatom vzeti vso slavensko čut in iz Hrvatske napraviti polagano samo večjo magjarsko županijo. Čudili smo se tedaj mi Slovenci, ki smo v spominu imeli, kako hrabro in vrlo so se svoje pravice držali Hrvati I. 1848, potem 1861 in 1. 1865, in nismo mogli brzo razumeti, kako je Andrašijev hlapec — zoprno je žo to ime imenovati — Rauch mogel narodno stranko tako '.lahom udušiti, da smo videči, kako je naenkrat na videz narodne slavenske stranko kar zmanjkalo, obupali skoro, da bi Hrvatska v desetini let mogla pripomoči v kolu Slavenov, ki se v monarhiji za boljo, slavensko bodočnost bore.
Ali kmalu smo videli, kako se je pod nezaslišanim terorizmom hrabro in neustrašno vzdignil med Hrvati stari duh, kako je iz dežele prognano narodno novinarstvo iskalo na tujem (na Dunaji) pribežališča, od koder se je iz znanega „N. Pozora" glas razlegal in Hrvate zopet dvigal na staro pravo slavensko pot.
A i tu je edinega budnika dosegla kruta magjar-ska roka. Ker je „Pozor" izhajal ▼ Cislajtaniji, torej v „auslandu" za Hrvatsko, odvzel mu je Rauch pravico poštne ekspedicije po Hrvatskem. Tako je bil edini narodni list uničen in zopet smo mislili, da so zdaj zavezana usta narodni stranki, ktera je po izstopu male narodne manjine popolnem obmolknila. A hrvatski pa-trijoti niso mirovali. Dva moža narodne stranke, vrednik Miškatović in od Raucha odstavljeni veliki župan, po prvotnem rodu slovenske krvi mož, Ivan Vončina, sta šla v vojaško granico in tam v Sisku začela izdajati list „Zatočnik", prvi hrvatski list tam, kar granica obstoji. Tudi tu bi bili Magjari časopis radi ubili. Ali niso mogli. Kajti z istim uzrokom kakor bečkemu „Pozom" niso mogle poštnine odtegniti mu, ker to, da je granica za Hrvatsko —-inozemstvo „nusland", se vendar niso upali narodu trditi, kajti vsi zakoni in vsa tradicija ter zgodovina govore tako, da je' granica, dasi še odločena od Hrvatske,  vendar del trojodne kraljevine.
In tako je „Zatočuik" v Sisku, kjer se stakate slovenska Sava in Kulpa, zastavil oni kolec, s kterim je dvignil in strmoglavil hrvatskega naroda največjo pijavko Raucha. Magjari so bili prisiljeni tega hlapca odpustiti. Andraši ga ni rad, ali — kakor iz najboljega vira vemo — mora) ga je; ko se je namreč pred sod-ii i jo izkazalo, da je v lonjskopoljski Btvari varal, rekli so nekteri avstrijski dvorski tajni svetovalci v cesarskem posvetovanji, da ako krona Raucha ne iz-podi, oni svoje tajno svetovalstvo polože. Tako je Rauch pni.
Mislimo, da se Hrvatje ne motijo v tem , da ko bi so jim ne bilo posrečilo Rauchu lumparijo dokazati, ne bi ga bili izpodkopali, in njegova neslišana brezob-
venci, ko smo se zaveli, videli smo, kako nam je naše mestno izobraženstvo skoro po večini odtujeno. Ozrli smo se v maso naroda. Naši Dali časopisi so pisali za ljudstvo, naši agitatorji so se vrgli v prosti narod. Vsak izobraženec je razširjal prej „Novice" in knjigo društva sv. Mohora. Tako smo do tega prišli, da so do zdaj naši vrli slovenski kmetje lepo soglasno narodno volili, in se niso dali zapeljati od narodnih nasprotnikov. V tem, v političnem izobraževanji prostega naroda nam Slovencem Hrvati in drugi Jugoslaveni priznavajo veliko prednost. Mi tega ne spominjamo, da bi 90 prevzetovali, nego želeč, da tudi Hrvati tega najvažnejega političnega polja ne bodo zanemarjali. Da so ga dozdaj, to sprevidajo, in spoznanje je prvi korak k popravku. Potem ban Bedeković ne bode mogel An-drašiju reči, kakor je rekel: hrvatska intelegencija je vsa proti nam, a hrvatski narod je za nas.
A zdaj se je tudi narod probudit.  Posebno v hr vatskem  Primorji in ob nekterih mestih jo boljše po stalo. Sprevideli so ljudje laži,  s kterimi so jib plačan; magjaroni pred tremi leti prevarili obetajoč jim: kako bodo od Magjarov  vse staro pravico dobili, kako bo tabak ceno, itd.
Pri prihodnjih volitvah 6iccr — ni gotovo, da bi narodna stranka imela večino. A to je gotovo, da bode, ako ne v večini, gotovo v tako močni, tako zdatui ma njini, da hrvatski sabor ne bode  mogel nič proti njej, sosebno še zarad tega ne, ker narodna stranka hrvat ska ima najbolje glave, najbolje kapacitete, magjaronska pak razen kacega Šuhaja skero same figure. Poroča se nam pa, da zdaj stvari za narodno stranko povsod dobro  stoje in tega  se mi in z nami  gotovo vsi Slo venci veselimo.
Ako gori pravimo, da ni gotovo, ka narodna stranka zmaga, imamo dva uzroka. Prvi je že naveden, t. j. da prosti narod ni dosti politično vzbujen. Drugi pa leži v volilnem od Raucha oktroimnem zakonu samem. Ta zakon je najfevdalneji izmed vseh dežel monarhije. Izbranih narodnih zastopnikov je namreč samo 67, virilnih glasov magnatov in tacih, ki imajo brez vso volitve pravico v zboru biti in glasovati, pa celih 551
To se ve, da bo nekteri teh virilnih glasov tudi narodni in nekteri navadno mevže, ki vselej z večino potegnejo. Pravi narodui poslanci imajo res vse eno prevago, ali toliko teh plemiških glasov ne more koristno biti. Sosebno zato ne, ker so hrvatski plemiči po večini magjaroni, kur jo naravno, kajti le fevdalni aristokratu'ni Magjar, no pa demokratični znučaj slavenski jim more njih stanovsko privilegije ohraniti. K temu še pride, da posebno v Slavoniji ni še popolnoma odpravljena odvisnost kmeta od plenienitaŠa. še zmerom je kmet s pašniki, z gozdi, s poljem itd. navezan
na graščaka, ali mu je pa zadolžen ; torej ga slavonski plemenitaši lehko rabijo in mnogi izbira poslanca po njih ukazu.
Po vsem tem lehko sodimo, da ni mala stvar, ako tem velikim zaprekam kljubu narodna stranka zmaga. Da se to nebj zgodilo, boji se magjarska vlada strašno. Volilne"'Irrrfnisije je sestavila iz samih svojih slug, v svojem časopisji obeta vse, vse, samo prosi opozicijo, naj za boga na „nagodbi", hrvatBko-magjarskem „aus-gleichu", nič ne podira, da-si sme na njegovi podlog' dalje zidati. A to moledovanje je zastonj.
Pisec prvega članka v št. 46. nima prav, če drugače sodi in piše „o Hrvatih, kteri se zdaj z nova pre* puščajo magjarskemu gospodstvu." Toga ni nikjer videti. Istina je, da se tirja „revizija nagodbe" z! Magjari. A to za to, ker Hrvati, t. j. večina hrvatskih politikov ia zdaj ne vidi drugega praktičnega pota, po kterem je česa doseči. Ona misli, da nikakor ne smo naroda vladi prepustiti, ki ga demoralizira in ni-česa ne stori za njegove šole, za njegov napredek, za njegovo bodočnost itd. A „revizija" te nagodbo mora priti in bode taka, da bode Hrvatska kolikor največ mogoče samostalna, da na Magjare ne bode vezana. Magjarom prepustiti so, to je nemogoče. Magjar in Hrvat sta — izvzemši pest plemičev in plačanih uradnikov — smrtna sovražnika in stalno ne bosta vkup živela. — Poleg stranke, ki hoče revizijo (za zdaj), se dviga že agitacija za popolno odtrganje od Magjarov. Da bode ta narasla, je več ko verjetno. Eden to misel zagovar-jajočih je karlovški kandidat dr. Makanec in čuti je, da tudi v Primorji te težnje prevladujejo.
Zmaga narodne stranke bode vsakako prevelike važnosti kakor za Translajtanijo, ker bode Magjarom Štreno zmešala, tako tudi za vso monarhijo in posebno za nas Slovence. Zmaga narodne stranke pomeni oživ-ljenje in okrepljen je Slavenstva na jugu, zedinjenje Dalmacije in Krajine s Hrvatsko in potem se stoprv začne in vspešno ter močno more začeti tirjanje, ktero je že hrvatski sabor 1. 1848 postavil, da se i Slovenija zveze z avstrijsko Jugoslavijo — s celokupno Hrvatsko in tako otme pogibelji, ki jej od ger-manstva grozi. 1U I    " J*
Iz Časopisja«
/I J
Is , I »
„Siidslavische Zeitung" bode od 5. maja počenši izhajala kot tednik. Pri tej priliki obračamo z nova pozornost našega občinstva na novine, ki so si postavile veliko in težavno nalogo zagovarjati jugoslavenski program v nemškem joziku. Mi Brno paznim okom opazovali dosedanje vedenje tega lista. S početka so so mu poleg tiskovno nesvobode v granici nasproti postavile tudi materijalne ovire, tako da list ni motfel izhajati več nego trikrat na teden. Na tako majhen prostor omejen, list ni mogel pri najbolji volji obsegati in zastopati vsega našega skupnega programa, in se je pečal bolj z najbližnjimi hrvatskimi zadevami. Ne le da je to nahgo izvrstno dovršila, začela je „Siidsl. Ztg." zadnje čase govoriti tudi o drugih jugoslavenskih zadovah in je postala že zdaj v malem to, kar njeno ime obeta. Pravi njen posel pa se začne še le zdaj, ko bodo mogla vsuk dan izhajati in ko se je nadejati, da se tudi Hrvastki dade tiskovna svoboda, tako da se bode menda „Siidsl. Zeitg." vendar mogla preseliti v Zagreb. Slišimo, da si je spremenila tudi svojega „šefredaktorja" in da bode z novimi močmi lo-
1528
tila te težavnega, a imenitnega svojega delovanja. Slovenci sami smo malo skrbeli, da bi se bile naše zadeve v listu zastopale. Po stari navadi smo vse delo prepuščali enemu vredniku, ki vendar ne more biti vsemu kos, ker niti novosti ne more iz tal kopati, niti od-deljen tako poznavati našega začasnega mišljenja in gibanja, naših lokalnih težav in pritožeb. To naj bi se v prihodnje /boljšalo ; naše slovensko občinstvo naj bi list duševno podpiralo svesto si, da „Siidsl. Ztg." nima vršiti svojih privatnih poslov, ampak da je njeno delo, njena naloga — delo in naloga nas vseh.
Vendar je tudi do zdaj prinašala prav lepih člankov o slovenskih zadevah in iz predzadnjega lista naj posnamemo konec širšega članka o naših nasprotnikih: „Narodni nasprotniki Sloveucev se novejše čase vedejo s toliko nesramnostjo, da se le čudimo. V obeh glavnih mestih nemčkutarske, zdaj poprusjene protinarodne agitacije so se te dni kazale prikazni, kterih ne srne ni vlada ni Slovenci prezirati. Med tem ko v mariborskem nemško-narodnem društvu oči mečejo v Prusijo s zavitimi besedami naravnost jo spodbujaje, naj si Štirsko, in se ve da tudi slovenski del osvoji ; razgraja od ljubljanskega uredništva ustvarjena in odgojena nemška svojbina na Kranjskem, za ktero nekoliko du-centov domačih filistrov šepa nevede kam, proti Slovencem in proti vsemu nemškemu. Bilo bi čisto prav in umljivo, ako Nemci branijo svojo dobro pravo; to delamo vsi, hočemo vsi. Toda ako pomislimo, da celo po poročilih prejšnjih germanizujočih vlad na dolenjem Štirskem še 5 % Nemcev in na Kranjskem poleg malega okraja kočevskega in weisenfelskega, (ki se pa političnega draženja proti Slavenom ne udeležujeta, ker nimata razlogov za to) komaj kakih 300 nemških in ponemčenih ljudi živi, mora vsacega Slovenca razsrditi, da se oni oglašajo v imenu dolenje Štirsko, ti pa v imenu Kranjske. In tako dobiva svet v „N. fr. Pr." in njenih protislavenskih tovarušicah dolgovrstnn, uapihnena poročila o tacih izjavah male pa širokoustne, od nemških vladnih uradnikov in dopotovanih profesorjev vod-jene družbe. Ti čisto neopravičeni zdihljaji in klicaji iz Slovenije imajo jako nevaren pomen. V sedaj oja-čeni Nemčiji verujejo tem zdihljajem, res mislijo, da so slovenske dežele, ktere mora po vseh narodnih postavah slavenstvo in pred vsem jugoslavenstvo reklamirati, — v istini nemške; res verujejo, da Be tlačijo Nemci, kterih tu niti ni. Kajti temeljiti sin res velicega nemškega „ljudstva mislecev" je — kakor je nedavno krasno rekel eden čeških listov — glede slavenskih razmer in slavonskega razvijanja ravno tako nepod-učen, kakor so bili Francozi pred vojsko nevedni glede
statistično dognanih razmer glede slov. prebivalstva se po nemškem novinarstvu v nobenem slavonskem vprašanji goropadnejo ne kaže, kakor ravno glede severno-zapadnih Jugoslavenov, glede slovenskih dežel in doželnih oddelkov. Francozi so zdaj zmagani, kakor Nemci sami trde zato, ker se niso brigali za razvitek Nemčije. Tako smo tudi trdno prepričani, da bodo Slovenci ostali Slaveni kljubu klicem, ki jih nekteri pijonirji pangermanizma pošiljajo proti severu, da ostanejo Slovenci oddelek onega plemena, ktero je za Boga nemškemu roolohu dovolj žrtvovalo svojega mesa in svojo krvi. Cislajtanska vlada pak, ako v istini, a no le z besedami dela za ohranjenje
duševnem in gmotnem oziru, ker dobro skrbi za vpeljavo ljudskih šol in za izpeljavo tako potrebnih cest, kakor je v kratkem času gospodarstvo pri občinah tako izvrstno uredil, da se sestavljajo letni proračuni in računi skoraj v vseh županijah Tominskega okraja o pravem času, kar se ne da trditi o županijah drugih politiških okrajev na Goriškem.
Ali dokler je g. W. glavar na Tominskem, koristi le enemu okraju, namesto da bi kot svetnik pri na-raestništvu koristil celemu narodu na Goriškem in zato moram jako obžalovati to naredbo ministerstva notranjih zadev  in  pa primorskega   namestnika,  in ne
monarhije, naj bi premisliln, da i njeno sedanje dejanje morem nego svetovati,   naj  bi  se  gosp. VV. preden je
in nehanje, i od njenih prednic samih poklicani ter od njenih organov še zdaj draženi duhovi niso po tem, da bi med Slovenci vzbujali zaupanje do vlade in do tacega „avstrijzraa."
I) o p i s i.
K. — V Grorici 25. aprila. [Izv. dop.J V št. 37 Vašega cenjenega lista ste bili naznanili imenovanje ni Goriškem obče spoštovanega gosp. VVinkler ja za c. k. svetnika pri namestništvu v Trstu in še dostavili, da je s tem spolnjena želja Vašega goriškega dopisnika izrečena v listu št. 32.
Vaš dopisnik nevede, da je bilo mesto podpredsednika pri namestništvu v Trstu že podeljeno gospodu, ki ne ume še besedice slovenske, je priporočal ministarstvu, naj bi bilo za to mesto prodložilo gosp. VV., kteri bi bil gotovo temveč za to popolnem sposoben, ker govori in piše čisto dobro laški, slovenski in nemški jezik in je v vseh opravilih in pa o potrebah slov. naroda na goriškem in primorskem sploh dobro podučen. Ako bi bil gosp. VV. takoj k namestništvu v Trst poklican, bi bili gotovo s tem goriški Slovenci vendar zadovoljni, ker s tem bi se bila začela enakopravnost tudi v podeljevanji viših služeb pri c. k. uradnijah uresničevati. Ali ravno to se ni zgodilo, ker ako sem dobro podučen, ostane gosp. W. še nadalje načelnik okrajnega glavarstva v Tominu, in namesto njega je uvrščen namestništvu v Trstu pl. Rinaldini, c. k. glavar prve vrste za primorsko, mož ki ne pozna naših razmer in ki je slovenskega jezika popolnem nezmožen. Tako tedaj je šla naša nada, da bodemo imeli pri namest-niji v Trstu vsaj enega svetnika našega jezika zmožnega, zopet po vodi, in najviša deželna politiška uprava ostane pri starem.
Jaz sicer privoščim Tominskemu okraju gosp. W.
Nemčije. In ta — ali resnična ali le zlagana — nevedoostjin sem si svest, da narodni  stvari popolnem koristi
mogoče na svoje mesto v Trst poklical, ker drugače bodo to narodnjaki na Goriškem tako tolmačili, kakor da vis. vlada noče slovenskih uradnikov pri namestniji.
Vaš dopisnik je pa v ravno tisti številki Vašega lista nasvetoval gosp. ministru nauka, da naj bi namreč ne imenoval za dež. šolskega nadzornika gosp. G., kte-rega je predložil dež. šolski svet, ker ta gospod ni zmožen slovenskega jezika, in naj bi na to mesto poklical moža slovenskega jezika popolnem zmožnega. Ta želja ne samo se ni do dandenes spolnila, ampak se tudi nima spolniti, ako je to res, kar pravijo naii Lahi. Ti namreč so bili celo pri ministru samem in so prosili, naj bi bil imenovan G. za rečeno mesto, iu babajo Be, da jim je to zagotovjeno. Hočem še zadnjikrat svoj glas upijočega v puščavi povzdigniti in svarili gosp. ministra za nauk, da naj temu gospodu ne podeluje tega mesta, ker drugače bode prišel ob vse zaupanje pri Slovencih in nič mu ne bode pomagalo češko ime, ker hočemo imeti dejanja in ne praznih obljub. Tu ne velja izgovor, da ni za to mesto sposobnih mož, ker imamo za to mesto na tukajŠni gimnaziji sposobnega moža, kteri je to dejanstveno pokazal kot okrajni šolski nadzornik, pa tudi na tržaški gimnaziji bi ga lahko našli. Zategadelj naj gleda mi-nisterstvo, da ga ne bodo naši prekanjeni Lahi spravili na led t
Ravno tako bi ne veljal izgovor, da mora gosp. W. ostati glavar v Tominu, češ da mu ni najti naslednika. Gosp. Rinaldini, glavar prve vrste pri namestništvu bi gotovo ne bil sposoben za to mesto ; pa saj ni trebale na Primorskem ostati. Jaz poznam prav dobro nekega tajnika pri c. k. deželni vladi v Ljubljani, kteri je rojen Goričan in je tudi že služil pri namestništvu v Trstu; ta gosp. bi gotovo bil vreden naslednik W.-ja v Tominu, in ako je bil R. kot koncipista imenovan za glavarja I. vrste, zakaj bi ne bilo to mogoče za Slovenca, ki je sedaj tajnik deželne vlade v Ljubljani? Jaz mislim, da kar je za Liha prav,  moralo bi veljati
Iz spisov nekega milijonarja.
(Konec.)
Najzanimivejši v sobi pa je bil njeni prebivalec in lastnik. Mr. Charles William Grallen je bil pravi gentleman iz stare šole in za svojo starost, blizo šestdesetih, še dobro ohranjen in čvrst. Postave je bil bolj srednje in lične, ni bil trebušen, dasiravno bo je poznal nagib k tej lastnosti, obraz, dasiravno zastarel in nagrbančen še vendar zdravo rudeč ; njegov „freno logičen razvitek" *) dober ; čelo visoko, lasje sivkasti, oko gibčno in iskro, se je svetilo v posebnem žaru, ustnice so bile polne, obnašanje pridobljivo če tudi ne koliko zapovedljivo, iz vsega se je smelo sklepati na temperament, čustvo, ponos in posebne muhe. Gotovo je bil lahkoživec (bonvivant) in mehke angora-kožice na tleh pri nogah bi bile bistroumnemu opazovalcu ovadile, ka aristokratično bolezen, putiko, že pozna. Oblečen je elegantno pa domače,  na glavi  pa je imel
*) V Ameriki so ljudje vseh stanov privajeni, da drug dru-zega obraz frenologično pretuhtajo in po obrazu presodijo dobre in slabe lastnosti osebe, s ktero so pečajo, predno se ž njo spuste v resen razgovor ali kupčijo. Glavni vtis imenujejo „frenologićen razvitek". Oe jo ta dober, je tudi oseba nadarjena z dobrimi lastnosti in ž njo ni nevarno občevati. —
dragoceno čapico. Znano je bilo, da jo bil najrado-darniši mož petdeset milj na okolo.
Ko sliši slugo naznanjati : „Mladi gospod, ki je prinesel pismo," povzdigne Mr. Grallen glavo, zagloda Oskarja — se strese — ga v drugič še natančneje pogledi — se zopet strese — in potem svoje zavzetje zakrivnje, kakor bi besed sluge ne bil slišal, praša: „Ste Vi mladi človek, ki je prinesel račun ? „Di», Sir," odgovori mladenič, poln respekta pred bogatašem.
„Vi stanujete v N. ?" praša bogati mož brzo.
„Da, Sir !"
„Ste li dolgo tam stanovali ?■ praša Mr. Grallen, ki je na pismo popolnoma pozabil in vso svojo pozornost obrnil na Oskarja.
„Nekoliko mesecev."
„Žive Vaši stariši ? Ali stanujejo v N. ?" „Očo in mati sta mrtva, gospod." Iz oči starega gentlemana so utrne solzica. „Kako je podoben, močno podobou I" šepeta. Potem je postal njegov glas ljubeznjiv in vpraša: „Ste ljubili svojo mater ? Ali no ? nDa, Sir!"   reče Oskar z občutkom, jaz sem jo močne ljubil."
„Koliko sto stari ?" „Petnajst let." „Ste radi v N. ?■ „No prerad, Sir."
„Zakaj pa ne ?"
„Tako temno je tam, in — in — *
„In kaj, moj mladeneč?"
"Črtim kraj, ker so moja mati tam umrli."
„Vaše ime?"
„Oskar, Sir."
„Oskar — kaj ?"
„Sewell, Sir."
„Sta li poznala VaŠ oče ali Vaša mati družino, ki se je pisala Vane ? Niste nikdar o taki družini čuli?"
„Ne Sir, nikdar nisem čul tega imena."
„Je to gotovo ?"
„Da, Sir, prav gotovo.   Poznal sem osebo z imenom Vere, pa nobene Vane." „Vere.   Kdo je bil to?" „Gledališčini igralec.„
„Gledališčini igralec? Kako to, da gledališčine igralce poznate ?"
„Moj oče so bili na gledališči igralec, Sir, io moja mati igralka."
„Kje stanujete sedaj?"
„V starem N. hotelu, Sir."
„Kaj delate, s čem Be pečate?"
„Berem, kolikor morem. To je mojo glavno delo."
„Imate radi knjige?"
„Da, nektere knjige, Sir."
„Ktere vrste knjige io Vam najljubše?"
tuđi za Slovenca, ker ta že tako đo sedaj le pri mizah nižih c. kr. uradnij Čepi in zastonj po viiih mestih zdihuje, naj bil za te Se tako sposoben.
Kako lehko se dade krotki Slovenci zadovoljiti, to kaže ravno imenovanje gosp. VV., ker po vsem Slovenskem so se slišali glasi veselja , in Tominci so ta faktum celo z baklado praznovali. Ako pa ministerstvo ne bode še teh naših pohlevnih želj spoluovalo, naj ne toži, da mu nikaki narod ne zaupa, ker po tem takem bode samo sumnost sejalo in nezaupanje želo.
Politični razgled.
Hohenwartov predlog je samo v uradnih provincijskih listih dobil nekoliko pičle pohvale. Enako-glasni članki teh novin skušajo dokazati, da bi Hohen-vvartov predlog ne Škodoval ni kroni, ni ministersivu, ni državnemu zboru. Vsakako nekako čudna pohvala, ako se v novih postavah, ki bi imele koristiti in vred je-vati zmotane državo, ne ve druzega povedati, nego da so — neškodljive. Tako smo jih tudi že mi imenovali. Vlada vide nevoljo vsega občinstva se je tudi že v mi-nisterskem zboru posvetovala, ali bi ne kazalo, predlog nazaj vzeti. Odločilo se je, da se to ne stori, češ da bode besedovanje o predlogu izčistiti pomagalo sedanji notranji položaj. Tudi to se nekako čudno glasi, ako se pomisli, da je vlada že prvi dan svojega obstanka tako natanko vedela, kaj hoče in kako hoče — rekla je vsaj, da to ve. *
3r>pet je brati, da bi utegnil v kratkem grof Taaffe biti imenovan za c. kr. namestnika na Češkem. Te dni so donašale novino na dalje vest, da te je v Pragi v red devala in pripravljala dvorska kuhinja, ktera se rabi pri »kraljevem* kronanji. To bi bilo vsakako znamenje , da bi se hotel cesar vsaj več časa in slovesno muditi v Pragi. Saj pa tudi ni umeti, zakaj bi vlada cesarju ne nasvetovala potovanja na Češko, ko ga je vendar svetovala na južno Tirolsko.
Č o s k • novine menijo , da bode vlada še le po dokončanih delegacijah začela svoje pravo delovanje. To je verjetno, kajti Hohenwart je dal po novinah oglasiti, da bi ministerstvo ne hotelo odstopiti, tudi potem ne ko bi se njegove zadnje nasvetovane reforme v državnem zboru zavrgle.
Nemško-avstrijske novine še vedno glodajo svoje neposrednje volitve in tirjajo od svojih poslancev, naj pošljejo cesarju adreso, v kteri naj izrek6, da s tem ministerstvo m ni shajati, naj ga torej cesar odpusti iz službe. Mi bi proti taki adresi čisto nič ne imeli ugovarjati.  Potem bi krona ali državni zbor raz-
pustila ali pa ministre odslpvila. Potem bi se položaj vsaj v nekoliko izčistil. To pa kar je zdaj, je državni chaos.
Levičnjaki ogersk ega državnega zbora hote sicer voliti v delegacije, a se ne bodo dali voliti, ker nočejo skupni vladi dovoljevati onih viaocih svot na trošenje, kakorše so se dovoljevale v zadnjem zasedanji. To je zanimljivo dovolj in dokazuje, kako levičnjaki sodijo naio skupno vlado in njene radodarne parlamentarne podpornike.
Do zadnjih dni pruska vlada ni vedela, ali bo mogla Francoska šteti oni denar, ki ga mora plačevati za prehranjevanje in preskrbljevanje nemških vojakov na Francoskem. Zdaj naznanja telegraf, da je repu blikanska vlada denar odštela in zdaj bodo menda pruske novine zopet bolj prijazno pisale o republikanski vladi. Vendar bode v Berolinu ostala nevolja zarad tega, da je bruseljsko mirovno pogajanje toliko kakor zaspalo.
Na Angležkem si prerokujejo kabinetsko krizo Tudi denes izpred Pariza ni poročati nič odloči vnega. Ako se potrdi, je važen samo sledeči telegram iz Versailles 30. aprila: .Po osem ur trajajoči bitki ste dve republikanski brigadi v svojo oblast dobili gaj, grad in pokokališče Issj ; poleg tega njima je v roke padlo 8 kanoaov, mnogo streliva in okolo sto ujetih. Uporniki imajo mnogo mrtvih in ranjenih." Nekoliko se tu pa tam poskuša posredovati med redno vlado in uporniki, a glavno besedo imajo še zmerom kanoni. Na južni strani Pariza so uporniki baje ut hali streljati; brati je, da hote vse trdnjave v zrak razstreliti. Ka-kovšen pomen bi to imelo, je težko soditi.
A 1 g i e r s k e novine poročajo, da so v Algeriji vsi Arabci v divjem uporu io putu, ki se dalje in dalje razširja.
Kaznu stvari.
* (Slovenska pravoslovna predavanja) — piše zadnji .Pravnik" —še se žalibog, ako ravno je Njegovo veličastvo cesar bil 3600 fr. odloČil že za tekoča učno leto za vseučilišče v Gradci, vendar Še niso uresničile, ker nekteri tujci trde, da so žaljeni, če se ravno samo taka drobtinica Slovencem dovoli. Slovensko vseučilišče v Ljubljani je pogoj dušnega napredka teh južnih pokrajin, o kterega osnovi se že na morodajnem mestu nasveti stavijo, akoravno se v Gradcu ima novo poslopje zidati za nemško vseučilišče; vendar dokler se ta blaga pomisel ne uresniči, bi se morebiti našel kak dobroten učenjak, ki bi  glede na silno po-
trebo pravniškega slovenskega naraštaja ponavljati hotel nektere dejanske predmete s slovenskimi pravoslovci na Dunaji in v Gradcu v slovenskem jeziku, n. pr. kazenski zakonik in postopnik, občni državljanski zakonik in red državljanske pravde, kakor tudi postopnik v neprepirnih rečeh. Sposobni strokovnjaki so na Dunaji gg. dri. Dolenec, Napret, Pogačnik, v Gradcu pa gg. dr. vitez Lehman, Mele, Reddi in še morebiti kteri drugi. Ako se ravno v mladih letih s čutji dela za domovino, pride vendar pozneje mrzla doba hladnega vsakdanjega delovanja in navdušenje za dušni in telesni blagor naroda zgine, ako ni postavljeno na trdno podlago znanosti in vsestranske izobraženosti. Še pozni vnuki bodo hvaležni takim dobrotnikom budnega, pa predolgo zanemarjenega naroda, in staročastna Avstrija bode priznavala domoljubje slovenskih učenjakov, ker se bodo naši sosedje sedaj menda malo manj razžaljene čutili, ako bi kteri slovenski glas segal do njihovih ušes.
* (S loven s k i državni zakonik) iz c. kr. državne tiskarnice na Dunaji prinaša v izvrstni prestavi najnovejšo postave in občine imajo dolžnost, naročiti si ga, kar občinsko blagajnico stane na leto s poštnino vred samo 1 gl. 75 kr. V kranjski vojvodini bode menda od prihodnjega leta počenži samo do 115 občin, kterim bi cela slovenska zbirka postav potrebna bila in ravno tako tudi drugod po Slovenskem, torej še enkrat prosimo državno upravo, naj se izda mala zbirka postav v slovenskem jeziku za primerno ceno, da jo bode pri rokah imel vsaki sodnik, uradnik, župan in drugi omikani občani, kterim je mar za državljanske pravice v ustavni državi. Na Štirskem je neki v enem samem velikem okrajnoglavarstvenem okolišči letos zamenilo 35 občin slovenski državni zakonik z nemškim vsled prizadevanja nekega političnega uradnika, izmed kterih še tudi .Pravnik* ni imel nobenega prejemnika, ako ravno je tam skoro toliko Slovencev, kakor na Kranjskem. — Vkljub takim in enakim oviram je vendar naročnikov na slovenski državni zakonik na Kranjskem 265, na Štirskem 226, na Primorskem 92 in na Koroškem 3. — Postave se imajo le v narodnih jezikih za primerno razglašene, torej ga morajo občine imeti v jeziku občanov, ne pa v tujem jeziku, ker ima vsakdo pravico zakonik pregledovati in nihče nima pravice izgovarjati se z nevednostjo postave. „Prav."
* (Razlago vegi .Pravnik a") sdružena 9. in 10. številka obsega sledeči mnogobrojni sadržaj: Odvetništvo (dalje). — Hudelatvo težke telesne poškodbe (dalje.) — Pristojnost političnih oblastnij glede na postavo o varnosti polja. — Zdržavanje javnih občinskih postav. — Za veljavnost pogodbe je potrebno svobodno, resno, določno in razumljivo privoljenje.   — Motenje
.Zgodovinske in pesniške."
.Isti okus, popolnem isti okus" reče zamišljeno Mr. Grallen sam k sebi. Podobnost se kaže v obliki in nagibu."
Oskar ni vedel, kaj bi si mislil.
.Jaz imam lepo zbirko zgodovinskih in pesniških knjig" pravi Mr. Grallen bolj glasno, kazaje na svojo knjižnico.
.Jaz Vam posodim knjig, če želite."
.Bil bi Vam jako hvaležen" odvrne Oskar smehljajo.
„Tudi isto smehljanje, popolnem isto smehljanje t" šepeta stari gentleman. „Kako nenavadna podobnost 1 Moram ga zopet videti."
Potem se približa Oskarju, mu da nekoliko hitro napisanih vrstic kot odgovor na pismo, mu stisne lepo knjigo v roko in ga poslovi brez vsake besede.
Drugo jutro po tej dogodbi ukaže Mr. Grallen napreči in se pelje kot velik gospod  v  stari N.-hotel.
Posestnik hotela ga preponižno sprejme in pelje v obednico. Grallen pozdravi galantno debelo krčmarico in njeno hčer ter začne neutegoma izpraševati posameznosti o Oskarju.
Krčmar in krčmarica mu povesta, da je bil Oskarjev oče nekdaj gentleman in njegova mati posebno lepa gospa ter da je prvi umrl vsled nezmernosti, mater pa je strela ubila. Na to sta onadva dečka vzela k sebi.
„In Vi ga imate gotovo radi ?" praša Grallen krčmarja.
„Se ve da," je bil odgovor, „on je sicer nekoliko čuden mlad človek, pa vendar tak, da mu človek mora biti dober. Sicer pa ne razumem tega, kar se v njem godi."
„On je tedaj jako Čuden ?"
„Da. On je sanjač in je rad sam. Vrh tega je zmerom zamišljen, prebere ogromno veliko knjig in ne .misli na denar in kupčijo."
.Popolnem enak !" mrmra bogataš.
.Kakor se vidi, je m iral svojo mater zelo ljubiti in ni nehvaležen proti nama4, dostavi krčmarica.
„0q je tako zal 1" pravi mlada hčerka iz hiše in močno zarudi, ko jo pc teh besedah Grallen bolj pozorno pogleda.
.Ali ga mislite vzeti za svojega (adoptirati)" praša Grallen.
„0 ne. To ravno no ;u odgovori krčmar, pa pristavi : .pa o tem se še nismo menili."
.Ako ga Vi ne adoptirate, ga bom pa jaz!" pravi Grallen odločno.
.Kaj I?" vsklikno vsi trije poslušalci enoglasno.
.Jaz ga vzamem za svojega sina" nadaljuje Mr. Grallen mirno. — „Ob, on je ueki osebi tako čudovito podoben, ktera — ktera — mi — je — Prestane za trenotek, potem pravi : rNimam bližnjih sorodnikov, ki bi  mogli kaj zahtevati od mene; mislim, da jih
mladi dečko tudi nima. Jaz potrebujem adoptiranoga sina in z Vašim privoljenjem ga hočem adoptirati.
Reč se poravna. Mr. Grallen odškoduje krčmarja in krčmarico za vse, kar sta Oskarju storila prav bogato, iu dogovore se, da gre Oskar takoj z bogatim moiem na njegovo villo.
Kakor v sanjah pokličeta krčmar iu krčmarica Oskarja. Mr. Grallen mu jasno in odločno pove svojo voljo ; in vesel, prevesel, za trenotke omamljen radosti sprejme Oskar predlog.
Naj kdo filozofuje, kakor mu drago, dejanska moč slučaja se ne da tajiti iu Amerikanci pravijo : .človek, ki noče od sreče nič vedeti, je ravno tak norec, kakor tisti, ki se na njo zanaša."
Ker jo imel Odkar srečo, Elinor Vane močno podoben biti, mladi deklini, ktero je bogati Grallen v svoji mladosti jako nježno iu goreče ljubil, ktera pa že več let počiva na pokopališči pod zeleno mogilo, zato je postal sin večkratnega milijonarja. .Živela sreča I" #
Od tistega časa je preteklo mnogo let in naš ubogi mladi junak ima zdaj toliko milijonov, da bi v Amsterdamu v kazinu za milijonarje smel v zadnjo sobo in bi se v nobeni prejšnjih sob ne bilo treba odkrivati. Z eno besedo, on je med prvimi bogataši amerikanski mi in to zbog tega, .ker je bil že v prvi mladosti nekomu podoben." T P.
posesti s pobarvanjem tujega zida. — Pri predznamo-vanih pismih ni dopustljiva ukazna ravnava. — Pozvedbe poškodovanja po lovski divjadi. — Dosmrtni skupni užitek zopet omožene vdove. — K § IG orožnega patenta
— Naznanilo že po dražbi vknjiženim upnikom. — Poprava pisne pomoto še le v izvršnem ravnanji. — O prednosti terjatev pri razdelitvi dražbiuega skupila — Kdaj se sme izreči  odškoduina pri poljskih prestopkih.
— Razpis zastran občinskih priklad na davke preteklih let. — Občinsko priklade in šolski stroški spadajo med prednostne stavke pri razdelitvi dražbinega skupila. — Nadaljevanje dopustnih obrtnij po zopet omoženih vdovah. — Črtice.
—č. (Prusovski Moltke na Jugoslavenskom!) Uradno hrvatske „Narodno Novine" pišejo : „Predstojnik glavnega štaba nemško vojsko v nemško-francoski vojni, glasoviti general grof Moltke bode kopeljsko saisono v Hrvatski preživel , in to v krapinskih toplicah, kjer se za njega in njegovo spremstvo
— govori se da bode več generalov ž njim prišlo — delajo velike priprave. Prihod jo napovedan na prvega maja. Hrvatje bodo torej imoli priliko osobno spoznati prvega stratega evropskega. Kaj pa ko bi ta prihod starega stratega in več pruskih generalov v naše kraje imel, pod nedolžnim licem ko-pelji, tudi visoko-političen in strategičen uamcn. Znano, še preveč znano je in naši nemškutarski vekači nam sami pričajo, da hoče Nemčija roke stegniti po Sloveniji in morda še dalje. Teh „več generalov" bode tu imelo priliko terea študiratii kakor ga je Moltke pred vojsko leta 1866 študiral na Češkem. Pozor!
t* (Slovenski rodoljub g. L a v o s 1 a v Pucher), zdravnik za zobe v Gradcu, je invalidu Schneevveissu, kteremu je v vojski leta 1866 krogla gorenjo in dolenjo čelust skoraj celo potrla, so vsema umetno zobje napravil. Kakor „Grazer Zeitung" pravi je Slovenec Puher to nalogo izvrstno rešil. Invalid Schneeweiss s celo umetnimi zobmi in čelusti ne le samo govori in je, temuč še poje, kar dokazuje, da y g. Puherjevo delo res občudljivo : izvedeuci trd i jo, k;» jo tako mojstersko, da so ne da doseči.
—č. (Vse kakor pri nas.) Bolgarski list .Svoboda," ki izhaja v Bukureštu, odgovarjajoč bolgarskemu listu „Otečestvo," ki hoće, da se potem pogojevanja, dogovarjanja in čakanja od turške vlade narodna stvar doseže, piše: „Ni-li sramota, da sedimo in molčimo pa čakamo, pa da se potlej toži m o, kako nihče ne vidi naše reve in nadloge, in kako nam nihče ne pomaga." — Ali ni to kakor da bi ta jugo-slavonsk list našim poslancem in veljakom pisal !
♦ (Na   ljubljanskem   gradu)   so jetniki zopet večkrat zapored vriš in hrup delali.   Vzrok jim je bil kruh, s  kterim niso bili zadovoljni, ker jim je bil nekoliko prečrn.   Vojaki, ki so prišli nehvaležnike mirit, so pa jetniški kruh prav z okusom pokušali in bili bi kaj hvaležni, ko bi tacega dobivali, kakoršnega tatovi in ubijavci svojemu oskrbniku pred noga mečejo l| Dve sobe teh nevšečnikov  se  jo  bilo  v stanici zaprlo] in zašarilo tako.  da  niso nikogar do sebe pustili, ter so morali dvakrat vojaki priti, in v drugič so se še le podali, ko so  v vsako  puntarsko sobo enkrat vstrelili. Razdraženi jetniki so se vendar toliko na stran umaknili, da ni nobeden ubit.
I.istuira vreilnišlvn.
v J.: Sestavek „trgatev na [pivskem" sprejeli
naročo in si jih potem v jutro v komptoir-u ali sami izbero ali pa naroče, da pridejo delavci k njim na dom, v tem slučaji plača naročitelj le tedaj po 5 kr. od moža, če se jo delavec vsaj en dan v resnici potreboval.
2. Delavci, ki hočejo nastopiti stalno sjnibo, morajo, čo so se predznainvali, pustiti svoja pisma in dokaze v kotnptoir-u zavoda in plačati 10 kr. Delavci pa, ki med tem, ko na službo čakajo , v zavodu po-streščekov delajo kot pomagači, ne plačujejo tega zneska in se za storjeno delo primerno odškodujejo.
3. Tisti, ki iščejo služeb pri poljedelstvu, trgovini, kupčiji in obrtniji kakor : kočijaži, hlapci, kletarji, natakarico, kuharice, hišine in pestrne (kinderne) itd. naj se obrnejo tudi do koniptoira zavoda postreščekov in plačajo 15 kr. ; skrbelo se bo potoni, da kakor hitro mogočo dobo zaželjeno službo.
4. P. n. tisti, ki ao pečajo s poljedelstvom, kupčijo in obrtni jo in bi želeli poslov te vrsto, naj se zarad posredovanja obrnojo do koniptoira zavoda postreščekov, kteremu plačajo 20 kr. vpisnine in kteri bo skrbel da prav hitro dobijo zaželjene posle :
a) Ta naprava bi utegnila ustreči tistim, ki dela in tistim ki delavcev potrebujejo, ker ni delavci Če so pripravni   in za rabo na dan 50 do 90 kr.
in tudi več zaslužijo. Komptoir za posredovanje služeb so pomujal, pripomoči, da se vsak delavec po zaslugi plača in vsak gospodar dobi dobre sluge.
b) Čo I i se vidolo, da je to podvzetje delavcem in tistim ki delavcev potrebujejo po godu, se bo odprli posebna soba — po zirni kurjena — kjer lahko ostanejo tisti, ki iščejo služeb in čakajo na ponudbe.
Da bodo pa laglje čakali , bodo  imeli tam razne kujige in časnike na razpolaganje.
Zenitna ponudba.
Vdovec z malo družinico išče za njo dobre od-gojnico in za so ljubeznjivo ženico. Zaupljiva pisma prosijo se pod črko J. K. „poste restante" na pošto v Maribor. Molčečnost pod poroštvom slovenskega poštenja.
\a tisoee ljudi
ima zahvaliti svoje lepe lase   edinemu,   najzanesljivejšemu in najboljemu
1» rl po iti ©•*k ai
lasno rast
(li aarvvuoh s m ittol).
Ni je stvari, lei bi lase na glavi bolj branila in v rastenji podpirala,
kakor po vsem svotu tako znana in sloveča, od niediciničnih avtoritet preskušana, z najsijajnejšimi in čudovitimi vspehi kronana, od Nj. c. kr. apostoljskega veličnstva cesarja F r a n z a Jožeta I. avstrijskega,
kralja ogerskega in češkega itd. z izključljivo c. kr. privilegijo za ves obseg c. kr. avstrijskih držav in vseh Ogcrskih kronovin s patentom 18. novembra 1865, št. 15.810,1892 odlikovana
Resedina pomada za kravžljanje
(lt4k^tkclai-l4riiiiN4kl-lBoiiiatlck),
pri ktere redni rabi se celo najbolj gola mesta na glavi popolnoma z lasmi obrastejo. sivi in rudeči lasje dobe temnejšo barvo ; ona lasna tla čudovito okrepča, popolnoma in v malih dneh odpravi vsakojak oprhljanjc in luskinarija, za vselej in v kratkem ustavi izpadanje las, daje lasom naravno svetlobo, lasje dobijo
G. Fr. P
in ga natisnemo — o svoji priliki
Zasebno opravili; tvo
Ani Hoinigg-a
v
Mariboru.
I. ]>elo in posredovanje alužeb.
Comptoir zavoda postreščekov, Kamerer-jeva hiša št. 43.
1. Delavci , ki žele dela kot dninarji se brezplačno predznamvajo samo da so vsako jutro (po letu med 5. in 7. uro in po zimi med 6. in 8. uro) \ koroptoir-u zavoda postreščekov, kjer so jim bo naznn uilo, kako se bodo porabili. Vsled tega so naproŠeni vsi, ki potrebujejo delavcev,  da  si  jih on dan popred
lzdatelj in odgovorni vrednik  Martin Jelovnek
valovito padlrto),
in jih brani, da v pozno starost ne osi ve.
Zarad svojo jako prijetne vonjave in krasne zunanje oblike jo poleg vsega kinč nojfineji toaletni mizi.
Cena ene steklice s podukom (v 7 jezikih) I gld. 50 kr., s poštnim pošiljanjem I gld. 60kr.a. v Bssff* Prodajalci dobe dostojne odstotke. Fabrika in glavna centralna razpošiljavna zaloga za drobno in debelo pri
Karlu Polt-u
parfumeur-ju in lastniku večih c. kr. privilegij na Dunaji, Hernals. Annagasse 15, v lastni hiši,
kamor naj se pošiljajo vsa pismena naročila,  in kjer so naručila iz provinc za poslan
1
i»otov denar ali proti poštnemu povzetju najhitreje izvršujejo.
Glavne  zaloge so  odi no  pri gospodih:
Viktor GrablOVVitz.   lekarju   „zum   Mobren" v Gradcu, Murvorstadtplatz;
na daljo pri
Eduardu Mahni, Matija Furstov sin,
dišavarskemu kupcu v Ljubljani, trgovec z nimuerškim blagom v Beljaku
in A. Hudelist v Celovcu.
(15)
\ II   Kakor pri vsakem izvrstnem fabrikatu, poskušajo so tudi pri tem že ponarejanja inpačenja; ' .,.       tore' Pro9»nio» naJ 8e kupci obruenjo le na gori omenjene zaloge in naj pravo Uesedino po- 5 maoo za kravžljanje od Karla Polta na Dunaji izrecno zahtevajo, kakor naj  tudi  pazijo na gori tiskane marke.
Lastnik: Dr.  -'o** VoiviRt fij ric-uvi.
Tiskar lOriuarri Jamtcblts*