Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, AUGUST 8, 1944 LETO XLVII - VOL. XLYII i Z gospodarskega i stališča ||Zed- države »p i Potori te so v juniju posla- 4.» m Posojilnega sklada za-ln-rm 658-H6,418 funtov ^Jf. »vil. Od tega je dobila 58%; a 32^ R'L,siJ'a' V;> 10so pa dobile Grčija, nka 'n Francija. * * * )(j jfnje radijske komunikacije str r • državami in Indijo ter i po bodo najbrže ostale j5ta, Vojni. V zameno bo pa k An&lija solastnica na kateed Ameriko in -Anglijo, pll0, ('.rem ima Amerika zdaj ski ° ' Cene radijskim in ka- zniž rŠil,1'kam se bodo izdat" W ^anes, na primer, do San Francisca 59 BLAGO ZA AMERIŠKE UJETNIKE LEŽI V VLADIVOSTOKU Washington. — Vladni uradniki pravijo, da leži v Vladivo-stoku 2,500 ton živil in obleke, kar je namenjeno za ameriške vojne ujetnike na Japonskem. Blago leži tam že od lanske jeseni in bi moralo biti naloženo na japonske ladje ter odpeljano za ameriške vojake na Filipinih. Toda, kot trdijo ameriški vladni uradniki, Rusija ne pusti v pristanišče nobene japonske ladje, da bi naložile to blago. -o- P"e pno \ — 1..... Ni, beseda po kablu iz Av-I 'je (In „ r, Itov. n°va cena bo komaj 20 jKleŠki Bpftj [imelj ca j m nizozemski kavču-esi dobro vedo, da bo-_ P° vojni velikega tek-Mu ameriškem umetnem era "^meriška industrija Q a Producirati po vojni šala 6tnega kavčuka. kot je . Pred vojno, vsaka kavču- »dustrija celega sveta. * * * da-tT6 družbe 80 v skr" Vzei. bo armadno letalstvo Zaslužek. Armadno po- Oboleli stavkarji se bodo morali izkazati z bolniškim spričevalom Philadelfia. — Razen 13 se je' dočim takrat niti CIO niti A. F. {Thompson Co. se bo i borila za pravice neodvisne unije Cleveland, O. — Vladni po-' sredovalni delavski odbor je uka-j zal Thompsont Products, Inc. in Thompsont Aircraft Products j Co., da prenehata vsake zveze z.j neodvisno unijo ter da naj de-j lavci 2. sept. pri volitvah od-i glasujejo, če želijo biti zastopani' po unijah CIO ali A. F. of L. ali j od nobene teh dveh. Neodvisna | unija ne bo dobila mesta na gla-j sovnici. Vodstvo obeh tovaren izjavlja,1 da bo šlo na najvišjo sodnijo, da! brani pravice neodvisne unije,] za katero so se delavci pred 27 meseci z glasovanjem ,izjavili, Nemci so vrgli štiri divizije proti Amerikancem i - c___. i» • i i ^ i k___ «vi • . i v Pm*npil pečmi in elektri-pjo ^cami, predno jih Prodajo. ctej. o * **" j ^ Gamble, General |večj'i ft ,ever Brothers, trije tr°šlo i SeValci na radiJu' Nam S0 Pečali radijskim Za * milijonov dolarjev m na radiju. Koliko ietniWd Vrhu tega raznim r®»ano njih Programih, 4oVo. . * * y Zače?eni: bodo avtne industri-Pla. ToIzdelovati bolj lahka * h zato, da bodo ko- ipaia. nega kavčuka dlje aViijč ' * * k% vji Adair v Oregonu, vS Zemljišče- ki ga bo ,>lew rla' katerega lastuje. cen b8uega 45,000 akrov. ^Cil ladna a^enciJ'a la' se ni znano, fefc U * * * nerijamart0Ži vlado, ker je K L? Strel^anJu tako ne ?°Ve. kok°ši, da so 7» to?] Ja?c»- Nek drug zalo z zdravniškim spričevalom, da so bili res bolni. Vseh 6,000 stavkarjev se je namreč zadnji teden javilo "bolnim," ko so pustili delo, ker niso hoteli reči, da gredo na stavko. o- Ameriški general Walker je padel v Franciji Washington. — Brigadni general Nelson Walker, doma iz Pittsfield, Mass., je bil ubit v Normandiji, zadet od krogle iz nemške strojnice. General je osebno vodil napad na nemške pozicije, ko ga je zadela krogla. Kot poročajo, mu je krogla prebila glavne žile v stegnu in general je naglo izkrvavel. Hotel je dati vojakom dober zgled in je v pi'vi vrsti naskočil sovražne pozicije. -o- Demokratski župan je proti F. D. R. Baltimore. — Howard Jackson, demokrat, ki je bil štiri termine župan v Baltimore, je izjavil, dšf bo jeseni volil proti Rooseveltu, torej proti vladi enega samega človeka, proti Earl Browderju in proti Sidney Hill-manu. -o Zagrebški prebivalci so dobili petrolej Washington. — Hrvatski narod poroča iz Zagreba, da je dobila vsaka diša v Zagrebu en liter in pol petroleja za razsvetljavo. Ta kvota je bila določena za junij, julij in avgust. Petrolej se dobi samo na karte, ki jih je izdala vlada. -o- Nov predsednik Filipinov je zaprisežen Washington. — Ker je predsednik Filipinov, Manuel Quezon, oni da numrl, je bil zaprise žen novim predsednikom Sergio Osmena, ki je imel dozdaj urad | podpredsednika. Iz bolnišnice Mrs. Frank Christy, 15717 Holmes Ave. se je vrnila iz bol nišnice. Tem potom se želi za hvaliti vsem, ki so jo obiskovali. Po pismo naj pride Ralph ičiebron ima pismo pri dr. James Mallyu. Piše mu ne čak Mirko Možina iz Afrike. Važna seja Nocoj je važna seja društva sv, Vida. danes davkoplačevalce $5,000 na mesec. Te sti-oške namerava znižati župan Lausche za najmanj $2,000 na mesec, že v februarju jih je znižal za $1,000 New York. — Angleški radio na mesec. je poročal vesti iz Ankare, daj y tem uradu je mnogo plača-skuša dobiti Bolgarija od zave-|nih osebr katere; bo županova znikov zagotovilo, da ji bo ga-jmetla v številu nekaj znižala, rantirana neodvisnost in njene Naročil pa je, naj ostanejo še na-predvojne meje, nakar bo stopila iz vojne. Bolgarski premier Ivan Ba-grianov je baje naročil svojemu dalje vsi* ki delajo brezplačno za razne civilne obrambne akcije. župan je izjavil, da je ta akcija storila mnogo dobrega za poslaniku v Ankari naj naprosi - vojni nap0r, vendar da je potre-Turčijo »da bi posredovala pri; bno, da se stroški nekoliko zni- zaveznikih za Bolgarijo. Bolga-|gaj0 rija da je pripravljena! takoj za četi z dogovori, da umakne svoje čete iz Grčije in Jugoslavije -o- Nemci so izgubili 900,-000 mož na frotah London.—Robert Sherwood, ameriški direktor urada za vojne informacije v Londonu, zatrjuje, da so Nemci izgubili 900,000 mož, med temi 300,-000 zajetih in to v zadnji zavezniški ofenzivi v Franciji, Italiji in Rusiji. Tekom julija so ameriški in angleški letalci vrgli na Nemčijo 152,531 ton bomb. -o- Ameriške izgube bodo en milijon mož Hrvatska vlada kliče dijake k naboru Washington. — Hrvatska vlada je nedavno ukazala vsem dijakom, ki so bili rojeni leta 1926 ali prej, da se takoj javijo k naboru. To vest je naznanjala nemška časnikarska agencija Transocean iz Berlina. Poročila zatrjujejo, da nemške oblasti že zapuščajo Pariz in se selijo v mesta bližje nemški meji. Zavezniki imajo zdaj v rokah 20,000 štirjaških milj ozemlja v Franciji.' Normandija, 7. avg. — Nemci so danes z največjo fu-rijo navalili na ameriško fronto v Franciji ter poslali v boj do 20. julija. Od tega števila! štiri oklepne divizije z namenom, da hi se prebili do Avran- chesa. To je bil največji protinapad, kar so jih Nemci še, izvedli v Franciji od dneva invazije. znašajo ameriške izgube 70,009 mož. Ameriška armada šteje v tem času 11,156 mož ubitih, 52,710 ranjenih in 6,143 pogrešanih. Angleške izgube znašajo 5,646 ubitih, 27,766 ranjenih in 6,182 pogrešanih. Kanadske izgube znašajo 919 ubitih, 4,354 ranjenih in 1,272 pogrešanih. OČE 8 OTROK JE PADEL V VOJNI Bellaire, O. — Vojni oddelek je sporočil Mrs. Daniel Angus v tem mestu, da je bil ubit 16. julija v akciji njen mož, ki je služil pri ameriški armadi onstran morja. Angus zapušča doma poleg žene še osem otrok v starosti od 14 mesecev do 16 let. Nemški general je bil ubit v Franciji New York. — Nemci poročajo, da je bil ubit v akciji v Franciji generalni major Rudolf Stegman, star .50 let. Drugih podrobnosti nemška poročila ne omenjajo. -o- Na obisku iz Kanade Iz Noranda, Quebec, Kanada, je dospel v Cleveland na obisk Toni Obreza, po domače Andrej-cev iz Cerknice. Tukaj bo ostal osem dni. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo pri družini Frank Koss, 18007 Waterloo Rd. Dobrodošel ^ naši metropoli. Naii fantje -vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Vojni oddelek sporoča, da je bil 3. julija ubit v Franciji Pvt. Washington. — Senator Rob- Charles'J. Marzlikar, ki je slu- ► i, 'oži ,i l fi r so w ?do za odškodni- iyt >w!Ci pri va'iah nie- i 2be$ni Z.eno tako oplašili, Najsvetejšega Imena v fari s 1 ala iz hiše. — ert Reynolds, demokrat iz North Caroline, ki je načelnik senatnega vojaškega odseka, je prerokoval, da bodo znašale ameriške izgube v moštvu v tej vojni več kot 1,000,000 mož. -o--— V bolnišnici Mrs. Antonija Repič iz 765 E. 156. St. se nahaja v Woman's bolnišknici, kjer se je morala podvreči težki operaciji, katero je srečno prestala, želimo, da bi se kmalu boljšega zdravja vrnila domov. Vojaška maša V petek 11. avgusta ob desetih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Sgt. Roberta C. Leveč. Sorodniki, prijatelji in znanci ste prošeni, da se udeležite. Obisk iz N. Y. Ann Mohar iz Cooperstown, N. Y. se je ustavila za nekaj dni pri Mrs. Lekan, 1108 E. 77. St. Dospela je iz Kalifornije, kjer je obiskala, svojega brata, ki slu ži v armadi. Važna seja nocoj Nocoj ima sejo podružnica 18 žil pri jadralnikih, sin Joseph Marzlikar j a iz 1025 E. 62. St. in soprg Mrs. Louise Marzlikar iz 1079 E. 67. St. V armado je stopil 18. marca 1942. Prvo tre-ningo je dobil v taborišču Claiborne, Lauisiana, potem pa v Fort Bragg, North Carolina. Preko morja je bil poslan 25. aprila 1943. Udeležil se je bojev v Afriki, Siciliji in v Italiji in nazadnje v Franciji. Zapušča tudi brata Pvt. Josepha, ki služi pri armadi v Italiji ter tri sestre: Mrs. Mary Knafels, 6416 Carl Ave., Mrs. Ann Korošec, 1025 E. 62. St. in Mrs. Josephine Carr, 380 E. 165. St. Pred odhodom v armado je bil uslužben pri National Acme Co. Za dušo pokojnega slovenskega junaka bo darovana vojaška maša v četrtek ob osmih v cerkvi sv. Pavla na 40. St. Naj počiva pokojni v daljni tuji zemlji, preostalim izrekamo naše iskreno sožalje. m m m Pfc. Louis Bandi, ki se je nahajal dozdaj v taborišču Carson, Colorado, je bil pred par dnevi poslan na vzhodno obal in od Namen Nemcev je bil najbrže udariti v bok štirim ameriškim kolonam, ki prodirajo proti Parizu ter presekati ameriško in angleško linijo. Nemce je sprejel ogenj iz ameriških topovskih baterij in toča bomb iz ameriških letal. Toda Nemci skoro gotovo ne bodo nič dosegli s svojim nenadnim izpadom, pač pa bodo izgubili mnogo tankov, katerih itak nimajo preveč. Nižje od tukaj so se štiri ameriške kolone obrnile v smer proti Parizu, katerega Nemci že zapuščajo, kot trdijo poročila iz Švice. Nemške oblasti se selijo v francoska mesta, ki so bližje nemški meji. Nobenih poročil še ni od pristanišč . Bresta, Lorienta in St. Nazaire, katere so ameriške čete že dosegle. Amerikanci so dozdaj zajeli že 85,543 Nemcev od dneva invazije. Ameriške čete so danes bližje Parizu, kpt so bile pa pred enim tednom od Bresta, do koder so napravile 75 milj v enem dnevu. Zavezniki imajo zdaj v rokah 20,000 štirjaških milj Francije ali deseti del vse dežele. ♦ * # Rusi osvajajo kraje severno od Karpatov, tik pri češki meji London, 7. avg. — Danes je ruska armada osvojila oljni center Boryslav in Sambor pod Karpati. Boryslav je pet milj južno od Drohobycza, ki so ga Rusi vzeli včeraj. To so najvažnejša oljna polja v Galiciji'in samo v Romuniji so še večja za-nemške dobave . . . Nemci so dobivali tukaj do 700,000 ton olja na leto. Rusi so pognali Nemce v Galiciji proti Karpatom, kjer je vhod v čehoslovaško. Ruska letala so zasledovala bežeče Nemce in jih obsipala s točo bomb. Pred mejo v Vzhodno Prusijo so naleteli Rusi na močan odpor od nemških rezerv. Tukaj so Rusi vse od 5 do 25 milj od pruske meje. Druge ruske kolone, ki prodi rajo proti Krakovu, imajo še 30 milj do tega mesta in 75 milj do nemške šlezije. Pod Karpati se Rusi bližajo SŽZ v navadnih prostorih in ob navadnem času. članice naj se1 tam preko Atlantika. Njegova udeleže v velikem številu. t mati, Mrs. Ana Bandi in njego- va soproga, Mrs. Eleanore Bandi, sta se v soboto večer odpeljali v New York, da se poslovita od njega, predno odpluje čez morje. Mrs. Eleanore Bandi je dospela iz Colorado Springs, kjer je bila dozdaj zaposlena v uradu taborišča za nemške vojne ujetnike. n m n Mr. in Mrs. Anton Božeglav in hčerka Lillian, Chardon Rd., so se srečno vrnili z obiska v Camp Polk, La., kjer so obiskali sina oziroma brata Sgt. Antho-nya, ki je inštruktor mehaniziranega oddelka konjenice. An thony, ki služi Strica Sama že skoro tri leta, je bil posebno pohvaljen od kapetana za vestno službo. Naroča pozdrave vsem prijateljem v Cievelandu. Cpl. George Plavac, sin Mr. in Mrs. Nick Plavac, 1415 E. 39. St. je prišel domov za 14 dni. Po dopustu bo prestavljen v taborišče Barkley, Texas, m n w Za 10 dni je prišel na dopust k svoji ženi in hčerki, Cpl. An thony Gerchman. Prijatelji ga lahko obiščejo na njegovem domu, 20741 Tracy Ave. V četrtek večer se bo vrnil nazaj v Lakeland Field, Florida. Anthony je sin Mrs. Frances Gerchman iz skih vrat, komaj 600 milj pod 19192 »Abbey Ave. I Tokiem. Ameriške bojne ladje so razbijale japonske otoke v četrtek in petek, neprestano dva dni. Pri tem so naleteli na japonski konvoj, ki je očividno vozil potrebščine tem otokom. Amerikanci so konvoj napadli in posledica je bila: pet japonskih rušil-cev, pet tovornih ladij, en oljni tank, dve manjši ladji in več bark —potopljenih. Zadetih in morda potopljenih: ena lahka križarka in pet manjših ladij. Trideset drugih poškodovanih. Nekaj teh japonskih ladij je vozilo vojaštvo. Nekaj japonskih naselbin na teh otokih so ameriške topovske krogle popolnoma porušile. Značilno je to, da je ameriška flotila dva dni ležala tako blizu Tokia, pa si japonski admirali niso upali poslati svojih ladij blizu." Boninsko otočje leži med Tokiem in Marianskim otočjem, kjer zdaj ameriške čete čistijo otok Guam Japonske golazni. * # * Nemci obstreljujejo tisti del Florence, ki je v rokah zaveznikov Rim, 7. avg. — Nemci obstreljujejo južni del Florence, ki je v zaveznialkih rokah, s topovi težkega kalibra. V vzhodnem delu mesta so izbruhnili boji med fašisti in antifašisti, kot prihajajo poročila. Na vzhodu in zapadu Florence angleške čete čistijo zadnje ostanke Nemcev, ki so še na južnem bregu reke Arno. Angleški glavni stan poroča, da Angleži ne obstreljujejo Florence, ker hočejo kolikor mogoče ohraniti zgodovinske stvari v mestu. Boji za Piso se nadaljujejo. Tam stoji 5. ameriška armada, ki ima v rokah že nekaj predmestij. --o- Drugim beguncem ne bo odprta pot v U, S. Washington. — V soboto je dospelo iz Italije 983 beguncev, ki bodo nastanjeni v taborišču Fort Ontario, N. Y. Vladni uradniki pravijo, da so to edini begunci, ki bodo do-trenuVu~ko"bodo lahko udarili P^eni v Zed. države tekom na Podonavje, kjer je žitniea za , Združeni narod, imajo Nemčijo. V Varšavi še vedno divjajo boji med Nemci in poljskimi domoljubi. Maršal Rokosovski poskuša prebresti široko in drvečo reko Vislo, da bi pograbil mesto od severa in juga. * * * Ameriško brodovje je razbijalo japonske otoke 600 milj pod Tokijem Pearl Harbor, 7. avg. — Ameriška bojna flotila je prvič bombardirala japonske otoke Bonin ter poškodovala in potopila 41 japonskih ladij. To je bilo prvič, da je priplula ameriška boj' na mornarica tako blizu japon begunska taborišča v Italiji in Severni Afriki, kjer skrbe za nekako 40,000 beguncev. Doma na oddihu Louis Scully je na obisku pri svoji materi Mrs. Frances Scully, 1036 E. 61. St. ta teden. Njegov dom je v Dayton, Ohio, kjer je imel odgovorno službo pri tvornici letal, Wright Co. Louis je za začasnem bolniškem dopustu in se sedaj počuti že mnogo boljšega. Razprodaja plošč Northeast Sales & Service, 819 E. 185. St., katero lastuje Jerry Bohinc, ima razprodajo na slovenskih Columbia gramofonskih ploščah. Cene so znižane za več kot polovico. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 8, 1944 J> • "AMERIŠKA DOMOVINA" XMIRICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBEVEC. Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson «628 Cleveland 3. Ohio. __Published dully axcept Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto $7 60 Za Ameriko in Kanado, pol leta 13.60. Za Cleveland, do poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti Četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaSalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 __fotamezrta itevllka 8 cente__ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6450 per year. Cleveland, by mall. 17.50 per year O. S. and Canada. $3.50 tor 6 month!. Cleveland, by mail, $4.00 for 6 months O. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for S months Cleveland and Euclid by Carrier $8.60 per year: $3.50 for 6 months. $2.00 tor 3 months. _ Single copies g cents_______ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 184 Tues., Aug. 8, 1944 Dva zapisnika Pred seboj imamo dva zapisnika iz sej glavnega odbora S D Z. Prvi je bil priobčen v Glasu SDZ 7. oktobra 1943, drugi 3. avgusta 1944. Kar hočemo tukaj razmotrivati iz teh zapisnikov je vmešavanje SDZ v politični akciji pri SANSu. Zanimivo je, kako je glavni odbor SDZ tolmačil udejstvo-vanje SDZ pri SANSu pri teh dveh sejah. Isti odbor je o isti zadevi tolmačil svoje stališče vsakikrat popolnoma drugače tako, da človek, ki čita dotične sklepe gl. odbora res ne ve, kdaj se je smatral gl. odbor v* pravem in vprašanje nastane: ali gl. odbor sploh še danes ve, če stoji na nogah ali na glavi. Naj navedemo izčrpke iz dotičnih zapisnikov in potem naj sodi čitatelj sam. V prvem zapisniku čitamo sledeče: "Po razpravi in poročilu cenzurnega odbora je velika večina zborovalcev poudarjala, naj bo glasilo v prvi vrsti za napredek organizacije in ne za motrebitna nesoglasja med članstvom radi zunanjih političnih razprtij. "Mnenje velike večine je, naj se Zveza tudi v nadalj-ne ne vmešava v prepirljive zadeve in naj se drži načela ne-pristranosti. "John Pollock ugovarja, da se ne bi smelo priobčevati dopisov Zvezinih društev, v katerih se protestira proti pisanju nekaterih listov, ki napadajo predsednika Sansa, ko smo vendar člani te ustanove. "Leo Kushl&n je nasproten mišljenju, da bi se Zvezo mešalo v politično akcijo, ker če smo v nji včlanjeni, smo člani kot gmotni podporniki, ne pa v političnem gibanju, če pregledamo našo poslovnico, bomo ugotovili, da smo in-korporiarni kot bratska, ne pa kot politična organizacija, in tako smo tudi primorani poslovati v smislu poslovnice." sit Prečitajte besede, ki jih je govoril gl. odbornik Kushlan še enkrat in si jih dobro vtisnite v spomin. V naslednjfem boste namreč' čitali besede istega gl. odbornika, ki je govoril na poznejši seji istega glavnega odbora nekaj čisto drugega, to se pravi, da je totalno pobijal svoja prejšnja izvajanja in s tem napravil tak saltomortale, da bi dobil prvo nagrado na vsaki olimpijski prireditvi. Vsak član SDZ se mora strinjati z gornjo definicijo odbornika Kushlana, ker SDZ je inkorporirana res kot bratska, ne pa kot politična organizacija in mora v tem smislu tudi poslovati. Torej zdaj pa pazno čitajte, kaj je govoril Leo Kushlan na seji gl. odbora SDZ prošli mesec, kar razvidimo iz zapisnika, kot sledi: "Brat glavni tajnik čita pismo od SANSa, v katerem se SDZ obvešča, da se bo vršila meseca septembra v Clevelan-du konvencija te ustanove. Gre za to, ali pošljemo na kon venci jo delegata ali ne. "Brat Kushlan utemeljuje, da je drugi narodni kongres bolj potreben kot je bil prvi, da se pojmi razčistijo, SANS je na pravi poti in ni še nič zagrešil. Zato Kushlan priporoča, naj SDZ pošlje delegata. "Penko je mnenja, da bi morala SDZ držati roke proč, ker so glede tega razni prepiri in predsodki in ni še jasno, kako je v domovini. Pravi, da nismo bili od članstva pooblaščeni za to akcijo, v kateri pa se lahko udejstvujejo člani v tozadevnih podružnicah. Ponovno naglaša, da se bo pokoril večini. "Brat Kushlan pravi, da je brat Penko v zmoti. Na zadnji redni konvenciji SDZ je bila predložena in soglasno sprejeta resolucija, da se apelira na zaveznike in na jugoslovansko vlado v Londonu za svobodo Jugoslavije. To so politična vprašanja, s katerimi se odbor za resolucije ni strinjal. Za nas je bilo merodajno samo to, kdo se bori proti sovražniku. Toda konvencija je bila izrecno in soglasno za to, da se pridružimo tudi politični akciji." Tako čitamo v zapisniku. Nato se je vršilo poimensko glasovanje, v katerem sta glasovala proti, da bi se SDZ vmešavala v politično akcijo — samo Penko in Mrs. Agnes Žagar, in tako je bilo sklenjeno z veliko večino, na prizadevanje sobrata Kushlana, da se SDZ zapelje v politično akcijo. Torej kot vidite, Leo Kushlan na seji v septembru lanskega leta, torej že po konvenciji SDZ utemeljeval, da se SDZ kot bratsko podporno organizacijo ne sme vmešavati v politično akcijo, na seji prošli mesec pa kar naenkrat vidi, da je bila konvencija izrecno zato, da se SDZ pridruži tudi politični akciji. y Kdaj je imel torej sobrat Kushlan prav, ko je po konvenciji dvakrat tolmačil stališče SDZ z oziroma na politično akcijo in vsakikrat drugače? Zdaj pa res ne vemo, ali je obdržavala SDZ med septembrom 1943 in med julijem 1944 kako izredno konvencijo, ali kaj. Kajti, če ni bilo v tem času nobene druge konvencije, potem nam je kot preprostim ljudem popolnoma nerazumljiva Kushlanova definicija stališča SDZ. Dosleden je bil Penko, ki je na obeh teh sejah zavzemal isto stališče in branil iste principe organizacije, da mora namreč SDZ držati roke proč, ker je fakt, da so glede SANSa in njegove politične akcije predsodki in različna, zelo nasprotujoča si mnenja. Naj tej zadnji seji je Kushlan utemeljeval, da je SANS v pravem. Vprašali bi ga: kaj pa je storil SANS od septembra pa do julija, da je Kushlan o njem spremenil svoje mnenje? Ali je Kushlana morda naenkrat spreobrnilo to, ker je SANS v tem času plačal iz svoje blagajne kakih $9,000.00 •za komunistično propagando? Morda se prav to g. Kush-lanu tako dopade, da zdaj kar naenkrat uvideva potrebo, da se SDZ udejstvuje v SANSu? Očividno je, da je v tistem razdobju nekaj kanilo na Kushlanove možgane, da je skočil iz enega mnenja v drugega. Tisti "kanec" je moral biti zelo vpliven ,ker drugače-bi Kushlan gotovo ne spremenil svojih principov in nazorov, katere je vedno zagovarjal,, odkar je v gl. odboru SDZ, namreč, da je SDZ bratska organizacija, ki se ne sme vmešavati v politiko. In da je SANS politična akcija, priznava Kushlan sam, ko pravi ". . . da se pridružimo tudi politični akciji." Kar bi mi radi vprašali g. Kushlana je to: kdo daje gl. odboru SDZ pravico, da vleče organizacijo odnosno članstvo v politično akcijo, da ne rečemo: godljo? Ali smo mi, kot člani, pristopili k organizaciji za razno zavarovalnino, ali za to, da se nas bo vleklo v politične akcije, s katerimi se člani, mislimo da velika večina, ne strinjajo? In kaj bi napravil gl. odbor, vprašamo g. Kushlana, če se ta ali oni član, to ali ono društvo temu upre? Na kateri točki pravil ga boste radi upora kaznovali? Kolikor se spominjamo mi, je bila SDZ ustanovljena na nepristranski podlagi, to je, da se ne vmešava niti v politična niti verska vprašanja, še manj pa v kake tozadevne akcije. In ker je zdaj gl. odbor SDZ te princije na celi črti pogazil in sklenil, da SDZ zapelje v politično akcijo, zakaj pa potem ne gre SDZ še korak dalje in stopi tudi v kako versko akcijo. Zakaj pa ne? Ako se smemo politično udejstvo-vati, zakaj bi se pa versko ne smeli? Torej mi apeliramo na gl. odbor, naj na prihodnji seji osvoji predlog, da mora iti vsak član in članica SDZ najmanj enkrat na leto k spovedi in obhajilu. Tako bo zadoščeno vsem, politično in versko navdahnjenim. Tako bomo prižgali obe sveči in ob njih svitu bo SDZ gotovo sijajno napredovala. Torej brat Kushlan, prosimo tozadevnega predloga na prihodnji seji, da Vam ne bo kdo očital, da ste pristranski. Začeli ste nekaj, torej tudi končajte. Ako boste storili to, bomo priznali, da ste dosledni. Prosimo pa, da tudi glede verskega vprašanja glasujete poimensko, da bomo videli kdo je kdo v gl. odboru SDZ! i'fi :,*: :Jc Torej, da se bomo razumeli! Ako se hočeš ti in ti in ti udejstvovati pri kakih političnih akcijah, bodisi pri SANSu ali kjerkoli, je to tvoja zadeva, privilegij in pravica. Toda, da bi v tisto akcijo vlekel tudi mene, ki sem proti, to si pa jaz strogo in odločno prepovedujem, ker si jemljem v tem popolno pravico, ki mi jo garantira ustava te dežele, katere državljan sem. Vseslovanslvo in slovanofilsfvo V naslednjem prinašamo dva zanimiva članka, katera sta izšla v prevodu v "Bazovici" št. 112, z dnem 21. maja 1944 in katera je napisal g. Jean- Lugol, kot uvodnika v "La Bourse Egyp-tienne" pod naslovom: "Slovan-stvo in Evropa." • Pisec ugotavlja, da se kažeta v današnji uradni sovjetski politiki dve težnji ogromnega pomena za bodočo Evropo. Ti dve težnji naj bi bili: bratstvo slovanskih narodov in solidarnost pravoslavja. Obe svoji trditvi pisec utemeljuje z vseslovanskimi kongresi v Moskvi in pravi: "Pri prvem kongresu je sovjetski pisatelj Aleksij Tolstoj ostro zavrnil misel vseslovanstva, ki jo je označil kot reakcionarstvo, zagovarjal pa je čim tesnejše sodelovanje na temeljih enakopravnosti med vsemi bratskimi slovanskimi narodi. Leto pozneje v maju 1942 je bil drugi vseslo-vanski kongres, ki mu je predsedoval general Bundorin in ki je zasedal pod krilatico, solidarnosti slovanskih narodov proti tevtonskemu osvajalcu! Govorniki so naglašali tisočletne slovanske borbe proti Germanom in svoje govore zaključili s pozivom vsem slovanskim narodom, naj se uprejo germanskemu zavojevalcu,. V februarju 1. 1. je bil v Moskvi sestanek slovanskih bojevnikov, pri katerem so govorili sovjetski, poljski, češkoslovaški in jugoslovanski zastopniki." G. Lugol omenja, da so vsi sestanki imeli zgolj poluradni značaj, kljub prisotnosti, sovjetskih vojaških dostojanstvenikov. "Do danes," pravi g. Lugol "sovjetska vlada ni zavzela stališča glede zelo delikatnega vprašanja slovanskega bratstva, ki v mnogem zanima Veliko Britanijo in vso Evropo." V nadaljnjem pravi g. Lugol, i da je pred kratkim nastala med moskovsko "Pravdo" in turškim tiskom polemjka o panslavizmu. Turški časnikar g. Jalčin je v listu "Tan" o priliki prijateljskega povabila g. Beneša Poljski, naj bi se pridružila sporazumu Beneš-Molotov vprašal „ "zakaj zedinjenje Nemcev predstavlja pangermanizem in zakaj bi zedinjenje slovanskih narodov ne pomenilo panslavizma?" Moskovska "Pravda" je odločno odgovorila s člankom, ki ga je napisal g. Demitov in v katerem je povedal, "da se zedinjenje nemškim roparjev ne more primer jati z zedinjenjem poštenih Slovanov, ki so bili žrtve barbarskih zavojevalcev. Vsa tisočletna evropska zgodovin a," tako piše Demitov^ "ni drugega kot krvava obramba slovanskih narodov proti nemškim zavojevalcem. Prva svetovna vojna je pričela z meščansko vojno balkanskih narodov, ki so jo provo-cirali Nemci. Sedanja vojna je pričela z nemško aneksijo češkoslovaške. Zakaj, naj bi torej sedaj nadaljevali z razedinjenjem, da bi v bodočnosti ohranili na vzhodu Evrope legla imperialističnih intrig," Demitov nadaljuje v moskovskem glasilu in povdarja, da so "simpatije slovanskih narodov do ruskega naroda neomejene in da je to prijateljstvo stoletja povezano s slovansko kulturo ter se sedaj ponovno oplaja v globo činah osvobodilne vojske." "Iz tega jasno sledi," zaključuje g. Jean Lugol, "da bo slo-vanstvo v bodoči Evropi mogočen politični faktor. Slovanska zveza ali neka bodoča federacija bi v mnogem odgovarjala pan-amerikanizmu, panarabizmu itd. V vsakem slučaju je treba razumeti, da bodo pri pacifikaciji evropske celine imeli veliko besedo Slovani, ki jih je 170 milijonov in ki se bodo naslanjali na sovjetsko žarišče." "Modrost," zaključuje svoj uvodnik g. Jean Lugol, "narekuje, da.drugi evropski narodi poglobijo svoje prijateljske zveze z bodočim slovanskim blokom s pomočjo Velike Britanije, ki je razumela najnovejšo evolucijo sedanjosti. PANSLAVIZEM ? Zelo zanimiv članek g. Lugo-la smo v izvlečku priobčili kot J dokaz, da se z jutrišnjim slovan-l stvom resn0 >n tudi stvarno; ukvarja svetovni tisk. Podobne J članke smo zasledili tudi v za-' vezniških in nevtralnih listih. ' V zelo razširjenem švicarskem j tedniku "Die Weltwoche" obravnava neznani pisec vprašanje slovanstva v povojni dobi. članek je temeljit in vsekakor zanimiv za vse Slovane, ker z zelo vpoštevano avtoriteto lista razlaga ta problem mednarodni svetovni javnosti:) člankar pravi med drugim tudi tole: Beseda "panslavizem" ima svoj specifični pomen v vseh evropskih jezikih, samo Rusi je ne poznajo. To besedo je znašla diplomacija 19. stoletja. Seveda se je porodila v pok. Avstriji, od tam je bila gostoljubno sprejeta v Nemčiji, ki jo je utihotapila v Francijo in na Angleško. Danes je "panslavizem" nekak mednarodni esperanto evropskih kabinetov. Vsaka izmed teh dežel je to besedo tolmačila na svoj način. Na Dunaju so z njo označevali prekucuška nagnjenja predvojnih ruskih vplivov na Slovane habsburgovske monarhije. V Berlinu so v tem pojmu slutili nepremagljivo zapreko germanskemu vdoru na vzhod. V Londonu je bil "panslavizem" znamenje angleško-ruskega rival-stva na Bližnjem vzhodu, za Francoze pa je to bil evropski izraz za "vzhodno vprašanje." SLOVANNSKA SOLIDARNOST Misel slovanske vzajemnosti je našla svoje prve izvore v literaturi. Takozvani "slovanski kongresi" 19. stoletja, so poleg jezikovnih, zemljepisnih in folk-lorističnih ciljev, imeli vsekakor tudi politično ozadje: osvoboje-nje Slovanov izpod avstro — ogrske oblasti. Samo zelo dale-kovidni duhovi so slutili, da nosi ta akademična propaganda v sebi klice elementarnih sil, ki bodo nekega dne pomedle s tujim gospodarstvom. V prvih časih narodnega prebujenja so nosilci slovanske misli iskali dokazov in opore v pro-bujajoči se narodni zavesti, da bi na tej osnovi zgradili narodno samobitnost. Z mislijo političnega združenja in stremljenj po skupnih civilizatoričnih vezeh, se niso bavili. V tem času je vkljub mračnemu carističnemu reakcionarstvu v takratni Rusiji prvič vzklilo slovanofilstvo, ki je v nasprotju s praznim izrazom "panslavizma," privrelo tudi na politično areno. Ta stremljenja pa so bila daleč od tega, da bi tokove slovanske vzajemnosti pojačala, pač pa so jim postavila nasproti navpične zapreke. Izhodišče ruske slovanofilske šole, ki je vzbr-stela nekako v sredi 19. stoletja, so tvorile ideje Rousseaus-a o iz-pridenju zahodne civilizacije. Rusko slovanofilstvo ni bilo drugega kakor reakcija proti francoskemu kozmopolizmu. V tre-notku, ko so Čehi, Hrvatje in Slovenci gledali v slovanstvu prvo etapo za svojo narodno osamosvojitev, je iskala takratna Rusija sredstva, da postavi zapreke proti vdoru zahodne miselnosti. Rusko slovanofilstvo je evropskim narodom, ki so se borili za svojo duhovno samobitnost, očitalo, da so podlegli racionalizaciji in individualizmu. Slovanskim narodom so nudili rusko etiko bratstva in neko sa-njavo mistiko. SLOVANOFILSTVO Kadar koli je padla beseda "slovanofilstvo" v Rusiji, so ta pojem na zahodu zmeraj razumeli kot "panslavizem," čeravno sta ta dva pojma popolnoma različna. Gola folklora in zgodovinski mitos še ne zadostujeta za politično skupnost interesov in tudi ne ustvarjata skupne kulturne fronte. V eni točki pa so se slovanofilske sanjarije ujemale s prizadevanji carističnega ruskega imperializma: Balkan. Samo pravoslavni balkanski narodi so bili deležni carske ljubezni. Za petrograjsko gospodo so bili Poljaki "izdajalci," Čehi "prekucu-hi" v korist zahodnih demokracij, Slovaki, Slovenci in Hrvatje pa "plačenci" klerikalizma. Od 50 milijonov Slovanov so carski mogočniki samo eno desetino smatrali za svoje brate. To pač ni bilo panslovanstvo, ali je vendar zadostovalo, da je stalno vznemirjalo evropske kabinete. NARODNOSTNA STREMLJENJA Narodnostna streimljenja, ki so pognala v drugi polovici 19. stoletja, so slovanske narode postavila končno na trda tla stvarnosti. Doba pesnikov in filolo-gov je bila pokopana. Sedaj ni šlo več za to, da bi odkrili skupno dedščino, pač pa je bilo treba skovati lastno usodo. Vprašanje lastne državnosti se je vrivalo z vedno večjo močjo. Nič pa ni bilo tako oddaljeno od ruskega carskega slavizma, kakor pa pojma "država" in "meje." Ruska slovanofilska šola, ki je bila stalno v opoziciji, ni poznala konstruktivnega duha. Zato je razumljivo, da so spomini na skupno preteklost zbledeli ob močni svetlobi slovanskih narodnostnih teženj, ki so vzhajale na obzorju. Namesto ruske mistike je stopila ide ja teritorialnih prevratov, zgrajena na demokratičnih temeljih. REVOLUCIONARNO SLO-VANSTVO Rusi so dali slovanski miselnosti sentimentalni pečat,, Čehi so iz slovanstva skovali znanost, Srbi pa so mu pritisnili revolucionarni ^načaj, jki je končno privedel do preobrata. Zasluga Juvoslovanov je ,da je slovan-stvo stopilo v revolucionarni ob tok zgodovinskih dogodkov. Na Madjarskem je slovanstvo našlo ugodno podnebje, ker madjarske zatiranje Slovanov očitno podpiralo tak razvoj. V resnici se je v Bosni, v ognjišču jugoslovanske iredente, vkresala iskra, ki je razplamtela evropsko celino. Ko so zasliševali atentorje na Ferdinanda, so obtoženci mirno odgovarjali: "Franc Ferdinand je bil sovražnik siovanstva." Prva svetovna vojna je Slo vane razdelila v dva tabora: Rusi, Srbi in čirnogorci so bili na eni strani, Bolgari in Slovani habsburgovske monarhije na drugi strani. V drugem delu vojne so se formirale slovanske legije Donavske monarhije zo no, bi bolj zadel," mu P°j cen Jim iz svojih dolgoletni i ti šenj. la "Vsake stvari mora * »od, krat konec, je rekel K^žb je Francoza zibal in ga P' bid tako mora biti konec ti ] vasovanju," sem sprožil' rc ten predlog jaz. "Pojd>> % lojtro ti, France, pa vi, da nas ne bodo ljudJfplo videli, ko bodo šli k pr*1. &8i "Kako pa spet to, da * Jen ravno jaz?" se huduje i ton j i a v tu p dse, K, n u za-1 i i ^ M in sta 'a. d sr ca, da: >ut "šur, vse France, vse kadar je pa kaj dobreg" jI j zi ,bi me pa najraje utd že ne bom šel. "Meni se pa zdi, da \ najbolj pripraven," P0ljj! ne mojemu predlogu. Jacka ni, da bi se pust''" tri v taki temi. Naj Hi glavi zvrti, pa bomo i z čo pri hiši. Ti si pa & ft, zelo pripraven za taka PTiik "Tone govori na^ ej mojih ust," konštatira bali, le, gori na lestvO: mo pet lahno trkanje in 2 j(P0& "Le vstani, vstani ti1' še kaj moja." In tedaj se je pa ^ Počakajte, tako me ^ da ne morem naprej- ^'d povedal kako in kaj »m irep naj noj ,i ot fei i ,roi< nu tja lip MOTI" AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 8, 1944 B Žrtev spovedne molčečnosti Josip Spilman S. J. sten se vsede zagovornik |j?,ami: "S pričami sem ' med ljudstvom pa se "e.n?irno gibanje. gospe JO J1 Q[ec[" šepeče sosed r> ki se je zanimal baje ,a Uravnavo. "On bi bil Porabiti zagovornikov kar bi ga bilo najbrž Sedaj si je sam pot 8litp?>, v vpraša preplašeT aPa Le Noir; "jaz bi pač ravno to dokazuje 0 ^dolžnost." dsednik~7ažglasi, da bo . zupmkovo mater, da on ° "»pravili sodbo, "4 * ii d«! ljUb°' a Pred- 4PaMnt^T3ati- idv oulin toreJ st°-' if h dni? \ Žal0St in skrb a#|no prej'e še čvr" p4ena .°lnomo Postarale. tni trese v V dV°ran° in na ir ..Ves Pretresen se tu' Žil ^ dii pogled in ji je zato t|0(1 Ranega ter moli: ažbo u ^ in meni moč pf»iidvi ;ajti U veš> zaradi ' tu stojiva'" razUme. ta lahko >•» vPra^ai^ati na Predsedni-udj' iplošr>ani a' ^enini odgovori asi i naredili dober uti-4jen;e tožite]j skušal osla- si« 50oZlpaV°' da je dobil Jiorip tankov za dkrilo gospe. Dolgo je art j j starko mučil z m m1 se] rt l f- V . 6 ipfii^ ^itelj, je bil spreten *t ti je ofll n fj ■df it A tf H ¥ e 30 Ko Jo spusti, zapu- s°lzah dvorano z za- na sina. *iSS0,EN , n * se Posvetuje s tau , 0 Pa da besedo dr- 2atoSVdniku' ki tak°j govor. Gospod eJ se Je £a je vse balo. staro -eVeda P.omiloval i,dabZenic°' mater za~ «rCa J.S tem z°Pet malo ta. r p°rotnikov zoper --fno ta,Ce celo, da ima njo Hndar f° krivo kot župni-. Pa ne more odre- «na ti °čutjfemenit°. čuteče srpa ne »sme iti tako da hi ne ^e iti lo nJ nas le za ft pre- i, da Pravice. Saj smo Isti in °m° sodili samo ni ali Vednosti in ne iz tem !,.Sovraštva. hir fi "Vodu stvari začne tožitelj Jo samo. Pre- preiskav «Seba ,°gla zvršiti zločin je Prav dobro PoJet/ re. kraj, itd. Pre- ali o C(LSe je go- Mi n, Veniku ali o žup- ali dveh dru" v'dna , erib nedolžnost je Jati ' aa se o teh niti razna ; »»ore. župnik je ^ Pr^.^s svojim Ve-lsanju'?ri hišni t k^žej0 .najdenju trupla. dV ^Ugi n'1eg0v krvavi nož ' ^ kuhinji len e* *eti< 6 nske. ki so bili last 0 omadeževali t«,!6 niti govoriti. Vse |iv;^no,daježup- Vel^Jo ;,TUce- Ce kdaj, S1 moral človek ^'K^^amašiti, 5e bi hotel a pi if m 'Stvar Je aj Ciceronove lodniki, govori 10 najboljši do- de°£t!0Žitelj' s te" . Kt ^ sai u J, Vl noče zado- >0 eln bila vsled n.iih i>feetna- Zato , „ j1 Pravil' sh smo korak eS,J % 2o f 0: Umor ^ ^ fpK ------ Se Je Pet0 j' ebruarja zjutraj ^eas^^poluenajsto dr uro. v samosta- WWf^ bib U "ž^pnTk 'vi Prvo trditev i;°dp5.ta z dokazi. ovreči se je zago- vornik sicer zelo trudil, a zaman. Dokazano je, da se je zvečer pre^ je cerkvenik z zadnjim vlakom odpeljkl v Marziljo in sicer z br-zovlakom, ki se ne ustavi na nobeni postaji med Ste-Victoire in Marziljo! S tem je dokazano, da tedaj ni mogel biti v Ste-Victoire, ko se je umor zvršil. In s tem odpade tudi zmešano in ne verjetno besedičenje priče iz Croy Rouge. In s tem je dan dokaz, da je bil abbe Montmoulin sam Qb času umora z umorjeno žensko v hiši. On je torej zločinec. Stvar je tako jasna, da o nji ne maram nobene besede več zgubiti." To rad prizna, da si ne more razglati, zakaj je župnik umor zvršil. Te stvari preiskava ni mogla pojasniti. On misli, da ga je do tega privedla revščina sorodnikov. Saj je pač malo verjetna povest o darilu, s katerim naj bi si župnik kupil knjige in poravnal dolg. Toda kaj drugega je vprašanje, zakaj se je dejanje zvršilo in kdo da ga je zvršil. "In to drugo vprašanje je rešeno tako jasno in prepričevalno, da niti za trenutek ne dvomim, da bodo porotniki prisegi zvesti odgovorili: Ta pričujoči duhovnik si je omadeževal roko navzlic svoji suknji s krvjo slabotne ženske, matere ubogih, svoje župljanke in svoje lastne do-brotnice." "In to je bilo še hladno pre-vdarjeno: to dokazuje nož, ki ga je on že ob sedmih zjutraj za ta namen skril; to dokazuje ukaz, ki ga je dal dekli, da naj je ne bo Več nazaj; to dokazuje pripravni kraj, ki si ga je zbral za dejanje. Ni vredno omeniti, da si je zagovornik slabo pomagal s svojimi iz trte izvitimi izgovori, če bi hoteli trditi, da je zločinec v tistem hipu zblaznel, potem je vsaki pravici pot zaprta. Ostaja nam torej samo sklep: Abbe Montmoulin je nesrečno gospo Blanchard umoril po hladnem prevdarku. Vaš odlok, gospoda, bode tega roparja in morilca izročil zasluženi kazni. Na obrazih oporotnikov je bilo videti, kako globok utis je na nje naredil ta mojstersko prednaša-ni govor.- Na galeriji so se ljudje samo pogledovali, češ s tem je zapečatena usoda zatoženca, Abbe Montmoulin sam jez zaprtimi očmi ves bled, a miren poslušal. Le ko vstane njegov zagovornik, ga pogleda župnik prijazno, pa žalostno, kot. bi hotel reči: "Dragi gospod, pred seboj imate težko in, bojim se, da nehvaležno nalogo." Gospod Meunier je bil vesten advokat, a državnemu pravdniku v gvorništvu ni bil kos. Dokaze svoje je vodil solidno, a suhoparno, bolj za sodnike kot za porotnike. Začel je pripovedovati, da je bil zatoženi uzoren mladenič, nadarjen in pobožen, da je bil vzgleden semeniščnik, da se je kot duhovnik odlikoval z redko radfcdarnostjo in* žrtvujočo ljubeznijo do bližnjega, da so mu to morali priznati tudi nasprotniki cerkve. Ali je mogel ta pobožen nesebičen človek kar v hipu postati zločinec? On, ki je dal zadnji vinar od sebe, naj bi bil oropal svojo dobrotnico za svoto, ko bi se je bil vendar lahko polastil na drug nenevaren način, če bi bil n. pr. samo rekel, da mu je bila zvečer iz pulta ukradena! In on da je bil to ženo umoril na tako neroden način, da je moral sum precej nanj leteti! Kd0 naj pač to verjame? To ni samo dušeslovna uganka, ampak dušeslovna nemogočnost. Tak človek ni nikdar in nikjer storil takega zločina! (Dalje prihodnjič.) VSESLOVANSTVO IN SLOVANOFILSTVO (Nadaljevanje z 2 strani) "renacionalizacije" našteli. Tujina je imela priliko, da začasa pariške svetovne razstave občuduje propagandni film "Peter Veliki," ki je napravil zelo globok vtis. V prvih letih sovjetske vladavine je obvladovalo vse sovjetsko življenje materialistično nazira-nje. Staljinova Sovjetska zveza pa se je vrnila nazaj k epskim vrednotam in k slovanofilstvu. Kdor bi te vrednote zanikal in se tej misli odtujil, bi se zapisal trockizmu. V bistvu sta si sovjetizem in slovanofilstvo mnogo bližja, ka kor pa se v splošnem misli : univerzalizem in mesianipm v pro-letarskem okviru. Hitlerjev rasizem, njegovo Oboževanje ekspanzivnih sil, je v ruskem življenju kaj hitro vzbudil spomine na zgodovinske usodnosti. Obrambni refleksi slovanskega nagona so se kaj hitro zganili, že leta 1934 je začasa 17. obletnice komunistične stranke Stalin dejal: "Mnogi mislijo, da se mora "višja "rasa," t. j. germanska, pripravljati na vojno proti "nižji rasi", t. j. slovanski . . ." Do današnje vojne niso slovanski narodi imeli v splošnem nobenih skupnih aspiracij. Mala antanta in Balkanska zveza sta poskušali vzdrževati ravnotežje, pri tem pa sta hoteli čisto izločiti vsakršno slovansko stremljenje. Kljub temu so ti narodi občutili skupna vznemirjenja, gojili občutke zgodovinskih "zapostavljanj" in bolova-li takorekoč na občutkih "manjvrednosti." Medtem, ko je pan-germanizem s svojo krilatico "kri in zemjla" poveličeval misel križarske vojske ter tulil od žeje po zemlji in oblastnosti, je slovanstvo gola potreba po neodvisnosti, suverenosti in domačnosti. Pri tem se majhni slovanski narodi oplajajo z naivnostjo, da bodo po.dolgem in bolestnem trpljenju V preteklosti, našli v bodočnosti bogato plačilo. NOVO OBDOBJE SLOVANSKE MISLI Z vstopom Sovjetske zveze v vojno je tudi slovanska misel dobila drugačno obliko. Dejstvo, da versajska pogodba ni zajam-čila v svetu miru, kakor tudi dejstvo, da je predvojna politi ka zahodnih demokracij v mno gem zrahljala zaupanje malih slovanskih narodov, sta odprli novo' obdobje slovanske misli. Monakovo je poleg ostalih poli tičnih izgub, zapravilo ljubezen češkoslovaškega naroda napram zahodnim demokracijam. Jugoslovani, ki so za slučaj vojne s takojšnjo in učinkovito angleško pomočjo računali, So bili močno razočarani. Polom Francije tudi ni ostal brez posledic. Nauk o slovanskem "podčlove-ku" je pričela propagirati Hitlerjeva Nemčija in ta nauk praktično izvaja danes na zasedenih ozemljih. Trpljenja, ki jih danes prenašajo zlasti slovanski narodi pod nemškim jarmom, mogočno razvijajo občutek medsebojne slovanske povezanosti. Mogoče leži v tem nemška tragika, da — tu pa tam vojaško zmagujejo — kolonizatorično pa nimajo nobenih uspehov, in v nameri — da bodo svoje sovražnike uničili, jih v odporu in sovraštvu samo krepijo. Po vseh velikih zmagah se Nemcem ni posrečilo, da bi uničili Ruse. Nasprotno danes Rusi veličastno zmagujejo nad Nemci. Tega se ostali Slovani zavedajo in tudi pravilno ocenjujejo ta dejstva. Skupna trpljenja v zgodovini, obupni položaj pod nemškim jarmom, pangermanistična in pro-tislovanska politika, junaške ruske borbe, nepojmljivi odpor N. O. V. v Jugoslaviji in delni neuspehi zahodnih sil, vse to je povzročilo, da tisti Slovani, ki danes žive pod nemškim jarmom, zelo močno škilijo v Moskvo, in škilijo mogoče bolj, kakor pa je to zahodnim silam ljubo. To, česar stoletni napori niso •zmogli, je ustvaril Hitlerjev pangermanizem: iz obupnih klicev deportiranih, iz pogorelih domov, iz grobov umorjenih, se poraja nov politični fenomen, s katerim mora povojna Evropa računati — slovanska solidarnost. 1941 1943 To help counteract the serious shortage of fats and oils, farmers have increased their hog raising from 46,500,000 heads in 1941, to 63,400,000 in 1943. Housewives, too, can take part in this increased production picture. War Food Administration urges them to turn in every drop of used cooking fat, an ingredient in the making of munitions, medicine, synthetic rubber, soap, jbaint, lubricants, and in the processing of textiles and leathers. Domača fronta Kvota avtomobilov za avgust znižana j Nova redukcija v kvoti za no ve avtomobile, ki bodo dostopni za racioniranje je bila naznanje^ na iz urada za upravo cen, ki je naznanil številke za avgust. Kvota novih avtomobilov, ki bodo na razpolago za avgust bo 5,000 ali 50% kvote od 10,000, ki je bila naznanjena za maj in 71.4% julijske kvote sedmih ti sočev. Niti kapljice olja se ne sme potratiti Zato ker bencinska industrija stoji pred novimi težkočami bencinske dobave in razdelitve, in omejenimi skladišči, postaja problem zadostne dobavitve na zahodni obali posebno težak in civilisti ne smejo tratiti niti kapljice bencina ali kurilnega olja, je dejaj Ralph K. Davies, upravitelj za bencin. "Z spremenitvijo mnogih dodatnih tankov od civilne v vojaško uporabo, postaja od dne do dne težje nadomestiti civilno uporabo," je dejal Mr. Davies. Vojaki na dopustu dobe več gazolina Po novi odredbi, ki je stopila v veljavo 25. julija 1944, dobe člani vojske, ki so na dopustu za tri ali več dni pravico do ene galone gazolina za vsak dan dopusta, kar bo znašalo največ 30 galon. Nova odredba nadomesti odredbo petih galon za vsakega člana na dopustu, ne glede na dolžino dopusta. Zanimanje za odredbo za veterane Vse povsod se vojni veterani močno zanimajo za odredbe, ki se tičejo vzgoje in drugih olajšav v tako zvanem Proglasu pravic, kar je bilo naznanjeno v poročilih Upravi veteranov, je dejal brigadni general Frank T. Iiines, ki je upravitelj veteranskih zadev. Pole za prijavo za vzgojeval-ne olajšaVfe,' št: 1^50, so bile razdeljene uradom veteranske uprave po vsej deželi in pa vzgojnim zavodom. Zahteva se, da ima dotični, ki se prijavi, devetdeset dni. aktivne službe od 16. septembra 1940 in pred začetkom te vojne, če hoče dobiti ugodnosti bondov za nezaposlenost in posojila. Uprava veteranov lahko plača šolnino in druge stroške do $500 letno vzgojni instituciji, ki jo izbere veteran in ki jo Uprava za veterane odobri in pa $50 mesečno brez odvisnika in $75 če ima koga, za katerega mora skrbeti medtem, ko se vežba. Žene opravljajo težka dela v topilnicah ženska pomoč zelo olajša problem nameščencev v železni industriji. Tako je poročal Paul McNutt, predsednik odbora za vojno delavstvo, ki je zopet pozival prostovoljce, naj zopet vzamejo mesta v tovarnah, kjer so v stiskah in ki so važne za na DELO DOBIJO DELO DOBIJO Dobri sosedje? — Prebivalci v Čile so začudeni gledali, ko je paradirala skozi mesto Buenos Aires četa argentinskih smučar j e,v ob priliki 128 letnice neodvisnosti. Argentina je sicer ravna in ne potrebuje smučarjev, vendar se jih pa lahko porabi v goratih krajih, kjer prehaja Argentina v gorate pokrajine čile. THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. rodno vojno produkcijo. Čeprav je smatrana kovna in livarska industrija za moško delo, mogoče bolj kot katera druga, kjer je potrebna moč, kakor je dejal predsednik WMC, so se delodajalci obrnili na žene, ki se izkazujejo za zel0 uspešne v "delu z mišicami." Mr. McNutt je pohvalil žene. ko se je pričela kampanja za re-krutiranje mož in sicer 20,000 delavcev za v kovno in livarsko industrijo. Predsednik WMC je dejal, da med tem, ko žene lahko izpolnujejo mnoga dela v teh industrijah, je teh 20,000 služb samo za moške. Vsakdo, ki bi rad šel med prostovoljce v kovno ali livarsko industrijo, lahko gre v najbližji Western Union urad in telegra-fira na Foundry and Forge Division of the Men War Powei Commission: "Rad bi službo v livarski ali kovalni industriji." Navesti pa mora tudi svoje ime, starost, naslov in telefonsko številko. Krajevni urad Združenih držav za nameščanje bo nemudoma stopil v stiko s prostovoljskim delavcem in mu ponudil primerno službo. -o- MALI OGLASI Stanovanje iščejo Tri odrasla dekleta in mati iščejo stanovanje 5 ali 6 sob. Rade bi stanovanje kot hitro mogoče. Kdor ima kaj primernega naj pokliče EXpress 2476 po 3 :30 popoldne. (185) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Plačajte račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave. (2. & 8. each month) Stanovanje v najem Odda se 3 sobe, kopalnica, pralni čebri v kleti, garaža. Zglasite se na 1139 Norwood Rd. (186) Res prava vrednost Kupi se od banke, ki je v likvidaciji: Apartment hiša, zidana, 9 stanovanj, blizu E. 90. St. in Superior, nosi na leto $4,230; cena je $23,800. Samo 20% takoj. Zadnjih par let se je napravilo izboljšav za $7,000. Apartment 7 stanovanj, vsako po 4 sobe, blizu E. 75. St. in Hough Ave. V jako dobrem stanju« Dohodki $2,745; cena je $13,800, samo 20% gotovine. OdloČite se hitro, ker take ugodnosti niso • dolgo. Pokličite , kadarkoli Mr. Jelarcic Diamond 1046. (187) SHOOT STRAIGHT W1»0*B«ll Hlf Vil BflMM Dekleta in žene za lahka tovarniška dela 48 ur na teden Poln ali samo delni čas Dnevno delo Plača od ure in plača od kosa Zglasite se F. Zimmerman Co. W. 110th St. & Berea Rd. (184) Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur na teden Plača za ZAČETEK Moški 771/2 c na uro Ženske 62V2 na uro Morate imeti izkazilo državljanstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (X) NAM JE DOVOLJENO najemati pri vratih Mi potrebujemo HORIZONTAL IN VERTICAL BORING MILL OPERATORJE ARC VELDERJE (poln ali delni čas) ENGINE LATHE OPERATORJE DETINNERJE Mi plačamo dobro mezdo od ure. Bonus od produkcije, poseben bonus Mi apeliramo nas vas, ker vi živite prav v tej okolici in mislimo, da ker lahko hodite na delo ter se tako izognete dolgim uram na ulični železnici, da je to velika prednost. Johnston & Jennings Co. 877 Addison Rd. blizu St. Clair (185) Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS (185) Kupujmo obrambne ob vernic« in znamke I AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 8, 1944 TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN Ravnatelj blatenice pritisne na električni gumb. "Bodite popolnoma uverje-ni, da se vam tukaj ne bo prav nič hudega zgodilo," reče on Elizabeti!" — — "Oh, to je lepo, to je dobro, vi me hočete ščititi! Vi ste stari, toda plemeniti in častiti gospod, vam se zaupam," odgovori Elizabeta, "vi me hočete braniti, zato sprejmite mojo najiskrenejšo zahvalo! Vendar pa predvsem skrbite, da se sporoči Sir Edwardu, kje da se nahajam. Vse stroške, kateri bodo nastali, bo moj dobri soprog Edward desetkrat poplačal!" Vrata se odpro. Neka velika, močna ženska z grdimi potezi na obrazu in razvalenim telesom, katera se je smela prištevati vsakemu moškemu enaka stopi v sobo in si takoj vso situacijo natančno pregleda Njene sive mačje oči, pa se ustavijo na Elizabeti in jo natančno premotrujejo. "Dorotija,' 'se obrne ravnatelj proti nji in pokaže z roko na otroka, katerega je Elizabeta držala v naročju, "vzemite Mrs. Wilson za nekaj časa otroka proč!" Vertarica stopi k Elizabeti in stegne roki po otroku, njen vedno grdi poplačeni obraz, pa se je v tem trenutku popol noma spremenil, da je izgleda la kot dobrosrčna žena. "Prosim, dajte mi vašega lepega otroka Mrs. Wilson!" reče ona popolnoma mirno in šepetaj oče. "Kdo ste vi?" jo vpraša Elizabeta stopivša nazaj za korak. "Jaz sem vaša služabnica Mrs. Wilson!" "Moja služabnica? Kdo vas je za mene pripravil?" "To boste že slišali in izvedeli," reče Mr. Andrew sedaj z resnim glasom. "Vi boste vsa nadaljna pojasnila tukaj počakali." "Kje se nahajam sedaj?" vpraša Elizabeta trenutno, in bilo ji je, kot bi se v nji obnovila strašna slutnja. Jozua je gledal ta celi prizor jako zadovoljno. Sedaj pristopi zdravnik Pim-brocke k Elizabeti. "Vi hočete na prihod Mr. Wilson počakati, ali ni tako?" reče on tako ljubeznjivo, da je napravil takoj dober vtis na Elizabeto, "nadalje hočete vi tukaj dobiti zavetišče radi vaših zasledovalcev in preganjalcev, ali ni tudi to res? No, ker je stvar jako resna, potem se morate tudi nekoliko pokoriti našim predpisom!" "Moj Bog neka strašna slutnja me muči —smem li vam zaupati?" vpraša Elizabeta vsa izsebe, nato pa ji uide nezau-pajoč pogled na Jozuata. "Ne bojte se nič Mrs. Wilson, oni gospod ne ostane tukaj! Gospod državni odvetnik nam je že preje vse natančno opisal vaše nesrečno življenje. Sedaj vam je tukaj vse odprto in na Rodney Adams Heating Service Dajte si osnažiti svoj furnez zdaj. Mi popravljamo in zace-mentiramo furneze. Imamo dele za vseh vrst furneze. Inštaliramo tudi nove furneze ter inštaliramo pihalnike (blowers). Inštaliramo termostate na furneze za premog ali' "cdo~nehvaležna~ se vam iz razpolago. Tukaj se smete sedaj popolnoma varno počutiti in tudi si privoščite, kar vam bo najbolj prijalo, počitek!" Vertarica ji sedaj odvzame otroka, kateri pa je strašno jokajoč stegal je svoje male ročice proti svoji materi Elizabeti. Bil je to jako žalosten, srce pretresujoči prizor — vendar pa so vsi navzoči možje ostali popolnoma hladni. "Kam pa hočete oditi z mojim ubogim otrokom?" zakriči sedaj Elizabeta na vso moč. Dorotija jo ni poslušal dalje, toda izpolnila je povelje zavodnega ravnatelja, kateri ji je bil dan skozi neko tajno znamenje in je takoj zapustila sobo. Elizabeta ji je hotela slediti. Vendar pa se ji ta poizkus ni dovolil, ker prestregel ji je pot zavodni zdravnik Pimbroc-ke. "Najbolje bi bilo sedaj za vas, da se umirite Mrs. Wilson, jaz vam še enkrat ponavljam in zatrjujem, da ste tukaj na varnem kraju," reče čisto mirno, "prosim vas, da mi sledite navzgor, vi zamorete potem v lepi, varni sobi mirno pričakovati nadaljnih poročil!" "Toda moj otrok! Jaz hočem mojega otroka, zopet nazaj imeti," kriči Elizabeta s strašno žalostnim glasom! "Dobro, samo pojdite, vi boste našli vse v pravem redu," odgovori zdravnik Pim,brocke in zapusti sobo z Elizabeto, katera je mislila trenutno, da so ji otroka naprej odnesli tje, kamor sedaj ona pride. Včasi imamo težko nalogo s takimi zblaznelimi ljudmi," se obrne Mr. Andrew proti Jo-zuatu in državnemu odvetniku, "vtis, katerega sem tukaj za-dobil gospodje, me pelje do zaključka, da je ta žena obolela na umu, radi zasledovanja in preganjanja, in k ti bolezni se pa potem rada priklopi neozdravljiva zblaznelost, ter to vselej pri takih osebah, katere so trdovratne. Pri takih osebah imamo vedno velike sitnosti in upotrebiti moramo vso našo teorijo da izpeljemo naše zdravljenje praktično. Sedaj pa prosim, da mi poveste za ime in karakter te sem pripeljane ženske?" "Po izpovedi Mr. Jozuata Wilson, Se glasi njeno ime Eli-abeta Robin, ona je v državi Nevada Mount City rojena, pripoveduje Mr. Stuart, "kar se pa tiče stroškov in drugega, je pa plačnik Mr. Jozua Wilson." "Gotovo sorodnik nam oddane, kaj ne?" vpraša ravnatelj in prav pridno vpišuje v neko staro zamazano knjigo. "Tega ravno ne, Mylord! Vendar pa hočem biti jaz za njo skrbnik in vam takoj pla-čam celo svoto za eno leto vna prej." "Ha, ha, to ste jako radodarni," pripomni ravnatelj in končna svoje čičke čačke, ter seže po naštetih bankovcih, kot lačen volk po jagnjetu, katere je ravnokar naštel Jozua na njegovo pisalno mizo, "ja, ja, jako dobrosrčen človek ste! Občudovanja vreden! No ja, zavzeli ste se za nesrečnico in to si smete prištevati za nekaj jako lepega—seveda ona ne ve o tj dobroti popolnoma nič, in niku:' 'Kako pa bo sedaj z otrokom?" "Otroka še mora meni izročiti," pripoveduje Mr. Stuart ravnatelju z jako resnim glasom, "otroka si je ta zblaznela ženska sama prilastila, ker domnevala si je, da je od nje. Otrok pa je prava lastnina od Mr, Edwarda Wilson." "Vertarica Dorotija ga vam bo nazaj dala Mylord," odgovori ravnatelj tega zavoda in San Jago, "ona ga ji je radi-tega vzroka že preje odvzela." i "Imamo midva še kaj drugega važnega za izpolniti Mylord?" vpraša Jozua, kateri se rotija, gotovo se je nadejala, da bo dobila mastno darilo. In v resnici, ona se ni uraču-nala. Jozua je bil danes jako radodaren! On ji je spustil v roko nekaj zlatnikov, za njeno dobro in vestno izpeljano delo, takoj ko so izstopili iz te nesrečne hiše. Mr. Stuart in Wilson korakata preko dvorišča do zunanjih vrat. Vertarica in služabnik pa jima za petami sledita. V tem trenutku pa se je bilo neko okno v zgornjih prostorih te hiše s silo odprlo. Neki strašno obupaj oči glas zadoni skozi to okno na dvori- tret.fi pondeljek in vsakega 25. v mesecu A. Turek, 985 Addison Rd.; blagajnik v ravno istem prostoru. je jako zadovoljnega počutil, da se je cela stvar tako lepo, i šče. mirno in hitro iztekla. Eliza-j Bil je Elizabetin glas—ona beta je bila odstranjena, bila je stala gori na oknu in stego-je tukaj za celo svoje življenje vala skozi železno omrežje svo- DU. SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Predsednik John Pezdirtz, podpredsednik A"ton Rudman, tajnik Joseph Ferra. 4« E. 152nd St. Tel. KEnmore 7131; bolniški tajnik Mike Zlate, 845 E. 139th St. Tel. POtomac 9902; blagajničarka Frances Leskovec, nadzorniki: Mary Yerkich, Anna Skodlar in Avgust F. Svetek. Seje se vrše vsak tretji četrtek v mesecu ob pol osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira na vsaki seji. prvo nedeljo po seji pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11 ure ter vsakega 24. in 25. v mesecu v SD na Holmes Ave., če ti dnevi ne padejo na nedeljo ali praznik. Andrej Tekauc, 1023 E. 72nd Place; zapisnikar Matija Oblak. 1235 E. 60th St.; nadzorniki: Anton Pozelnik. John Znidaršič in John Martinčič. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu SND ob eni uri popoldne v dvorani št. 3. staro poslopje. Asesment se pobira na seji in vsakega 25. v mesecu na domu tajnika od 6 do 8:30 zvečer. plin. Ekspertna postrežba na vseh vrst opreme. KE 5461 21601 Westport Ave. kazuje." "Te malenkosti niti ne vpo-števam Mylord," reče Jozua z zaničljivim nasmehom, nato se pa obrne k državnemu odvet- živa pokopana, in njena pripovedovanja, njena zatrdila pa so veljala samo zblaznelosti. Ona je bila v norišnici in vse njeno pritoževanje ostane za vedno v nji pokopano. "Sedaj je vse v redu gospodje," reče Mr. Andrew in se vstane, da spremi oba gospoda, katera se sedaj poslovita prav vljudno do vrat. Odzunaj na hodniku sta dobila verterico Dorotijo z obupno jakojačim otrokom. Poleg nje pa je stal služabnik z veliko množino skupaj zvezanih ključev pripravljen, da jima odpre glavna vrata. "Jaz bom nesla z vami otroka do voza gospodje," reče Do- je roke. Okno je bilo zamreženo raditega, da bi se nahajajoča oseba v ti celici ne mogla vreči skozi njega. Ona je videla, da se njeno dete proč nese na povelje Jozuata in ta obup jo je tako prevzel, da bi se bila zgrudila v nezavest. Vendar pa do tega ni prišlo, ker pri-hitel je bil v pravem času do nje zdravnik Pimbrocke in jo prestregel v naročje. Sedaj' odpre služabnik velika železna vrata gospodoma. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. 191 KSKJ Duhovni vodja Rev. Anthony Bom-bach, predsednik Teddy Rozman, podpredsednik Frank Štefančič, tajnica Matilda Ropret, 19601 Kildeer Ave. Tel. KEnmore 2863; blagajnik Leopold Troha, zapisnikarica Mildred Skufca, nadzorniki: Frances Globokar, Alphonse Sajovic in Mary Strukel zdravniki: dr. Skur, dr. Perme in dr Rotter. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. DRUŠTVO SV. KRIŽA ŠT 314 KSKJ Predsednik August Kristančič, tajnik James Stepic, 3658 W. 58th St. Tel. Me 1412; blagajnik Frank Bizaj, za-pisnikar Frank Gombač. nadzorni odbor: Katrina Markjoli. Kari Prlnčič in Josephine Ziganti, zastavonoša Joseph Ziganti. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem domu na 6318 Denison Ave. ob dveh popoldne. Nemški ujetniki, ki so jih zajeli v Franciji so bili poslani na d&lo in sicer kopati grobove za svoje padle tovariše. Poleg njih pa stoji na straži z nasajenim, bajonetom ameriški vojak-črnec. Imenik raznih društev PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ Predsednica Mary Ur bas, podpredsednica Mary Malovrh, tajnica Frances Susel, 15900 Holmes Ave. Tel. POtomac 5386; blagajničarka Filomena Sedej, zapisnikarica Jennie Koželj, nadzornice: Louise Čebular, Mary Zallar in Martha Batich. rediteljica Frances Salmich. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Predsednica Mary Marinko, podpredsednica Margaret Tomazin, tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66th St. Tel. HEnderson 6933; blagajničarka Dorothy Strniša, zapisnikarica Julia Bre-zovar, nadzorni odbor: Anna Znidaršič, Frances Brancel in Jennie Kral, rediteljica Pauline Zigman, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Cecilija Skrbeč, Jennie Strnad. Seje se vrše vsak drugi pondeljek v mesecu v stari šoli sv. Vida. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duhovni svetovalec Father Anthony Bombach, predsednica Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave.; podpredsednica Antonija Svetek, tajnica Mary Godec, 20755 Vine St. Tel. KEnmore 3296; blagajničarka Pavlina Sajovic. zapisnikarica Mary Japel, nadzorni odbor: Frances Globokar, Frances Grčman in Frances Stupica. Seje se vrši vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave. PODRUŽNICA ŠT. 50 SŽZ Predsednica Anna Pavlich. podpredsednica Mary Palcic, tajnica Frances Kurre, 1249 E. 67th St., telefon HEnderson 2814; blagajničarka Mary Lau-shin, zapisnikarica Mamie Marin, njena namestnica Rosalia Jerman, poročevalka Betty Gartroza, nadzornice: Mary Andolsen, Josephine Seelye in Rozalija Jerman; vratarica Rosalia Jerman. Seje se vrše vsak drug pondeljek v mesecu ob osmih zvečer v uradu Zarje. 6117 St. Clair Ave. (zgoraj). _ DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Strniša Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Jo- seph J. Nemanich. 1145 E. 74th St.; blagajnik Louis Kraje, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1 pred sejo in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 6. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 na teden, v društvo se. sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jednote. DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Predsednik Louis Simončič. podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton Kor-dan. 9005 Union Ave.; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip V. Kovach, nadzorniki: Louis Shuster. Fred Kre-čič in Ignac Godec, zdravniki: dr. An-thopy j. Perko, dr. Anthony Skur in dr. Michael Oman. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo do rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65 centov na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ. Sprejema članice od 16 do 60. leta. Nudi najnovejše smrtnlnske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora je $5, $7 ali $14 tedensko, v mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva pa do 16. leta. Za vsa pojasnila se obrnite na naše odbornice. ki so sledeče: Predsednica Helena Mally, podpredsednica Marjanca Kuhar, tajnica Maria Hochevar, 21241 Miller Ave. Tel. IVan- hoe 0728; blagajničarka Frances Ma- cerol. Seja se vrši vsak prvi pondeljek v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida; asesment se pobira vsak DR. SV. KRISTINE, ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach predsednik Math Tekavec, podpredsednik Frank Berus. tajnica Theresa Zde-šar, 20601 Arbor Ave., blagajnik Anton Tekavec, zapisnikarica Frances Kosten rediteljica Mary Kolman. zastavonosil-ka Mary Kolman. nadzorni odbor Mary Jarc-Kostainšek, Frank Berus in Helen Kosten; zdravnika: dr. Anton Skur in dr. L. Perme. Seje se vrše drugo, nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v šolski dvorani sv. Kristine na 222. cesti v Euclid, Ohio. demsek in Jack Jane. vsak prvi četrtek v zvečer v Slovenskem dom" Ave. SLOVENSKI DRUŠTVENI DOM NA RECHER AVE. Predsednik Frank Fodboršek, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Jim Rotter, 19615 Kewanee Ave.; blagajnik John Ivančič, zapisnikdr Frank Rupert, nadzorniki: John Troha, Frank Zigman, Jakob Peklaj, gospodarski odbor: Frank Fende, Janko Robič, Matija Klemen, publicijski od bor: Frank Segulin, John Požun, zastopnika federacije Frank Podboršek Jim Rotter, zastopnika za federacijo narodnih domov John Ivančič, Frank Žagar, ostali direktorij: John Killher, Andy Pezdir, Fiances Rotter, namestnice: Mary Segulin in Angela Ogrin; oskrbnika doma: Mr. in Mrs. Charles Starman. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob osmih zvečer. K PODRUŽNICA ŠT. ' Predsednik Frank ČesnU ser Ave.; podpredsednik tajnik in blagajnik Fr»» 1246 E. 59. St. Tel. EN<3'C,C. pisnikar Frank Kuhar. na<£ Frank Kuhar. Louis Erste > sec. Podružnica zboruje , soboto v mesecu zvečer Ji št. 4, staro poslopje. TJj asesment vsakega 25. v l SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB V EUCLIDU Predsednik Matt Intihar, podpred sednik Louis Modic. tajnik in zastopnik Frank M. Surtz, blagajnik Frank Smaltz, zapisnikar John Gabrenja nadzorniki: Anton Strnad, Frank Segulin in Mrs. Modic. Članski odbor in zastopniki za Društveni dom: Andy Jerman. Louis Zgonc in F. Hribar, vratar Joe Rebek. Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu ob 8 uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Re-cehr Ave. PODRUŽNICA ŠT. 1' Predsednik John Kom^;, Q nik John German, tajni* > Geo. Turek, 16011 Watery pisnikar Peter Dragan; v bor: Joseph Ferra, Chai' John Jelerkovič. Seje s* drugo sredo v mesecu ob v Turkovi dvorani na 1' Rd.____ SKUPNA DRUŠTVA FA»* Predsednik Lowrence ^ Schaefer Ave.; podpre«5* Erste, 6205 Whittier Ave 1101 E. 66. * tajnica Rose Erste,, b'fl£ Bogovic, zapisnikarica ^ a" 9 DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ Predsednica Julia Brezovar, 1173 E 60th St.; podpredsednica Jennie Sta-nonik, ■ tajnica Mary Bradač, 1153 E. 167th St.; zapisnikarica Genovefa Zupan, blagajničarka Josephine Oražem, rediteljica Mary Pristov, nadzornice: Anna Erbežnik, Jennie Suvak in Rose L. Eršte. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Cievelandu in okolici. Redne seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. (Soba št. 1 v novem poslopju). _ DR. SLOVENSKI DOM ŠT. 6 SDZ Predsednik Louis Godec, podpredsednik Andy Pezdir, tajnica Albina Vesel. 877 E. 185th St. Tel. KEnmore 5135; blagajnik Joseph Mah. nadzorni odbor: John Blaskovlch, John Ivančič in Angela Sajovic; vratar Frank Skufca; zdravniki dr. Rotter in dr. Skur. Zastopniki za SDD na Recher Ave.: Albina Vesel, Joseph Mah in Andy Pezdir; za JPO-SS Mary Co-nrich. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8 uri zvečer v SDD na Recher Ave. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalčič. podpredsednica Anna Hočevar, tajnik Frank Merliar, 1015 E. 62nd St; zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Anton Vider-vol, nadzorniki: Ivan Zupan, Louis Lavrič in Frank Modic; zastopnik za klub društev SND in za konferenco Frank Modic; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Cievelandu. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v stari šoli sv. Vida. DRUŠTVO CLEVELAND SKI SLOVENCI, ŠT 14 SDZ Predsednik Louis Judnič, podpredsednik Frank Brancel, tajnik in blagajnik Frank Brinovec, 5804 Bonna Ave.; zapisnikar Matt Penko, nadzorniki: John Brodnik. Frank Suhadolnik in John Sušnik, zdravniki—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v sobi št. 3, staro poslopje Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, častna podpredsednica Mary Grdina, podpredsednica Cecilija Škrbec, prva tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66th St. Tel. Tel. HEnderson 6933; druga tajnica Anna Žnidaršič, blagajničarka Louise Plkš, odbornice: Mary Skul in Genovefa Supan; nadzorni odbor: Jennie Brodnik, Frances Novak, Anna Erbežnik; rediteljica Frances Kasunič; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida: Mary Tekavec in Mary Pristov; za klub društev SND in konferenco SND: Marv Stanonik in Julia Brezovar: za JPO-SS Anna Erbežnik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice se sprejema od 16. do 40. leta. SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.;, podpredsednik Jernej Krašovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HEnderson 9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar, Charles Koman in John Mlakar; zastopnik za delniško konferenco SND Michael Te-lich. za klub SND John Znidaršič, za JPO-SS Frank Baraga, za SANS John Mlakar. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v SND soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. ST. CLAIR GROVE ŠT. 98 W. C. Predsednica Albina Novak, podpredsednica Anna Tomšič, svetovalka Mary Zaverl, tajnica Emma Haller, 1097 E. 71st St. Tel. HEnderson 5507; blagajničarka Josephine Seelye, zapisnikarica Josephine Benčin, zastopnici pri skupnih društvih fare sv. Vida: Anna Tomšič in Helena Mally; za klub društev SND Josephine Zakrajšek, zdravnik dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v sobi št. 3 SND. seph Repar, ______ »-.Ur nadzorniki: Joseph Nei^ Bili Erste in Marion Kuhar-jo vsako četrto sredo v W "le rani stare šole sv. Vid*. ?0n želijo sodelovati, naj tri zastopnike in jih al> kjer bodo z veseljem spi™ . ko stopnike in zastopnice se j ... si. da se redno udeležuje rcča.io o njhi delovanju v lc>j( sejah._____, S (-( DRUŠTVO CARNIOtA ttetn (The MaccaW* Predsednik John Bab"!, sednik Joseph Susnik T^l Tavčar, blagajnik Louis li-uv Tira-Rahnllc nadZOr' DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Anton Hlabše. 1082 E. 72nd St.; tajnik Frank DRU^JVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA. ŠT. 138. C. K. of OHIO Predsednik Joseph Meglicli, podpredsednik John Hrovat st., finančni tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave.; zapisnikar in tajnik bolniškega oddelka John Sterle, 6711 Edna Ave.; blagajnik Frank A. Turek; nadzorniki: George Turek, Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk; vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare šole sv. Vida. DRUŠTVO SV. NEŽE ŠT. 139 CKO Predsednica Mary Ivane, tajnica Eva M. Peterlin, 1165 E. 60th St.; blagajničarka in zapisnikarica Louise Piks. nadzorni odbor: Jennie M. Yelitz, Mary Peterlin in Mary Skulj. zdravniki: dr. Seliškar in dr. Perme. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v stari Soli sv. Vida. kar Ivan Babnik, nadzo' ton Zupan £>Ve Frank DroW§ lla StrumbelJ. Uradniki za t___: ttv»« o n k • Joseph Drobnich, Fran*' Zupan, Frank Smole. A>' Frank Korošec, Frank , ty, sprejem in pregled novlB slovenski zdravniki. SOJ trto nedeljo v mesecu * na št. 1. Ber M o E PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik Charles Benevol, 16007 Holmes Ave.; podpredsednik Joseph Hočevar, tajnik John Urbas, 15312 Holmes Ave.; blagajnik Andrej Maček, zapisnikar Joseph Hočevar. Nadzorniki: James Kastelic, Frank Vi- RAZPRODAJA PLOŠČ PROGRESIVNE SLO ŽEK 3, EUCLI^. Predsednica Frances predsednica Angela Off j I blagajničarka Mary Ster. head Ave., tel. KEnm<"* nikarica Gusti Zupančiči bor: Marv Mez«etz. F>'®.,< Mary Dodič. Seje se vrs'i sredo v mesecu v Slove" ntoj nem domu na RecherJ> DRUŠTVO CARNl0$Mni ŠT. 493 T-j J Predsednica Jennie dr0 5 :oV£ livr «( :e ( na, i ŠV 5 i. u. m •Je k Najstarejša slovenska podporna orga*1' ^ v Ameriki . . . Posluje že 51. let0 Članstvo 39,200 Premoženje $5,5^ Solventnost K. S. K. Jednote znaša 128.43' Če hotei dobro aebl In svojim dragim, cavarn] se pri tteni ln nadsolventni podporni organizaciji. K iče >or " I G P>to Pro, Si« Pc 1 M vid ni KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNO*1 kjer se lahko tu varuješ za smrtnine, rasne poškodbe, o M' bolezni in onemoglosti. , M' K. S. K. JEDNOTA sprejema moške ln ženske od 16. 0 otroke pa takoj po rojstvu ln do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certify" R p dobe od $250.00 do $5,000.00. t] j oS^V&u V1* se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih K. S. K. JEDNOTA Je prava matt vdov ln sirot, ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o *avarovanju in sa vse druge podrob%< K S. K. Jednote. all pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. 3<>K ka Vi do it s6 ca 482348904823482353482353482353482323234848484848232323534848