St 19.______________ Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. nri popoldne ter stane po poŠt prejcmana ali v Gorici na dom poSiljana: vse leto ........15 K •'............to . >/............5 , Posamične SVvilke stanejo JO vin. „S0čA" »na naslednje izredne priloge: Ob novem letu ..Eaiipot po 6orii|ejn Ju 6rattiJf|is|eiB^in „&ailpot po Wib\}ant in kranjskih mestih", dalje dviT trat v !«tu „Voini red feleiaic, parni ko? in poSte.it im". Naročnino sprejfina upravuištvo v Oosposki ulic* 4t,;v. 7 I. na'istr. v iGoruki Tiskarn!« A- OabrScsl Na naročila brej doposlane narotnine se ne oiiramo Oglasi in poslanice se račumjoyrt^rit-\rs!atr&' tiskano l-kr«it Iti v, 2-fciat H v, M-krat I •ž v vs:u» vrsta. Večkrat po dogodbi. Y>..>čje «?r»o j.v prostora. -— Keklaine in hpisi v uitHlni&ketu de!u 30 v vrsta, Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K V Gorici, v četrtek dne 13. februvarija 1908. Tečaj XXXVIII!! Uredništvo se nahaja v Goaposi tdioi St. 7 v Gorioi v I. nad ti Z urednikom je mogoč •> govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 6. popoldne; ob nedeljah in prazniMhod9.do!9. dopoludne. UpravniStvo sena-" haja v Gosposki ulici §t. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. HaroSniao in ogkse Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. NaroCnina, reklamabije in druge reči, katere d« spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo la opravniitvn. „PRIM0REC" izhaja neodvisno od »SoBee vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60, »SoBa« in »Primoreo« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitž v Nunski ul., Ter. Leban na tekališBu Jo s-Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt * po-kopaliŠ5ni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, Lffovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakami I*vrenoio na trgu della Casorma. avtife v C TaUfon «1. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. tiaka in zal. Klerikalna zmaga? i I/. Gorice, s Iz klerikalnima časopisja doni velikansko veselje. Vriskajo iu ptsjo, fanfare odmevajo daleč naokrog, kakor da so že dobili bitko. Hitke sicer Se niso dobili, ali prepričani po, tla jo dobijo. Odtod taka ladost. Nt>, če premotrimo položaj v deželi, vidimo, da je tak, da daje klerikalcem vedno več upanja na dobilev bilke; da, čiui bolj >e bližamo volitvam a položaj ostaja nepreme-ujeu, toliko bolj se čutijo /.magonosue, toliko oblastneje se postavljajo, toliko prezirljiveje gledajo z vrba dol na druge Ktranke. Pijani so veselja. I'a kako bi ne bili V Klerikalci >o se bali deželnozhorskih volitev. Pesimisti med njimi so sodili, da se jim utegne pripetiti to, da dobijo dva cela mandata v gorskih kmečkih občinah, in drugega nič. tatice so stale pre.-netu slabo — kar se je zgodil čudež. Kazdrapauost v goriški okolici prinaša klerikalcem zazeijeue mandate na krožniku ter jih jim ponuja. Ni vra^u, da k!e rikalci z imniunjem s.tegajo >.vplo.u gletit splošne kurije. Negotovost je samo v goriški okolici. Ali t« je ubita agltaloričua moč, tu je pokopano zdravo razmotrivanje razmer, tu je udarjen ra i izdajalci v. o p «' t v goriški d e 7. »»! u i /bor. Torej t«e jim kar pr»'puv-ar da pridno zopet v deželni /bor N<», tega m> u»mj uad»*j'.i*.i klerikalci. Pa m> hvaležnim jim ni tn-ba Liti ,ta to. kajti kdor ti wroči* tako-tanje, da se mort* okoristiti } njim nasprotnik - izdajalec, ko hi bil lahko sam sozmagovalec, ni vreden nikake hvaležnosti. Kmetu se ne koristi na ta način, da se mri ovira pot. po kateri bi mogel priti do besede tam, kjer se odloča o njegovih internih, kmetu mora le škodovati separatistično stremljenje, Se toliko bolj, ker je vidno Ea vsakega, ki ima oči v glavi, da taka stranska pot ne pelje do zaželjenega cilja. Klerikalci so se vrgli z vso močjo prav na goriško okolico, iu to hočejo obrati pošteno, prevrtati in predelati, da zmagajo. Kak* Sen pa je odpor proti temu 'i Kje je tism velikanska moč, ki je napovedovala polom klerikalcem, kje so tis;ti, ki so ponosno dvigali fvoje glave ter klicali, da že sami opravijo ».se, kje je boj proti klerikalcem, ki vede do pora/a teh .' „ izgubili v stranki, iz katere so u-kočili. Ni pričakovati razumnega sklepa, ki bi vlil ledene vode na hrbet rajajorlui klerikalcem, ui upati, da bo usliftan klic ljudstva, ki glasno drhti po skupnem, velikem, navduso-uom odporu proti klerikalni sleparski politiki, marveč beležiti bomo morali najbrže dej-htvo, da so teroristi uduSili ljudski glas, da niso upoštevali dejanskih razmer, marveč da se zahtraSčt-ni slepo drli naprej, dokler jih ni ko na dan volitve vrgli pod pot — klerikalci. Položaj je skrajno resen. Resnost in razum bi se morala družiti, ali te družitve ne vidimo, pač pa razcepljenost, razdrapa-no varjala radi javnega nasilstva pred sodnijo. Iz ajdovskega okraja. Šmarje, 10. svečana. — Ker nimam navade in ne časa pisariti po časnikih, izrekam dopisniku „Prim. lista" z dne 6. t. m., daje to, kar je pisal o meni, ostudna laž, ker jaz nisem pisal g. učitelju v Branico, ne da naj pride k volitvi, in ne, da naj privleče volilce gor. To si upam, Če treba dokazati. Naši volilci so že toliko zavedni, da ne bodo volili kandidatov, katere postavi par gospodov v Gorici, ampak kandidate, kateri bodo postavljeni po želji ljudstva. Filip Stubelj. Šmarj«, ll. februvarja. — Kako lepo začne dopisnik iz Šmarij v aPrim. listu" od 6. t. m. z namenom, odvrniti od sebe sum, da bi on tisto pisal. Pri nas je pa vsak tega prepričanja, da sta oba dopisa v „Prim. listu" od 30. jan. in oni od 6. t. i:, iz ene roke. Tudi kdo je predaval, je dopisnik vedel, ne da bi mu uredništvo povedalo. Ta dopisnik pravi, da si ni upal g. dr. Levpušček ne preklinjati S. L. S. in ne blagoslavljati napredno stranko. Neumnež! Saj tu tudi zato prišelv Šmarje, M da bi koga blagosljavljal, še manj pa preklinjal, marveč prišel nas je podučevat, za kar smo mu hvaležni. Še bolj zmerni klerikalci, katerih je bilo nekaj pri predavanju, so se pohvalno izrazili o predavanju. Kar pa piše o zaupniku napredne stranke, da je koj pisal učitelju v Branico, naj privleče na dan volitve kolikor mogoče veliko volilcev v Šmarje, se mi zdi jako neverjetno. Kajti čemu bi mu hitro pisal v Branico, ko je imel od takrat do volitve Še 6 tednov ter sta bila tudi pri predavanju skup; bi mu torej lahko koj takrat naročil. Kako pa more dopisnik zvedeti za tako pismo, če se je res pisalo. Neverjetno se mi zdi, da bi g. učitelj ¦komu to pravil, ko bi tudi bilo kaj resnice na tem. Tu se je gotovo opekel dopisnik ali je pa namenoma lagal, kar je sploh klerikalna dolžnost. Za danes dovolj; o priliki še kaj lepega. ll Sili na Vipavskem. — (Škandal, da mu ga ni para). — V Batujah obstoja, kakor je že znano, pod zaščito našega Nacka »izobraževalno društvo." V tem društvu so po mnenju pridne in delavne farovške kuharice in veleučenega Janeza Krnilovega ter one žene, ki kuharici vodo nosi — sami najboljši ljudje, drugi so torej ljudje nižje vrste. Med temi plemenitimi dobrimi ljudmi se je nahajal v društvu kot član tudi neki Italijan iz Muličeve fužine, ;.ateri pa je že od rojstva tu v Batujah. Seveda pri klerikalcih je bil ta Človek vzor katoličana samo zato, ker je bil član farovškega društva. No kakšne ljudi ima / svojej sredi Nackovo »izobraževalno društvo", se je pokazalo v nedeljo zvečer, ko je gori omenjeni Italijan psoval Batujce s psovko ..tvorci ščaTi", in to psovko je ponavljal več kot 20 krat na javni cesti, ne da bi kdo reagiral. In to v Batujah v sredi Vipavske doline. Če ni to škandal, kaj naj se potem še škandal imenuje? In to je član farovškega »izobraževalnega društva". No pri klerikalcih je vse mogoče. Ka-kor se puste terorizirati od Lahov farovški kimavci v deželni zbornici, tako se pustijo brez protesta zmerjati z besedo svinja od privandranih našega kruha sitih polentarjev naši klerikalci. Ako bi se bilo kaj takega zgodilo v našem naprednem Selu, bi si bili napredni Selci dali na licu mesta zadoščenje za take neod-pustljive psovke. Ljudje, ki trpijo, da se jim na lastni zemlji, za katero so žrtvovali naši pradedje toliko dragocene krvi, da so ohranili jo pred krvoločnimi sosedi divjaki, ljudje ki trpijo, da se jih na tej zemlji od prite-penca polentarja žali z besedo »porki stavi", taki ljudje niso vredni, da se prištevajo k sinovom slovenskega naroda. In to še od člana onega društva, ki bi hotelo biti slovensko. To je škandal, to je sramota. Pfuj S In vkljub temu so se jezili backi, ker smo jim v Selu žvižgali, tudi ko so peli: „Hej Slovejnci*. No, le naj pridejo prihodnje poletje še v Selo kričat „Hej Siove-jnci"; sedaj že vemo, kaj nam je storiti, ko nas posetite. Iz sežanskega okraja. Bnlno-ptvsko iruštvo »Oitfa Jaru v Kizljah bo imelo v nedeljo 23. t. m. ob 3. uri popoldne v čitalniški sobi svoj tretji letni občni zbor. Dnevni red po običaju. Iz kobarišega okraja. IZ Bri|lajl, dne 9. februvarja. — Pravila bralnega društva »Stol8, ki se snuje pri nas, so se že predložila namestništvu v potrjenje. Priglasilo se je že nad 30 udov, znamenje, da je bilo društvo potrebno. — Mislilo smo, da smo dobili po odhodu znanega Vuka z novim župnikom pravega dušnega pastirja, a motili smo se. Danes je namreč pokazal, da prekosi polagoma celo svojega učitelja. Domače vesti. POZOR! Opozarjamo si. županstva, da smo založili za nore deželnozborske volitve potrebne tiskovine po predpisanem uzorcn. ..Goriška Tiskarna" A. Gabršček. Osebni USti. — Okrajni glavar v Tolminu A. Prinzig je imenovan za namest-ništvenega svetnika v Trstu. Vodja okr. glavarstva v Gorici H. grof A t te ms, ki je imel doslej naslov in značaj dvornega svetnika, je imenovan za pravega dvornega svetnika. Za evidenčnega geonstra H- razrela je imenovan finančni eleve Avgust Dolenc. VelepoSIStRlkli ki imajo pravico biti vpisani v volilni imenik, pa so izpuščeni, naj se pobrigajo takoj, da si izposlujejo upis. Pri pristojnih davkarijah se dobijo izkazi, koliko plačujejo davka. Izkazi so prosti koleka in pristojbine. Reklamacije je podati na namestništvo do 24. t. m. Reklamacije preskrbuje tudi društvo veleposestnikov v Gorici. Visokost davka izkazujejo zadostno tudi davčne knjižnice. V volilnem redu je določeno za volilno pravico v veleposestvu 100 K realnega davka V soboto nevski večer in ples v ..Trnovskem domu". vznemirjati, če vpoštevate k temu Še možnost zunanje j vojne; Angleška polna navdušenja in novih idej, se združi s Španijo, ki že sedaj želi to zvezo. Ker torej poznam vašo previdnost, Monseigneur, in pa vaš osebni položaj, v katerega vas silijo dnevni dogodki, sem si mislil, da se vam bo zdelo bolje, združiti svoje sile gV notranje razmere kraljevine ter prepustiti novi angleški vladi skrb za svoje zadeve. Ta nevtralnost pa obstoji samo v tem, da oddaljite kralja Karla od francoske zemlje ter ne podpirate ne z orožjem, ne z denarjem, ne s četami tega vaši deželi popolnoma tujega kralja. »Moje pismo je torej čisto zaupno, in vsled tega vam ga pošiljam po možu, ki mu lahko zaupam; iz nagiba, ki ga bo Vaša Eminencf. gotovo vedela ceniti, sem hotel, da dobite to pismo, predno se izvrše dogodki prihodnjih dni in predno začnem uresničevati svoje načrte. Olivier Cronnvell je mislil, da je bolje, zaupati bistroumnemu možu, kakršen je Mazarin, nego kraljici, ki je pač brezdvomno zelo odločna, toda preveč odvisna od praznih predsodkov o rojstvu in božji vsemogočnosti. »Z Bogom, Monseigneur; če ne dobim v štirinajstih dneh odgovora, bom mislil, da niste prejeli mojega pisma. »Olivier Cronnvell«, — Gospod Mordaunt, pravi kardinal glasno, da bi zbudil tega iz premišljevanja, moj odgovor na to pismo bo tem bolj po vol j en za generala Cromwella, čim bolj bom prepričan, da se ne izve, da sem mu odgovoril. Počakajte torej na ta odgovor v Boulogne-sur-Mer-u, in obljubite mi, da odpotujete jutri zjutraj. — Obljubljam vam, Monseigneur, odvrne Mor- daunt, toda koliko dnij bom moral čakati na ta odgovor ? — če ga ne dobite tekom desetih dnij, lahko Mordaunt se prikloni. — To Še ni vse, gospod, nadaljuje Mazarin ; vaše osebne zadeve so me zelo ganile; poleg tega vas jej naredilo pismo Cromwellovo v mojih očeh važnega) človeka kot poslanca. Ponavljam torej še enkrat, povejte mi, kaj morem storiti za vas? Mordaunt je ppmišljal trenutek, in ko je nekaj i časa vidno omahoval, je že hotel odpreti usta, da bi govoril, ko je naglo vstopil Bernouin, se nagnil h kardinalu ter mu tiho nekaj zašepetal na uho. — Monseigneur, je rekel, kraljica Henrieta, v spremstvu nekega angleškega plemiča, je ravnokar stopila v Palais-Royal. Mazarin je naglo planil s svojega stola, kar ni ušlo pazljivosti Mordauntovi, ter se premislil, ko je že hotel zaupati mladeniču. — Gospod, pravi kardinal, razumeli ste, kaj ne ? Odločil sem se za Boulogne, ker mislim, da so vam vsa francoska mesta enaka; če pa čakate rajši v katerem drugem, imenujte ga! Toda lahko si mislite, da želim, da se ne izve za vašo navzočnost v Parizu, zakaj obdan sem od raznih vplivov, katerim se odtegnem le, če ostane vse po možnosti tajno. — Odpotujem, Monseigneur, pravi Mordaunt ter gre par korakov proti vratom, skozi katera je bil vstopil. — Ne, ne tod, gospod, prosim vas, pravi kardinal naglo; blagovoliti iti skozi to galerijo, odkoder pridete v vežo. Želim, da vas nihče ne vidi, ko odi- ) dete, najin sestanek mora biti tajen. Mordaunt je odšel z Bernouinom, ki ga je peljal v sosednjo sobo ter ga prepustil vratarju ter mu pokazal izhod. Nato se je vrnil Bernouin naglo k svojemu gospodu, da pripelje k njemu kraljico Henrieto, ki je Že dospela v stekleno galerijo. Masarin in kraljica Henrieta. Kardinal je vstal ter hitel sprejeti angleško kraljico. Prišel ji je naproti do srede galerije, ki je vodila v njegov kabinet. Kazal je napram tej kraljici brez spremstva in brez nakita tem večje spoštovanje, ker je sam čutil, da si mora očitati skopost in trdosrčnost. Toda ljudje, ki Česa prosijo, se znajo vladati ter podeliti obrazu različna izraze, in hči Henrika IV. se je smehljala, ko je stopila pred onega, katerega je Črtila in zaničevala. — Ah, je dejal Mazarin sam pri sebi, kakšen ljubezniv obraz l Morda je prišla, da dobi od mene denarja? In obrnil se je s strahom proti svoji blagajni; obrnil je celo dijamant svojega prstana navzdol, zakaj ta krasen dijamant se je tako bliščal, da so njegove roke, sicer lepe in bele, vzbujale pozornost. Škoda, da ta prstan ni imel take moči kot Gvgesov, ki je naredil svojega gospodarja nevidnega, kadar je ta storil to, kar je ravnokar storil Mazarin, namreč obrnil prstan navzdol. (Dalje pride.) za zemljiško posestvo, »Gorica" pa piše, da vsak kdor plačuje 100 K zemljiškega davka, kateremu se pri&teva tudi ena petina hišnega davka, sme zahtevati, da se vpiše v volilni imenik. Torej 80% zemljiškega in 20% hig-noga davka! Odkod to V — V Gorici se ne plačuje realni davek od hiS, ampak hišnoraz-redni davek, pa je le figurativen, da se delajo tako veleposestniki, Zato pa je tudi v slovenski listi polno laških. veleposestnikov. Za državni zbor je bilo prej nekaj tok^a/^ptš^irTelj^re pridT^Tglasovi soiistioj v nega našega pevovodje in skladatelja Josipa M i c h 1 a. Ženski zbor nam obeča pokazati vse svoje vrline. Še nikdar ni bil zbran zbor v tako lepem Številu, nikdar doslej niso bili zastopani tako izbrani lepi in sveži glasovi naSega inteligentnega ženstva. Odlikujejo se posebno alt s složnimi močnimi glasovi ter solistinje gospice Klementina Hrovatinova in Danica Šantlova (sopran), gospa Milka Dereani (mezzopran) ter gospa Irma Fonova (alt). Do za deželni ne. — Vedno bolj kaže, kako v škodo Slovencem je skrpuean novi volilni red, o katerega škodljivosti bo treba še podrobneje govoriti. Kiirikilci prati ŠtrekJJii. — Zadnjič smro poročali o lepem vspebu poslanca Štr ek lj a. Znesek za nabavo sena se je povišal po njegovem prizadevanju na 140,000 K. To stoji pribito, to je resnica, Štrekelj se je prvi zavzel za to reč in potegoval ves čas za njo, hodil opetovano v poljedelsko in finančno mi-nisterstvo, predlagal memoranda ter dosegel končni uspeh. Za njim je nekaj capljal, bojazljivi Fon. AH ker se klerikalci tako radi šopirijo s tujim perjem ter sinejo izvrstno krasti zasluge drugih ter jih prišivati na sukno svojim nevednim in počasnim poslancem, niso opustili tudi te prilike, da bi se ne košatili s Štrekljevim delom in vspehom. Meseca decembra je prinesla »Gorica" vest, da je vlada dovolila veliko podporo za nabavo sena posestnikom. V drugi številki na to je rekla Gregorčičeva »Gorica", da je dovoljena izdatna podpora, na drugem mestu pa, da je znesek precejšen- Z „velike" podpore m padli za 3 dni že na izdatno podporo in precejšen znesek. Seveda se je vsejedno pela hozana poslancu Fonu, dasi je bil na vsem nedolžen. »Slava Fonu!" „ Velik uspeh Fonov" so kričali sleparji; pri tem pa jim je ušlo, in zapisali so: »Kolik je znesek, ni še znano." Fon ni torej vedel ničesar, koliko se dovoli, samo obljubilo se mu je bilo nekaj, ko je pricapljal za Štrekljens v iniuisterstvo. Sedaj pa lažejo, da jim je bil znesek znan že takrat. Poslanec Štrekelj je delal naprej in te dni je dobil končno odgovor finančnega ministra dr. pl. K o r y t o w s k e g a, ki se glasi: BDas Finanzministerium bat sich mit der Bestreituag von Meurauslagen im Hochst-betrage von 140.000 K auf llechnung der Post „Uindviehzueht" pro 1907 fur Zwecke der seitens des Ackerbauministeriums beabsiehtig-ten Futtermittelaktiou im KCistenlande einver-standen erklart." Tako je t ^Slovenec" laže nesramno, kakor zna ie on in njegov goriški dopisnik — o »liberalnem poslancu, ki se biamira s svojo nevednostjo." Blamiral se je ^Slovenec" in njegov dopisnik — pribito pa je, da je dosegel Štrekelj povišek na 140.000 K. Nafarbani „ Slovenec" laže tudi, da je znesek 145.000 K, dočim je 140.000 K. Mi imamo v rokah odlok ministerstva, ki je gori ponatisnen. Komu je več verjeti: ali ministru Korvtovskemu aH »katoliškim* lažnikom okrog BSlovenca", o tem si je na jasnem pač vsak razsoden človek. Klerikalci niso vedeli za znesek glede nabave sena, Izvedeli so ga šele sedaj iz zadnje „SočeB. Da niso vedeli za znesek, priča to, ker so pisali sami, da ne vedo, kak je znesek, in ker so potem molčali. Če bi bili vedeli za svoto — joj, kako bi bili vpili in povzdiga-vali Fona v deveta nebesa! Znesek je naznanil finančni minister Korytowski poslancu Štreklju zato, ker se je pač Štrekelj brigal za povišek in ne Fon. Fon ni dobil nič, ker nima za povišek nobene zasluge. Zato pa lažejo in lagali bodo naprej, toda volilci poznajo poštenost Štreklja tako, da. ne bodo verjeli klerikalni sleparjem, ki v svoji velikanski nesramnosti hočejo odjesti Štreklju vsako zaslugo, katero si pribori v korist goriških Slovencev. Kaj le lažejo naprej, tako debelih lažij o priljubljenem poslancu Štreklju ne verjamejo niti klerikalci, marveč vidijo v njih prav le grdo orožje klerikalcev v volilnem boju. Zi družbo si. Cirili In Metoda je daroval g. J. Maraž v Dol. Vrtojbi 5 K in Andrej Hu-mar istotam 2 K. Hvalal Živeli! Pevski Vlčir, katerega priredi ženski zbor »Pevskega in glasbenega društva", na čelu mu odlična naša gospa Pavla Seidlova, obeča dati našemu občinstvu izreden užitek. V prvič nastopi ženski zbor kot korporacija z izbranim sporedonv pod veščim vodstvom zna- enem najlepšem trio slavnega ruskega skladatelja Čajkowskega »Priroda i ljubav". S o-pran šolo »Nezakonska mati" peta po dični'gospici Klementini Hrovati-novi, mora privabiti na pevski večer vsakega ljubitelja glasbe in poezije. Gosp. skladatelj Josip Mehi se je potrudil, vložiti v to najgbbgkeje čuteno pesem našegaprvega pesnika Franca PreSerna tudi vsa bogata svoja čustva, izražena po lepi moderni skladnji. Nadejamo se zato, da posetijo pevski večer vsi naši goriški slovenski krogi in da pohiti počastit odlične pevke naša bližja in oddaljenejša slovenska okolica. Bodi ta večer poleg užitka, katerega bode nudil od umetnostne strani, tudi prilika, da prizna občinstvo trudoljubivost naših gospa in gospic, ki res požrtvovalno pohajajo celo leto pevske vaje ter poleg dolžnosti, katere opravljajo kot matere in člani slovenske družbe, vrše posebno za nas v Gorici pomembno vzgojevalno in kulturno delo. Seno m kolDdVOfll. — Za seno, naročeno po deželnem odboru za naše kmetovalce, ki je danes na kolodvoru, so bili obveščeni Lahi, Slovenci pa ne. Lah dobi hitro vse, Slovenec, čakaj! Najboljše pobirajo ZaM, Slovenci dobijo slabše. Kje 3ta slov. odbornika? Naglt Slflrtl je umrl v Gradišču ob Soči v torek zjutraj ob 8. uri c. kr. finančni svetnik v pokoju, bivši voditelj tamkajšnjega davčnega referata, vitez Franc-Josipovega reda gospod Josip Sterbeuk v starosti 57 let. Pokojnik je bil v obče priljubljen uradnik in s strankami postrežljiv. Zapustil je vdovo. Njegove zemeljske ostanke pokopljejo danes na njegovo Željo v Trstu. K uvodnemu članku. — Priobčujemo članek, ki sodi položaj precej rezko. No, precej tako utegne biti, ako bi se ne dobilo poti za enoten nastop proti klerikalcem. Položaj pa se menjuje od dneva do dneva, in kar danes velja, ne velja več drugi dan. Govorili smo že dosti, računi so jasni; še je čas, toda zadnji čas, da se nastopi z vso silo proti izdajskini klerikalcem, ki že rogovilijo z vso besnostjo po deželi. V sedinjem poskočno« pustne« času, ko se vse suče in vrti, je umevno, da ta vrtinec pritegne tudi gibki ženski spol. Hvalevredno pa je pri tem, ga hoče Ženski zbor »pevskega društva v Gorici" združiti s prijetno zabavo tudi glasbeni užitek. Z resno vnemo si je sestavil in osvojil obsežen program umetniške vrednosti. Porok za to 80 nam imena: Čajkovskij, C. Kjuj, Foerster, Michl, Gerbič. Vse te skladbe bode izvajal ženski zbor samostojno; le pri Foersterjevem »Venčku" se mu končno pridruži moški zbor, ki prevzame od tu naprej tudi vodilno ulogo — v plesni dvorani. Upamo, da pridejo poslušat in se udeležijo veselega rajanja vsi, ki so dobre volje. »Slavni ZOOr 1" — Šempaski župnik-župan Blaž Grča je ves iz sebe, ker ga klerikalna stranka ne kandidira več v deželni zbor. To ga jezi in peče, in kar ne more si misliti, da on ne bo več sedel v deželnem zboru. Venomer mu še brenči po glavi deželni zbor, in če stopi kam, kjer treba govoriti, se zmoti ter misli, da je v deželnem zboru. Bil je te dni pred sodnijo. Začel je govoriti. Ali ker vedno misli le na deželni zbor, je začel: »Slavni zbor!" — In takega moža, ki ima vedno pred očmi deželni zbor, ne pošljejo v zbornico i* Ti grdi klerikalci! Železniških (lelatOlG ne bo v ddco, oziroma Solkan. Tako je izvedela laška depu-tacija iz Gorice na Dunaju. N5, pa se tudi pobrigali niso za to, kakor smo že večkrat povedali, ker ne marajo »tujcev". Temu stališču se mora upogniti tudi odpor trgovcev, obrtnikov in drugih, ki bi kaj zaslužili, če bi prišle delavnice sem. Oškodovan pa je tudi Solkan. Tu pa treba vprašati ljubega poslanca Fona, ali se je sploh zganil kaj za Solkan v tej reči?! Ljubezen kamenjskega župnika Kosca do bllžnlega. — Poročalo se je že, da je bil obsojen Fran Podgornik iz Vrtovina na 1 teden zapora. Zakaj? Kosec bi imel pokopati neko osebo ob 4. uri pop. K njemu je pa prifiel neki gospod iz Gorice, in tako se je zamotil, da je prišel k pogrebu ob 5. uri, ko je že tema, vsled česar so se mnogi zgražali. Kosec je slišal tudi Frana Podgornika izgovoriti besede »Sakramenska duSa", ga je videl v temi mahati z rokami. Fr. Podgornik je rekel, da se v temi pokopavajo živali, ne pa ljudje. Ker je prišel Kosec prepozno, najbrže radi politike, katero je uganjal j^ onim ^gospodom iz Gorice, je prišel Podgornik v nesrečo. Kot ob-teževalno okolnost je navedel Kosec, da je Podgornik »liberalec", v olajSavo se mu je pa štelo opravičeno ogorčenje radi tega, ker je Kosec po lastni krivdi tako pozno pokopaval. Ja, dragi Kosec, najprej je izvrševanje dolžnosti, potem komaj zabava in politika, in če bi Vi ne zamudili, se ne bi nobeden zgražal in Podgornik bi tudi Tie bil obsojen, Nd, Kosčeva vest se ne zbudi radi tega! Laški učitelji so zborovali, kakor smo naznanili, v nedeljr v Gradišču ob Soči. Med drugim so sklenili tudi, da postavijo za de-želnozborske volilve svojega kandidata. Kandidat bo baje bivši deželni poslanec Falconer. Opozarjamo na občni zbor trafikantov, ki se vrši v nedeljo 10. t. m. ob 3. uri pop. v prostorih Marcinijeve restavracije. Fantje Iz Šempasa priredb v nedeljo 16. t. ra. v gostilni g. Humarja javni ples. Vsak komad stane 16 vin. Ustnloa. — Nekaterim gg. dopisnikom: Porabimo deloma v »Prim.", deloma v »Soči" prihodnjič. Zveza narodnih društev. Pevsko-oralno društvo „Jezu v Višnjevi)® je imelo svoj redni letui občni zbor preteklo nedeljo popoldne v navzočnosti vseh članov. Zborovalo se je po običajnem dnevnem redu. Kar je glavno, je to, da se je sklenil enoglasno pristop k »Zvezi narodnih društev". Določilo se je tudi, da se bodo razposojevale društvenikom poučne knjige iz šol. knjižnice. Prihodnjo nedeljo priredijo izlet peveidrušt-niki v obmejni Mirnik. Trgovska * obrtne in gospodarske vesti. Direktni davki. — Za leto 1908. se zemljiški davek proračunava na 53,500.000 K, torej več za 400.000 K, kakor v minolem letu. Za Kranjsko se določa 995.000 K, za Štajersko 3,450.000 K, za Koroško 1,053.000 kron, za Istro 425.000 K, za »Goriško 420.000 K itd. Zemljiškega davka se je vsled uim zadnja leta odpisalo povprek na leto 7,599.000 K. Hišni davek se proračunava skupno na 93,650.000 K, in sicer hišnorazredni davek na 10,650.000 K, hišnonajemninski davek na 83,000.000 K, in sicer za kranjsko hišnorazredni davek 265.000 K, najemninski 590.000 kron, za Štajersko hišnorazredni 615.000 K in najemninski 3,860.000 K, za Koroško hišnorazredni 185.000 K in najemninski 665.000 kron, za Istro hišnorazredni 155.000 K in najemninski 455.000 K, za GoriSko hišno-razredui 120.000 K in najemninski 450.000 kron itd. Petodstotni hišni davek se proračunava na 8,264.000 K. Priiconina bode vrgla 35,470.000 K, in sicer na Kranjskem 430.000 K, na Štajerskem 1,440.000 K, na Koroškem 490.000 K, v Istri 14f>.000 K, na Goriškem 130.000 K itd. Krošnjarina pa iznaša skupaj le 198.000 kron, največ na Nižjem Avstrijskem 45.000 K, na Češkem 60.000 K, na tretjem mestu pa je Kranjska s 15.000 K. Pridobnina od podjetij, ki polagajo javne račune, se proračunava na 56,400.000 K. Bentoi davek se proračunava na 9,230.000 kron, in sicer za Kranjsko 130.000 K, za Štajersko 480.000 K, za Koroško 100.000 K, za Istro 47.000*K, za Goriško 45.000 K. Osebna dohodarina pa raste od leta do leto; za tekoče leto je v proračunu 60,900.000 kron, torej od lani več 2,030.000 K, in sicer za Kranjsko 510.000 K, za Štajersko 2,780.000 kron, za Koroško 550.000 K, za Istro 320.000 kron, za Goriško 270.000 K itd. Davek od višjih plač se proračunava na 2,462.000 K. Dohodki davčnih eksekucij se proraču-navajo na 2,108.000 K, in sicer za Kranjsko 46.000 K, za Štajersko 117.000 kron, za Koroško 20.000 K, za Istro 43.000 K, za Goriško 24.000 K itd. Zamudne obresti od davkov tudi dona-šajo državne dohodke; za leto se proračunava 1,300.000 K. Vsi dohodki naštetih realnih in osebnih davkov bodo po proračunu za leto 1908. do-nesli državi 322.552.000 K. Stroški tega poglavja pa bodo po proračunu iznašali 8,762.900 K, in sicer: Odškodnine strankam in remuneracije uradnikom pri določanju davkov 88.200 K, odškodnine strankam v Dalmaciji, ki so bile preje brez zem-ljišk. davka 2,671.p00 K, prispevki deželam v smislu zakona iz leta 1896. skupaj 6,000.000 kron. Kranjska dobi 73.816 K, Štajerska 318.118 K, Koroška 76.171 K, Istra 42.042 K, Goriška 38.993 K itd. Kako se dasta porabiti mraz In burji v ln-dustrl]alna svrhe ? — Na kratko smo že omenUi pred časom tovarno ledu v tržaški okolici. O tej tovarni se splača spregovoriti Se obširneje. Zato podajemo Se ta-le sestavek : Idoč po cesti, ki z Opčin vodi proti Trebčam, in sicer malo korakov naprej od Banov, na točki, kjer se cesta deli, ravno nasproti Nanosu, torej na burji najbolj izpostavljeni točki za-gledaš čudno poslopje, vse leseno, a Se bolj čndno streho, ki sestoji iz mreže tramov, obešenih, simetrično oddaljenih eden od druzega. Takega poslopja ni še nihče videl v teh krajih. Kaj je? To je nova tovarna (če se sme tako imenovati) za izdelovanje naravnega ledu, ki jo je tam zgradila tržaška tvrdka Quarantotto & C.o (Higijemena mlekarna Trifolium). Poslopje, vse zgrajeno iz trdnega lesu iz Štajerske in KoroSke, je visoko 10 m, a površje njegove stremeri metrov 50x18. Zgornji del poslopja, to je streha služi za izdelovanje ledu. Evo na kak način: Vrhu strehe se nahaja 24 pip bojenSke vode. Iz teh pip, ki so nalašč v to napravljene, prihaja oziroma prši voda skoraj v obliki pare, v neznatnih, jako malih kapljicah. Takoj ko pride na mrzli zrak voda, zamrzne in zmrznjene kapljice sezdružejointako napravljajo velike kose ledu v obliki velikih kapnikov, ki se potem vsled lastne teže večinoma sami odtrgujejo in padajo na gladko streho poslopja in potom se strehe. Se strehe se pa potem skozi nalašč napravljene luknje meče led v spodaj nahajajoče se ledenice. Tu moramo povedati, da je spodnji dol poslopja, to je od strehe do tal, razdeljen v 12 celic, ki so pa tako prirejene, da se more v njih ohranjati led: vse zunanje stene so namreč najprej iz žaganic, zatem pride ne-premočljivo platno, a slednjič zdrobljeno oglje: sami taki elementi namreč, ki so slabi voditelji toplote. In zbog tega se more led v teh celicah ohranjati tudi v najhujši poletni vročini. V celicah se pa kosi ledu združijo v en sam kos. Posebne žage srs>, pa potem razrežejo na manjše kose, ki so popolnoma enaki kosom umetnega ledu. Da so tvori led, trebaT je mraza, a tudi burje, kajti ta - dbnaSa vedno nov zrak in povspešuje mraz. Se samimi 3 stopinjami pod ničlo more tovarna v eni noči brez burje napraviti 25 vagonov ledu, dočim ga s pomočjo burje napravi lahko za 100 vagonov. Tako bo mogla tovarna v samih zimskih nočeh napraviti toliko ledu, da ga bo imela dovolj za vse lete ne le samo za lastno vporabo tvrdke Quarantotto & C.o v svoji mlekarni in sirarni,. ampak da bo mogla ž njim preskrbovati vse mesto in vso okolico in ga tudi izvažati. Obratni troški in troški za vzdrževanje tovarne so jako mali, ta led za 50% ceneji, nego je umetni led. Bazne vesti. Proti stanovanjskemu odeništvu. - Osrednje vodstvo socialnodemokraške.stranke v Budimpešti je sklenilo energično nastopiti proti stanarinskemu oderuštvu. Delavci so sklenili, da 1. maja stanarine ne bodo plačali, ampak Sli na cesto in prenočevali po trgih v naj-elegantnejših delih mesta. Krvna osvsta v Loulsvllle v Ameriki. — Sodnika Hargis Jaklon-a je ustrelil sin Beach. Ta umor je zaključek že dolgo let trajajočega sovraštva med dvema rodbinama Hargis in Gokrill. SovreStvo je začelo vsled mejnih sporov. Sovraštvo je Šlo tako daleč, da se je tekom časa 23 hiš upepelilo, da se je umorilo kakih 10 oseb, tako, da so se bili družini skoraj popolnoma uničili. Dunajski hrlbolazec Bvgen Wolf, ravnatelja namestnik pri angloavstriJBki banki, je padel v 70 metrov globoko razpoko, ko se je hotel zabavati s sneženimi čevlji. Okrajna hranilnica in posojilnica v Sežani opisana zadruga z neomejeno zauezo.___________ gabilo na redni občni zbor okrajne hranilnice in posojilnice v Sežani dne 30, februvaga 1908. ob 2. uri popoldne y zadružnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Pregled, in odobritev letnih računov. 2. Razdelitev čistega dobička. ----------------------3. Poročilo o reviziji. --------- 4 Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Predlogi. NačelstVo. Spomnite se na začetne črke »Prve kranjske tovarne testenin« ko zahtevate paštot makarone itd. ter vzemite le one z napisom »Pekatete«. — Te so izborne! — ŽniderŠič & Valenčič Ilirska »Bistrica«. proda se 8 plemenskih bikov pristne švicarake Fiyave pasme v starosti 10—14 mesecev, ter 6 JUnčkOV, izpodrejeno pristnega plemena v starosti 5—10 tednov. — Cene po dogovoru. Pojasnila daje oskrbništvo grajšeine grofa La TOUF, Russiz pri Krminu, Primorsko. Stavbinski polir spreten in zanesljiv debi stalno delo pri stavbinskeni mojstru: Robertu Smielowski v Ljubljani. Kožuhovne ovratnike --------- (boa) --------- o najuečji izberi - po čudouifo nizkih cenah Raznovrstne pletenine za zimo Jaegerperilo iu, naj si v lastno Korist ogleda vsakdo pred nakupom Y trgovini J. ZORNIH - Gorica, Gosposka ulica št 10. Cene brez vsake konkurence! — Kakovost blaga najboljša! Solidna postrežba! — Cene stalne! A V ¦ V v Gorici. ŽELODČNE KAPLJICE z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moc teh kapljic je neprekosljiva — Te kapljice vredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličko popije. Okrepe pokvarjeni želodec, store, da zgine (Varstvena znamka). -y ixsM.BWi ČaSU OHIO- tica in životna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. iHsiofolBliijBva pijača iz kine in 5ofo<7a najboljši pripomoček pri lil ZblBLU, zdravljenju s trskinim oljem. Ena steklenica stane ! krono 60 vin. Odlikovana pekarlja in sladčičarna Karol Draščik v Cprici na Komu v (lastni hiti) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače m birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vin« lit likerje na drobno ali v originalnih b lelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo •P* po Jako zmernih cenah. *"•• Andrej Fajt pekovski mojster v Gorici drsi Franc 6!es. št. Z. •—¦¦ Filijalka v Cornbergu. —-~ Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Ka veliko noč priporoča goriške pince, potice itd. Išče se stanovanje obstoječe iz 2 ali 3 sob in kuhinje za družino brez otrok. Ponudbe na upraunišloo „SoCc" pod šifro ,,Stanovanje". Prua goriška tovarna umetnih ognjev strojnim obratom izdeluje: rakete, bengalične ognje, rimske soeče, kolesa itd. iid. posebnost: papirnati topiči. Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 X 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm == 100 x 150 z monogramom. = Ferd. FlMuc pooblaščen in priznan pvrotebnik Gorica, tekališče Frani Jos. 34. Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni nDoganau tik sodnijske palače. Anton Potatzky v Gorici. Na »redi RaltelJ« 7. TRGOVINA NA DROBNO IN OcSEt.0. Najceneje kupovuliče nlrnberžkefl« In dribsef a bligi ter {klala, preja It litij, POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Stetinjfee. — Rožni venci. — Masne knjillee. lišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krofinjarje, prouajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35—8 V Ljubljani se proda trgovina z modnim blagom za dame in gospode, galanterijskimi, parfumerijskimi, kirurgičnimi in drugimi predmeti, vsta-novljena Že leta 1845.. radi rodbinskih razmer pod jako ugodnimi pogoji. — Plačati bi bilo takoj 8000 K, ostanek pa v dogovorjenih obrokih. Trgovino prevzame in vodi lahko tudi dama. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo tega lista pod šifro: »UGODNA PRILIKA". Tr^ov^ko-obrt^a zadruga V Gorici regrlstrovana zadruga s neomejenim Jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premen j ena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje Bvojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6$ obreatovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. VBak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine %it% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne luanilne vloge v vsakem zneBku, jih obrestuje po 41;,*, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo.