Domoljub v LJubljani, 28. junija 1938 ^ ^ -- Celo 51 • Štev. 26 Tvoja je bodočnost Narod, ki ne zna prav vzgojiti svoje mladine, je zapisan smrti. Ce za koga, velja to pravilo za nas Slovence. Majhni smo in skromni in na takem kraju je naša zemlja, da smo drugim na poti. Zgodovina našega naroda ni drugega kakor nepretrgana borba naših prednikov za najosnovnejše pravice, ki vsakemu narodu gredo. In glejte, naš narod je v tej borbi vzdržal. Ne zaradi svojega števila, ne zaradi zunanje moči, ampak zaradi svoje notranje vrednosti je vzdržal. V deželo so prihajali valpti, ki so vsiljevali narodu tujo vero in tujo govorico, slovensko zemljo so teptala turška kopita, po slovenskih vaseh so divjali sinovi slovenskih očetov in mater, ki so jih naši sovražniki vzgojili za janičarje-odpadniKe. Ali se ni to v različnih oblikah ponavljalo pri nas prav do danes? In se bo tudi v bodoče! Naši pradedi so vzdržali. Moč jim je dajala njihova živa vera. Predobro so se zavedali, da bodo le toliko časa ostali Slovenci, dokler bodo ostali zvesti katoliški cerkvi. In materina Jbeseda jim je bila ravno tako dragocena, kot zemlja, katero so podedovali po svojih očetih. Vera in dragocena dediščina po očetih in materah pa je nove rodove vzgajala v poštenjake, v dušno in telesno zdrav rod, ki se ni bal na svoje rame prevzeti skrbi za bodočnost. Sinovi in hčere teh rodov se zbirajo te dni na svojem mednarodnem taboru v Ljubljani. t.e začetne slovesnosti so pokazale, da bo tabor slovenske katoliške mladine nekaj takega, kar nam bo vlilo v srca upanje, da nam za našo bodočnost ni treba biti v skrbeh Naša mladina ima ipte naloge, kakor jih je imela slovenska mladina, ki je živela v stoletjih pred nami. Na njene rame bo kmalu padlo breme, da brani dragocen« -dediščino nadih pradedov: katoliško vero, zvestobo slovenski besedi in poštenje, <: ' Časi, v katerih naša mladina živi, niso rožnati. Nevarnosti, ki narodu prete, so hujše kot kdajkoli prej. Zato pa je treba, da se naša mladina za svoje velike naloge temeljito pripravi. To pripravo ji daje naša katoliška mladinska organizacija. Ona vzgaja slovensko mladino v poštene, moralno in telesno zdrave ljudi, v iskrene Slovence, ki ljubijo svoj jezik in svojo zemljo, v vdane sinove katoliške cerkve, ki daje mladini nadnaravno oporo, da more vztrajati na pravi poti. Slovenska mladina, prihodnjost je tvoja. Kako lepa je mladost. Koliko je v nji zdravja, veselja, vneme, lepih načrtov in moči, da se ti načrti izpeljejo. Ta slovenska mladost se te dni zbira v Ljubljani. Ko bomo mi starejši gledali nepregledne kolone, ki bodo strumno korakale po ljubljanskih ulicah in pozdravljale svoje voditelje in vzgojitelje, ko se bo sto tisoč oči upiralo v areno na Stadionu in sledilo enotnim gibom zdravih mladih teles, bo v nas vseh zraslo upanje v lepšo bodočnost našega malega naroda. Bolj kot kdaj prej bo v nas oživela zavest, da izročamo svojo dediščino, ki smo jo prejeli od prednikov, v varne roke, v roke mladine, ki ne bo nikdar pozabila braniti največjih svetinj svojega naroda. Slovenska mladina, narod te ljubi in občuduje, narod zaupa v tebe! Pokaži, da je to zaupanje popolnoma upravičeno. Porabi čas svoje mladosti v to, da boš čim bolj kos nalogam, ki te čakajo. Delaj tako, kot ti narekuje tvoja himna: V trudu in znoju, polnem radosti, domu gradimo slavo in čast. Mladina se zbira na taboru Ko to pišemo v ponedeljek dopoldne 22. junija — plapolajo po vsej Ljubljani naše tro-bojnice. V čast Ljubljančanom je treba priznati, da se je ogromna večina otresla malenkostne strankarske omejenosti in z razobe-Senjem zastav raz svojih hiš lepo počastila številne domače in inozemske goste, ki so že v Prvih dneh prišli v Ljubljano na veliko mednarodno slavje naših fantov in deklet. Med prvimi odličnimi uradnimi osebno-8'm' je obiskal slovensko prestolnico prosvet- ni minister dr. Magaraševič v družbi ministra dr. Kreka. Naša mladina jima je z odličnimi predstavniki oblasti in banom dr. M. Natlačenem na čelu priredila zelo slovesen in prisrčen sprejem. Minister g. dr. Magaraševič je dospel v Ljubljano tudi zato, da ob priliki velikega mednarodnega tabora otvori velezanimivo razstavo Prosvetne zveze v frančiškanski dvorani Pri otvoritvi sta govorila in razvijala krasne misli predsednik Prosvetne zveze ( K j. Vel. kralj Peter II. pokrovitelj mladinskega tabora v ijubljani. vseuč. p^of. dr. Lukman in načelnik prosvete nega oddelka dr. Sušnik Nato je prosvetni minister dr. Magareševič odprl razstavo in imel kratek nagovor, kjer je poudaril, da mu je zelo ljubo, ker kot prosvetni minister otvarja to razstavo, ki nazorno kaže delo ustanove^ ki naj bi služila kol vzor za vsa bodoča po-kolenja vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem. Nad 250 francoskih telovadcev in drugih francoskih pripadnikov se je pripeljalo v Ljubljano 25. junija ponoči iz Pariza prek« Rakeka, kjer so francoske katoliške telovadce pozdravili številni domači, pa tudi inž. Sodja iz Ljubljane. Na ljubljanskem glavnem kolt*-dvoru je izrekel dobrodošlico med drugimi predsednik ZFO dr. Zitko in konzul g. Reme-rand. Večina Francozov se je nato, od množice navdušeno pozdravljena, odpeljala v Št. Vid, kjer je bilo zanje pripravljeno bivališče. Vzlic pozni uri je bil sprejem francoskih katoliških telovadcev tudi v št. Vidu iz-> redno prisrčen. Manjši del češk:'i k lovadcev-tekmovaleev je dospel v Ljubljano nekaj dni prej, da do dobra spozna položaj na našem Stadionu in da se čimbolj pripravi za tekme. Glavno množico Cehov in Slovakov pa s« pripeljali v Ljubljano posebni vlaki dne 26. junija. Dešettisoči Slovencev so pozdravili nad 3000 čeških Orlic in Orlov tako sijajno, (Nadaljevanje na prihodnji strani spodaj); Stran X »DOMOLJUB<•, dne 28. Junija 1538. Ob trileinici vlade dr. Siojadinoviča Vlada dr. Stojadinovičeva je, v psitek, 24. junija t¥38 praznovala triletaico, odkar vodi krmilo države. Vlade, kfbt teko dolgo vodila držaje posle v Jugoslaviji, ie nima rmelL Ta stalnost sedassje vlade Jc ojeno .najmočnejše izpričevalo, da je biia in je nujno potreba* narodu in državi, pa je tudi jamstvo, da bo ta vlada v določenem časa izvržj!« Vse, kar si je postavila v načrt, a iz raznih razlogov doslej še ni izvršila. Močni smo Pred tremi leti je bik Jugoslavija za mnoge sosedne in druge države tvorba, nesposobna življenjajn nekateri »o že računali z njenim razpadom. Po zaslugi kneza-aames trnka Pavla, ki je pozval v vlado prave može iz ljudstva, se je ugled naše države pred inozemstvom hitro dvigal Danes je Jugoslavija med evropskimi državami ena najuglednejših in zavzema v skupini majhnih držav vodilno vlogo. Na znotraj strogi red s kolikor mogoče veliko svobodo, na zunaj prijateljstvo z vsemi, ki hočejo biti z nami prijatelji. Tako je dr, Sto-jadinovičevi vladi uspelo, da je poleg starih prijateljskih zvez dobila oporo v veliki angleški državi. Kar se je zdelo še do včeraj nemogoče, je danes resnica: z Bolgarijo smo sklenili pod dr. Stojadinovičevo vlado sporazum stalnega prijateljstva in velika Nemčija, in močna Italija priznavata Jugoslavijo za polnopravnega soseda in se kosata za njeno prijateljstvo. Če bi bila naša opozicija in njeno časopisje res državotvorno, bi moralo te velike uspehe v zunanji politiki dr. Stojadinovičeve vlade ob triletnimi njenega obstoja ne samo uradno beležiti, iemveč tudi odkritosrčno priznati, zakaj iudi v korist opozicije je, da je država, ki je bila !. 1935 na tem, da razpade, danes po priznanju vseh držav, velikih in malih, eaa najbolj varnih držav in najbolj trden oslon vsake mirovne politike. Dobra trgovinska politika S 27 evropskimi in izvenevropskimi državami je dr. Stojadinovič - dr. Korošec - dr. Spahova vlada od temena do tal spremenila trgovinske pogodbe m sklenila nove, ki odgovarjajo dejanskim potrebam našega ljudstva. Nove trgovinske pogodbe so porušile veliko ovir, ki so nam zapirale dostop na inozemske trge ter odprle pot našim naravnim bogastvom, da so se začela iztekati v tujino in nam donašati lepe dohodke. Po vsej državi je šel ta osvežujoči tok in dvignil naše domače gospodarstvo iz mrtvila, v katerem je bilo zamočvirjeno. Danes smo v položaju, da v trgovinskih da genljivih prizorov ni mogoče popisati, treba jib j« samo videti Ljubljana je pokazala, da je njeno srce nt strani slovenske katoliške mladine in njenih bratskih čeških in slovaških Orlov. V Ljubljano je prišlo tndi odposlanstvo katoliške poljske mladinska sveže, ki bo sestopalo poljsko mladino n« mednarodnem mladinskemu taboru v Ljubljani Iskren pi-umen pozdrav j« postal podpredsednik češkoslovaškega senata dr; Hrabra Pričakujejo tudi zastopnika češkoslovaške vlade ministra dr. Srameka in še drugih odličnih osebnosti. 0 tem in še marsičem drugem pa bost«* čitali P bodoči »Domoljubov!« številki. pogodbah lahko tudi zahtevamo in nam ni treba samo ponižno jeniatL Mir v državi V popolni negotovosti je v dr. Stojadi-novičevi vladi notranje ministrstvo zasedel voditelj Slovencev dr. Anton Korošec, politični voditelj znan vsej Jugoslaviji in tudi daleč izven njenih meja. Ni prišel prvič na tako vidno mesto, tudi ni bik) prvič, da bi v tako kritičnih razmerah položil roko na državno krmilo. V tistih razmerah je bilo pač treba velikega poguma in močne vere v lastno sposobnost in zaupanja na številne dobre državljane, ki so kljub mnogim razočaranjem ie ohranili ljubezen do držav«. Treba je bilo dobrega pregleda čez vso državo in ostrega poznanja razmer. Brez teh lastnosti se nihče ae bi mogel lotiti poslov, ki leže na ramah notranjega ministra. Dr. Antoo Korošec je kot človek, ki je stal ob zibelki države in jo po vsej poti spremljal z budnim očesom, prevzel ta delokrog z vsemi njegovimi nalogami, ki jih je preteklost tako zanemarila in zapletla. Pod prejšnjimi vladami je veljal običaj, da so smeli javno in podnevi zborovati le listi, ki so slepo hvalili vlado. Dr. Korošec-je to navado prekinil in zakon vsem enako na široko odprl. To pa nasprotnikom vlade jemlje videz preganjanih in mučenih, programa pa že prej niso imeli, zato s svojimi vladami niso vedeli, kaj početi, in zato danes njihove vrste nevzdržno razpadajo. To so najbolj pokazale občinske volitve, ki so bile spet proti navadi zadnjih let svobodna politična tekma, pri katerih so pristaši JRZ po vsej državi zmagali v 75% vseh občin. Tako se je po.modfost^ dr. Antona Korošca v državo vrnilo mirno življenje, kjer za zakonitim uživanjem državljanskih pravic stoji oblast in jih varuje. To je velik uspeh treh let, ki ga je mogel doseči samo mož, ki po svojem poznanju ljudske duše zasleduje vsak pojav in ga noben dogodek ne vrže iz ravnotežja. To priznavajo vsi nepristranski opazovalci v državi in izven nje. Za hmsia Leta 1936 je po večletnem Ia mnogokrat Škodljivem poskušanju, da bi se kmečki dolgovi ublažili, sedanja vlada izdala svoj zakon o kmečki zaščiti, ki je razbremenil našega kmeta in mu vrnil veselje do dela s tem, da je olajša! breme, ki so mu ga na* tovorile prejšnje nezmožne vlade in gospodarska stiska. Temu prvemu ukrepu, ki ga je naš kmet z največjim veseljem pozdravil, je sledil dragi ukrep, prav tako važen m našega kmeta. Vlada je namreč izdala zakon o Kmetijskih zbornicah in s tem dala kmečkemu stanu isto orodja v rokej, katerega g« se že mnogo prej uspešno posluževali industrijski, trgovski in obrtniški stan. Temu zakonu je sledil zakon o zadrugah, ki je oživil zadružno življenje in postavil delovanje hranilnih in posojilnih zadrug zopet na zdrave, kmetu koristne osnove. Ta zakon je ustvaril tudi naravno vez med fcmetom-poijedelcern in državnim izvoznim društvom ter tako odstranil nebroj posrednikov, ki so napredku kmetijstva samo kvarni Eno največjih del, ki ga je vlada y svojem skrbstvu za uašega kmeta izvedla, je brez dvonia ozdravljenje celega Števila kmeS-kih zadrug. Poljedelsko ministrstvo je usta- novilo po vsej državi veliko število novih' poljedelskih oglednih in nadzornih postaj z namenom, da bi dvignilo kakovost našeg* blaga in s tem tudi ceno zanj na inozemskih | trgih. Obnovitveno delo za ohranitev in okre- 1 pitev našega kmeta je v polnem razmahu in | bo ministrstvo v bodočih letih izvedlo Se celo vrsto obsežnih načrtov, ki jih sedaj pro- | učuje. Za delavstvo Sedanja dr. Stojadinovičeva vlada je v \ teh treh letih v socialni posta voda j i toliko naredila, da v vsej dobi od ustanovitve naše države na socialnem polju do njenega na- | stopa ni bilo tolikega socialnega dela in na- i predka. Še nikdar se ni kaka jugoslovanska j vlada tako jasno in odločno postavila za pra- j vice socialno šibkih slojev, zlasti delavcev, j kakor je to storila sedanja vlada dr, Milana Stojadinoviea. Delavstvo je dobilo uredbo o minimalnih delavskih plačah, o sklepanju kolektivnih pogodb in razsodišču. Doslej izkoriščani delavci so dobili zakonito varstvo in so postali z delodajalcem enakopraven čii nitelj pred postavo, česar dotlej nismo poznali niti pri nas, kaj šele doli na jugu. V zvezi s tem je treba reči, da je le nekaj drugih manjših uredb, ki so izšle, ki pa so tudi velikanske važnosti. Izšla je uredba o omejitvi nočnega dela v pekarijah, dalje uredba, ki ureja število učencev v posameznih obrtnih podjetjih ter o tehnični in zdrav« stveni zaščiti delavcev. Nepozabljena ho ostala med delavstvom zasluga sedanje vlade, da je imela pogum načeti vprašanje zavarovanja tM starost in onemoglost in ga dosledno izvesti v času, ko je povsod še strašila, kriza in ko je bil odpor zoper to zavarovanje tako velik. Vlada se ni strašila ne tega ne onega in je izvedla zakon, ki je bil sicer že davno sklenjen, pa nikdar ne izveden. Zakon o starostnem zavarovanju delavstva je stopil v veljavo 1. sep* tembra 1. 1937. S tem dejanjem je prav za prav naša država stopila v krog kulturnih držav, ki so svoje obveznosti de svojega delavstva že davno poravnale. Doslej so bili za starost in onemoglost zavarovani le nameščenci Iz Slovenije in Dalmacije na podlagi starega avstrijskega zakona. Sedaj se je ta zakon razfiiril na vso državo. Ustanovili so se razni Pokojninski zavodi, ki jih organizira ljubljanski Pokojninski zavod. Sedanja vlada je izvedla ozdravitev slovenskih bratovskih skladnie in i tem rešila starim slovenskim rudarjem nji-love pokojnine. Nov invalidski zakon, ki je že pripravljen, bo vsaj nekoliko popravil krivice, ki so jih dlali v tem pogled« invalidom prejšnji režimi. Povsod napredek Pk tmJi drugod, tako v pravosoetetvu, t prosveti, v telesni vzgoji naroda in v prometu smo v zadnjih letih zavidljivo napredovali. Naša slavna armada pa je v nasprotju; s polpreteklim časom ko je bila. samo državotvorna, krasne moderno in zadostno oborožena, sploh z vsem, khr treba za obrambo domovine, odlično preskrbljena, d« se na bojimo nikogar. Zato ni Čudno, da po treh letih take iispešnega dela za kralja in državo vsak zaveden Slovenec, Hrvat in Srb vsepovsod s ponosom povdarja: »Jugoslovanski državljan sem. Bog živi Jugoslavijo!« Veliko posvetovanje za dvig slovenskega kmeta ■" 0. Ben k'o je govoril o »Pridobivanju in predelovanju mleka< in ugotovil, da namolzemo pri »as na 1 ha komaj 291 1 mleka letno, (ločini so ua naiiiolzli v Avstriji 595 I in v Nemčiji celo 905 I. O preobilici mleka se more govoriti pri nas samo zato, ker je poraba majhna in ker je proizvodnja zelo neenakomerna po letnih časih. Največja je jeseni. Tudi higijena mlečne proizvodnje je zadovoljiva le ponekod. — G. ing. S. Šabec je govoril o »Našem mleku kot surovini za mlekarsko industrijo« in je ugotovil, da imamo glede tolšče in suhih snovi pri nas razmeroma prav dobro mleko, precej slabo je pa glede njegove bakteriološke sestave, kar vpliva potem neugodno ludi na vrednost naših mlečnih izdelkov. To je posledica slabe nege in krme živine ter zelo slabega ravnanja z mlekom. Vse to občutno zmanjkuje tudi rentabilnost našega mlekarstva. — G, A. Obe r sne je referiral o »Trgovini i mlekarn in mlečnimi izdelki v Sloveniji«.. Navajal je, da smo imeli pred vojno in prva leta po vojni ugodue trge za mleko zlasti v Avstriji in tudi cena je bila vsaj za ono mleko, ki smo ga prodajali naravnost konsumentom, še prilično ugodna. Prva povojna leta smo izvažali tudi mnogo čajnega masla (leta 1927. n. pr. že za 12 inilij. din), loda že zadnja leta pred krizo so nekatere sosednje države svoje uilekaisivo izredno dvignile, pritisnila je svetovna konkurenca in po 1. 1930. je izvoz mleka popolnoma ugasnil, deloma tudi po krivdi naših zadružnih mlekarn samih, ki niso imele nobenega zmisla ca organizacijsko disciplino. Vzporedno so se zrušile tudi cene in naše mlekarstvo je bilo na tleh. Se danes je pri nas le malo kmetov, ki bi lahko svoje mleko vnovčili, kajti prodamo komaj 24% mleka in še tega le na notranjem trgu (v Nemčiji ga kmetje vnovčijo 75%). Od naših tržišč je največje Ljubljana, ki porabi za 10 milij. din samega svežega mleka, a v veliko škodo živinorejcev je, da je zalaganje naših mest in industrijskih središč s svežim mlekom neorganizirano. Konzum masla in sira je pri nas daleč, daleč za tozadevnim stanjem po drugih državah io to dvoje bi mi lahko izvažali, toda nimamo sposobnega blaga zaradi svoje neodpustljive zaostalosti. Naše zadružništvo taka v tem pogledu še ogromno In skoro neobdelano polje. V petek, dne 3. junija, je referiral najprej g. ing. I. Oblak o »Malih iivalihc. Ugotovil je, da je naše perutninarstvo mnogo važnejše, nego si navadno mislimo. Naša perutnina predstavlja vrednost najmanj 40 milij. din in je njena rentabilnost mnogo višja nego pri konjereji. Razvita je zlasti v ptujskem okraju, precej pa tudi v Prekmurju, v brežiškem, ljutomerskem in obeh mariborskih, vendar so v tem pogledu mnoge banovine pred nami. Izkušnja je pokazala, da je perutninarstvo rentabilno le v kmečkem gospodarstvu, kjer si bivali iščejo hrano po večini same. Letni denarni dohodek od perutnine znaša pri nas kakih 40 milij. din. Najbolje se je obnesla štajerska kokoš, zato se oblasti trudijo, da se uvede povsod la. Nujno bi bilo pa treba dvigniti tudi pouk v kokošjereji ter jo zadružno organizirati. — Ing. J. Erpič je razpravljal najprej o »Ovčjerejk in ugotovil, da je v drugi polovici preteklega stoletja pri nas skoro popolnoma propadla in seveda še danes daleč zaostajamo za drugimi banovinami in tudi nikoli ne bomo mogli kriti niti del lastnih potreb. So pa po mnogih krajih, zlasti na Gorenjskem in na Dolenjskem dani za rentabilno ovčejerejo vsi pogoji. Najbolje se je pri nas obnesla jezersko-solčavska ovca. Kozjereja pri nas ni razvita ter prihaja v poštev predvsem kot >krava malega človeka«-. Glede smotrene kunčereje se vrše šele poizkusi. Končno je govoril v tem odseku še g. ing. 1. Oblak o »Svinjerejic, ki je za nas jako važna, čeprav- smo po vojski precej nazadovali, ker nimamo več nekdanjih zunanjih trgov. Vendar pred-njačiino še skoro vsem banovinam. Najbolje je razvita svinjereja na bivši Štajerski, in tudi glede kakovosti stojimo ugodno. Za naše razmere sta najprimernejši pasmi nemška požlahtnjeng in žlahtna pasma, ki sta dobri zlasti za meso, a za reje svinj za mast nimamo dovolj domače krme, zlasti koruze. Svinjereja bi bila pri nas rentabii-nejša, če bi [»cenili današnjo režijo, kajti kuhanje hrane za vse leto je predrago. Zlasti bi bilo za krmo bolj uporabljati belo deteljo. Potrebna je ensilaža krme. Danes moramo mi uvažati okoli 2 milij. kg masti, izvažamo pa lahko toliko svinjskega mesa. Trg bomo imeli morda v Nemčiji. Glavna naloga umne svinjereje je preskrba dobrih mrjascev in bi kazalo uvesti njih obvezno licenei-ranje. Rejska središča naj bi še bolj skrbela za selekcijo plemenskih živali in z vso silo naj bi se zatirale mnoge kužne bolezni. Končno se nam ie ozreti še na Kulturni in socialni odsek posvetovanja, ki je »borova! v dvorani Žbornice za trgovino, obrt in industrijo in ki mu je predsedoval načelnik g. A. Kosi. V tem odseku je dne 51. maja govoril najprej g. J. Krošl o »Kmečki izobrazbi«. Poudari! je, da temelji naš kmetijski nipredek zlasti na kmetijski izobrazbi, kajti pri malem obsegu našib kmetij je treba donos čim bolj dvigniti. Naše kmečko izobraževalno delo je bilo doslej jako pomanjkljivo, ker je premalo upoštevalo kmečko miselnost, izkušnje in kmečko kulturo. Zajela je navadno tudi pretenko plast. Osnovno kmetijsko znanje mora dobiti otrok poleg trdnega splošnega znanja že v ljudski šoli, k?jti le tedaj bodo tudi kmetijske strokovne šole mogle izvrševati svoje poslanstvo. Zato je treba eno- in dvorazrednice čim prej dvigniti na višje organizirane šole ter jih zadostno opremiti s potrebnimi učili. Tudi je naša ljudska šola premalo zakoreninjena v svojem kmečkem okolju, uoiteljstvo pa preveč odtujeno ljudstvu, ki. po veliki večini sploh ne Pravi čudeži Hale sivkasto perila je naenkrat dobilo belo barvo. Naša* nova pomočnica mi ni dala pepre$| miru, dokler ji nisem dovolila, da ji kupila tisto dobro tsrpenlinovo mi!« Zlatorog. Nihče ne bi verjel, kak«! izdatno je, kako čudovita čistilh« moč je v njem. kako voljno-mehko je perilo po njem, koko lepo belit in duhtečef TERPENTINOVO MI10 pozna kmečkega dela. Zgrešen je tudi pouk % učiteljiščih in meščanskih šolali. Posebne vaz* nosti so še kmečke nadaljevalne iiole, ki jih jel pri nas žal še tako malo in ki so nekake po-< klicne šole za ono kmečko mladino, ki ne mordi obiskovati stalnih kmetijskih in gospodinjskih šol. Žal imamo zanje še premalo usposobljenega' učiteljstva, dočim so po drugih državah ravno to panogo že silno razvili. Potrebne so te šolo tudi velikih reform in jih narediti obvezne zai vso kmečko mladino od 16. do 18. leta. Zelo skromno je tudi naše kmetijsko šolstvo, kajti pri nas pride 1 kmet. šola na 14.000 kmeč. go-i spodarstev, na Češkem na 6000, v Avstriji na 4400 in v Švici na 3800. Pri nas bi za izobrazbo; vseh gospodarjev rabili 25 šol, imamo jih pa J, Nujno bi rabili tudi kmečko visoko šolo po dan« skem zgledu. Važna je pa seveda tudi izven-i šolska izobrazba potom predavanj, tečajev, tiska, radija, poučnih izletov itd., kjer je še ogromnet neobdelanega polja. Naslednji referent je bil g. I.. Puš, ki govoril o »Kmečki organizaciji«. Očrtal je naj« prej pomen organizacije sploh, potem je pa! obširno govoril najprej o razvoju in sedanje«! stanju našega zadružništva, nato pa raznill i frg- • ; s*« ■ - ■IL- *>. ilis^ii 1 ^il M te m«* Vtam" MWrt* leMl Qr!n * 0rHt y wedkS*reTo4 wkih kaj je novega .......................................—■—' kmečkih stanovskih organizaciji, zlasti Kmetijske družbe in Kmečke tveze. Zel® zanimiv je bi tudi referat g. arhivarja Fr. Baše o »življenjskem »ivojn fcmeta«. Navajal je, da je bila najstarejša hrana našega kmeta ječmenov močnik, ki se je bistveno ohranil do današnjega dne, le da so ječmen zamenjale ajda, pšenica in koraza. Vsaj v 13. atol. so poznali žc tudi kruh. Izmed ik je hal v srednjem veku najbolj razširjen oves in temu se je na koncu srednjega veka potem pridruži!« ajda Važnejšo vlogo nego danes sta včasih igrala tudi fižol ia sir. Za svežo mes.no hrano je služila zlasti ovca in mlade svinj«, dočim so goveje meso uživali navadno suho. Namesto sladkorja so uporabljali med. Zelenjave in masti so uživali jako malo. Ker jc biia obdelav« polj zanikrna in donos majhen, je vsaka slaba letina povzročala lakoto. Denar so poznali le v redkih kmečkih hišah. Pred začetkom 19. sto!, že tudi ni mogoče govoriti o kakem industrijskem vplivu na naše kmečko življenje. Vrhnjo obleko so i »delovali doma, perila pa v srednjem ■veku niso poznali Duševao življenje je bilo popolnoma povezano s cerkvijo, a posestno ga je dirigiral graščak. V IT. stol. je biia uvedena koruza, v tR stol. pa kroisspir, istočasno se je ob velikih cestah jako razvilo prevozništvo, ki ja dvignilo življenjsko raven kmeta, a najboljše delavne sile so začele opuščati kmečko delo. Liberalizem preteklega stoletja je dvignil tenko plast pome.ščanjenega kmeta (vaških magnetov). Pomešfanil se je del k:nežiw tudi v okolici mest, dočim so bolj oddaljeni še »hranili nekdanji patriarhalni način življenja, za katerega je posebna značilna isto vrstna hrana iz dneva v dan, majhna higijena in alkohol kot dopolnilo jack. Življenjska raven teč naših kmetov je pod srednjeevropskim povprečjem, zato je treba dvigniti njegovo produkcijo v korist podviga njegovega lastnega konsuma. Obširen, temeljit in zelo poučen je bil tudi referat tajnika Delavske zbornice g. F. U r a t -n i k a o »Poljedelskem delavstva v Sloveniji«, med katerimi je upošteva! tudi vinogradniške in gozdarske. Najštevilnejši so posli, za njimi pa dninarji (zlasti viničarjj). Donos dela v poljedelstvu zaposlenega slov. delavca je nižji kot zaslužek neizačenega v Ljubljani. Pri nas je bilo leta 1931 zaposlenih v poljedelstvu 686 tisoč oseb, od tega dve tretjini na lastni zemlji, eno tretjino pa na tuji. K poljedelskim delavcem bi lahko šteli pri nas 130.000 oseb, ki jih sprejema kakih 33.000 kmetij. Poslov imamo okoli 50 000, ki izhajajo iz okoli 60.000 bajtar-skih rodbin. Presežek delovne sile imajo pri nas zlasti vinorodni kraji in Prekmurje, od koder hodijo potem sezonski delavci v Nemčijo in Franci.ro, kjer zaslnžijo v pol leta kakih 25 milij. din. Presežek delovnih sil imajo tudi dolenjski in notranjski hribi, kjer dobijo dopolnitev k zaslužku s krošnjarstvom, suho robo, gozdnim delom itd. Plače poslov in dninarjev v vzhodnih okrajih Slovenije so mnogo nižje nego v zapadnih (najvišje so na Gorenjskem). Izravnava delovnega trga bi bila pri nas le težko izvedljiva in naš kmet višjih mezd delavcem in poslom ne zmore, vendar bi bolje organizirane borze dela lahko storile marsikaj dobrega, zlasti s podporo občinskih uprav. Beda dninar-skih rodbin je pozimi včasih nepopisna, zlasti ker jc marsikaka darnarska rodbina zaposlena komaj po 60 do 80 dni v letu, a dnine v več okrajih niso plačane niti po <0 din. Tujec, ki h;xfi po naš; lepi slovenski zemlji, ne bi verjel, koliko se pri nas prestrada Bednostni fond bi zato moral trobiti res samo r korist teh naj-bednejših in dobiti W morali primeren delež z centralnih sredstev Za obrtne delavce imamo < eč varstvenih zakonov, a pravni položaj kmečkih delavcev je nejasen m zelo pomanjkljiv. Zlasti bi bilo nujno zakonito urediti službeno razmerje. V .težkem položaju so kmečki delavci zlasti zato, ker nimajo socialnega zavaro- [ ranja, čeprav bi se po zakonu moralo izvesti j 4' ZAHVALA Podpisanemu Jožefu Kralj, poeestniku na Vrhpolju št. 1, občina Št Vid pri Stični, je dne 11. junija 1938 pogorela hiša. Ob predložitvi potrdila mi je uprava »Domoljuba« takoj izplačala čistih 1000 din, ker sem stalen naročnik in sem naročnino pravočasno plačal. Toplo se zahvaljujem upravi na velikodušno in tako naglo podporo. .Vrhpolje, dne 23. junija 1938. Jeief Kralj, L r, OSEBNE VESTI o Plrabedaik ptsVs&k* republik« MaJfeki s« je 23. junija peljal skozi Maribor in Ljubljano m dalje preko Rakeka v kopališče Opatijo v Italijo. d M let je doživel te dni slovenski igralec Danilo Cerar. Vzlic toliki starosti je ob tej priliki nastopil na odru v ljubljanskem gledališču ter svojo vlogo prav dobro izvršil. Naj doživi igralski starešina še mnogo srečnih dni. o Za lastnega meščana Celja m iivelil« te dni mestni očetje notrar-ega ministra dr. Antona Korošca. DOMAČE NOVICE d Povej mi, g kom obiujes, iu povedal U bom... Zveza društev »Soia in dom« je za oni torek ob 8 zvečer sklicala v Delavski zbornici zborovanje staršev in vzgojiteljev j ki so prihiteli v precejšnjem številu, da se porazgovore o važnih šolskih vprašanjih. Pri zborovanju so sodelovali: 'Krščanska šola, Slomškova družba, Ženska krščanska sveža, JUU, Profesorsko društvo, Pedagoško društvo, Društvo učiteljev meščanskih šol. Društvo brezposelnih učiteljskih kandidatov, Jugoslovanska ženska zveza ter še nekatere druge organizacije. Zborovanju je predsedoval predsednik dr. Dragotin Lončar, o položaju našega šolstva pa je poročal prof. V. Čopič. Govorili so nato zastopniki posameznih društev; med temi je govoril v imenu Slomškove družbe upokojeni šolski nadzornik Štrukelj, v imenu Pedagoškega društva pa dr. Gogala. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje glavne zahteve: razveljavi naj se odredba o odpravi 104 razredov ljudskih šol, na srednjih šolah naj se ne uvaja volontiranje, vse namestitve učiteljev naj se izvedejo pred začetkom šolskega leta, d Pol volk, pol pas? Neobičajno aver je ubil kmet Vaadjel Cekaosovič iz Džav»ta pri Djevdjeliji. Zverina je bila težka 80 kilogramov, n dolga en meter. Parklje in rep j® tmda popolnoma enake volčjim, prav tako tudi smrček ia uhlje. Le dlaka je bila popolnoma črna, zaradi česar kmetje živali nko znali ni- ■■HKMiaHHlaninaaBMMMnniHa že davno. Ni čudno, da skuša Tse ubežati s kmetov, zato kmetje splošno uvidevajo potrebo splošnega socialnega zavarovanja. Toda prispevki 2» vsestransko zavarovanje bi znašali pri nas okoli ene črtrtine vsega kmetijskega donosa, ki se proda na trgu, zato je to zavarovanje skrajno težio vprašanje, a so ga marsikje vsaj deloma že izvedli. kamor prišteti Strokovnjaki pravijo, da je žival iz tiste vrste volkov, ki so se pomešali s podivjanimi psi, ki jih je bilo v teh krajih zlasti med svetovno vojno izredno veliko. d Nekaj, številk is B&liult padjeiij. Ba-fino podjetje — jugoslovanske tovarne gume in obutve — »o zaključile bilanco za L 1987 z vsoto 176.2 milij. din (13 milij. več od 1636 in 38 milij. več od Obseg poslovanja se je povečal v primeri % 193« za 20 odstotkov. il 1937 je začelo podjetje proizvajali is gumo za avtomobile in kolesa. Da bi si oskrbel domače surovine, je Bafa kupil v okolici fstrumiee 700 ha zemljišča m proizvajanje bombaža in ostalih industrijskih rastlin. Vi Borovem je odprl šolo za prodajno osebje. Število uslužbencev znaša 4tXX), njihova plača pa 80.5 milij. din. Javnih dajatev je Bafa plačal lani 42.9 milij. din, za 65 odstotkov več kot 1. 1936 in za 100 odstotkov več kot L 1935, d Prage p«*if Sv. Krištt ie grade. Na Ja-] nezovo so pričeli graditi progo proti ljubljanskemu Sv. Križu. Delavci kopljejo sedaj ob Šmartinski cesti. Tramvajska proga bo zgrajena vsaj do Vseh svetih, takoj nato, ko bo proga do Sv. Križa dograjena, pa pričnejo prenavljati dolenjsko tramvajska progo. Trenutno je pri gradbi tramvajske proge zaposlenih okoli JD delavcev. — Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki tenivi prebavi, posebno zaprtju, z uporabo naravne »Franz-Josefove« grenke voda, »Ftmiz-Josefova« voda se lahko zauživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Beg. po min. ms. pol. In tiar. cdr. 8. fcr. 1SISS, SB. V, H. d Zft elektrifikacijo Savinjska dolin« bomo vseii na posodo. Finančni minister je odobril banski upravi v Ljubljani najetje posojila v znesku 1,950.000 din za izvršitev elektrifikacije Savinjske doline. To odobritev je minister poslal 7 končno odobritev še ministrskemu svetu. d Prepir sasradš ženske, Vidali Jože iz Mengša, znani prekupčevalec z deželnimi pridelki, star okrog 35 let, se je po dovršenih svojih trgovskih poslih zamudi! v neki gostilni v Našovčah, občina Komenda pri Kamniku, kjer je prišel v prepir zaradi neke ženske. Prepir se je razvil v oster spor z najiafost-nejšim koncem. Ko se je ono nedeljo okrog 11 zvečer vračal s kolesom domov, sta ga v gozdu ob cesti dva delavca pričakala, kjer se je vnel ponoven prepir. Eden od družbe je segel po revolverju in oddal dva strela na Vidalija, ki je na Kcu asesta obležal Mrtev. 4 Sapnik f* župnik. Dvakrat m j« z isto ženo v enem mesecu poroči! Mijo Neuberger ix Vinkovtev. Pfed dobrim mesecem se je fant *«vez®l* po katoliškem obreda z Anico Ma-rek. Ko je že gteživel v zakonu en mesec, je nenadoma dobil od župnega urada poziv, nai se ponovno javi za poioko. Mož je »islil, da se je zgodila kaka pomota, pa je kmalu v župnišču izvecfel, da se bo zares moral ponovno poročiti. Ko se je prvič poročil, župnika ni bilo doma ter je poroko opravil WNT 7k " ceatralne vmmk * ▼ JtlK A llHblloml bodo zadovoljila »m...............i .........u Vaše pivce najboljl kaplan, ki pa ni imel za to odobrenja od svojega župnika. Ker so pa cerkveni predpisi v tem pogledu strogi, se je župnik odločil, da bo mladi par ponovno poročil, in tako se je tudi zgodilo. d Dobra letina ▼ Vojvodini. Pšenica in koruza bosta letos izredno bogato obrodili v Vojvodini, zlasti v Baranji. Prav tako dobro letino si obetajo vinogradniki. Če' ne bo kakih vremenskih nezgod, bodo pridelali velike količine vina, ki bo izredne kakovosti. Le sadje je slabo obrodilo, ker sta prvo cvetje uničila slana in mraz. Obrodilo bo le tisto sadje, ki je cvetelo po dobi mraza. d Uvoz naših vin r Nemčijo. Posebna komisija iz Nemčije je nedavno obiskala Francijo, zdaj je v Italiji, nato pride še v Jugoslavijo. Ogledali si bodo vse večje vinske kleti hi pregledali možnosti, kako bi se pomnožil izvoz jugoslovanskih vin v Nemčijo. Do sedaj je naša država izvozila v Nemčijo letno po 1500 vagonov, od česar je samo na Vojvodino odpadlo 1000 vagonov, d Ne, ni umrl, on živi. Slovesne maše za-dušnice so darovali 20. junija v Zagrebu in po ostali Hrvaški za Stjepana Radiča, Pavla Ra-diča in Gjura Basarička, ki so pred desetimi leti padli kot žrtve strelov Puniše Račiča. Za-dušnici v Zagrebu je prisostvovalo veliko število narodnih poslancev bivše HSS in drugih odličnikov. d Gnezdo v pisemski skrinjici. Tam v bližini mestnega kopališča ob Ljubljanici na tako imenovani »Ladji« ima svojo vilo magistratni uradnik Pavšič. Ob žični ograji ima pritrjeno skrinjico za pisma in časopise. Luknja je precej široka in dolga. Pa se je nekega dne gosp. Pavšič silno začudil, ko j« opazil, da prihaja v skrinjico drobna sinica in nanaša za gnezdo. Hotel ji je pomagati. Položil ji je pod gnezdo časopisni papir. Sinica pa je bila silno nejevoljna. Začela je papir kavsati in drobiti. Opazil je tudi, da je bil časopis vsak dan na robu okljuvan in raztrgan. Naposled je naprosil pismonošo in raznašalca časopisov, da sta pisma in časopise metala kar na vrt. Sinica, ki se je s svojim vitezom popolnoma udomačila, je imela odsihdob mir. In lepo je zvalila 8 čvrstih, veselih mladičev, ki so pred dnevi že zleteli in frfotajo okrog kopališča. Sinica pa je začela nanašati gnezdo. Vse je lepo uredila. Te dni bo začela nesti nova jajčeca. Osem dni vali, vsak dan po eno jajce. Po 13 dneh pa so že zvaleni mladiči. d Zaradi prezidave so ponovno globoko anižane cene vsemu manufaiktumemu blagu za moške in žensko obleke in perilu pri tvrd-ki F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 in 20, na kar že posebej opozarjamo >Domo~ ljubove« bralce! Glejte današnji inseratl d Tolovaj Salaj se je ujel. Orožniška postaja v Vevčah je doznala, da se nahaja v Spodnji Hrušici pri nekem zasebniku v hiši št. 39 neki sumljiv človek, ki prav redko hodi ven, le doma ždi, a dobro živi, Ponoči uhaja iz vasi. Orožniška patrola, obstoječa iz pod-narednika Janeza Centriha in kaplara Lovrenca Jereba, je krenila proti Spodnji Hrušici. Bila je zelo previdna in oprezna. Orožnika sta se približala z največjo previdnostjo dotični hiši. Salaj je bil sam v sobi. Sprevidel je, ko sta orožnika vstopila v njegovo sobo, da mu je beg nemogoč. Pograbil je velik revolver in ga naperil proti prvemu orožniku. Njegov tovariš pa je hitro priskočil in Salaju iztrgal revolver iz rok. Nato se je Salaj vdal Za oba orožnika je bila velika nevarnost, ker bi ju bil lahko ubil, kakor je to pred 2 letoma storil razbojnik Omerza, ki je v neki koči pri Vrh-poljah v kamniškem okraju pobi! kar dva orožnika in nato pobegnil. Močno uklenjenega sta orožnika Salaja odvedla na postajo v Vevče. Na postaji je bil Salaj zaslišan. V njegovi sobi so našli prav mnogo teči, ki Salaja obremenjujejo, Salaja so pripeljali nato na ljubljansko policijo, od tam pa pride nevarni tolovaj v sodne zapore. d Ker so bile uradne takse premajhne ... Člane izpitne komisije, ki se je dala podkupovati, je sodilo te dni somborsko sodišče. Predsednik tamkajšnjega obrtniškega združenja, dalje tajnik društva, odbornik in neki odvet- Velika domača opekama zgorela Tovarna združenih opekarn je zgorela pretekli teden ob Gradaščici na poti z Viča proti Bokalcem na Brdo. Ta tovarna je izdelala letno do 5 milijonov opeke in je imela zaposlenih nad 100 delavcev, ki bodo v večini vsaj začasno brez dela. Požar je gasilo 12 motornih hrizgaln, ki so neprenehoma bruhale ogromne množine vode. Gasilcem se je rFrauz-Josefova< grenka voda, če jo uživamo tudi v malih množinah. »Franz-Josclova« voda milo deluje Iti zanesljivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši uporabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito. Ogl. rog. 8. br. 50474/81. d Kača na trgu. Nemalo zmešnjavo je povzročila velika strupena kača na živilskem trgu v Slavonskem Brodu. Neka kmetica je prinesla na trg košaro jagod, ki jih je prejšnji dan nabrala doma. Ko je dopoldansko sonce začelo obsevati n|ene jagode, je kmetica nenadoma opazila, da se v košari nekaj giblje, Ko je odtresla nekaj jagod, se je pokazala velika strupena kača. Tisti hip so bile že vsa kmetice pokonci in začele bežati na vse straal ----- 5« IZ DOMAČE POLITIKE Po dolgem naporu se jc ljudem posrečilo kačo ubiti. d Dva nova vodovoda so blagoslovili v nedeljo 19. junija: enega v Kranjski gori. drugega pa v Logu za spodnji del fare tja do Martuljka. Prisostvoval je tudi ban dr. Natlačen, ki je v svojem nagovoru vzpodbujal k složnemu delovanju, zakaj samo tako delo rodi trajne uspehe. d Velike spremembe pri pravoslavni cerkveni upravi. Svoje večdnevno zasedanje je te dni zaključil zbor jugoslovanskih pravoslavnih škofov. Sabor (zbor) se je največ bavil z vprašanji notranje preureditve pravoslavne cerkve, ker pridejo ostala važnejša vprašanja, kakor pregled cerkvene ustave, zakonskega prava ter pregled cerkvenosodnega prava šele na jesensko izredno zasedanje. Najvažnejši odlok sabora so postavitve novih škofov na mesta, ki so postala prosta s smrtjo ali pa zaradi prostovoljnih odstopov posameznih škofov. Tako je bil na mesto kanadsko-ame-riškega škofa, katero je prej zavzemal dalmatinski škof dr. Irenej Djordjevič, postavljen škof mukačevski dr. Damaskin Grdanički. Za ohridsko bitoljskega škofa je bil na mesto dr. Nikolaja Velimiroviča postavljen dosedanji vikami (pomožni) škof dr. Platon Jovanovič. Poleg teh dveh so bili nanovo imenovani še trije drugi škofje ter en nov vikarni škof. Prav tako je bil zamenjan tudi predsednik glavnega pravoslavnega sodišča. d Na hrbtu krapa mrtev orel. Te dni sta se na Donavi pri Somborju zgodili dve smrtni nesreči, ko sta se utopila tn delavec in en orožnik. Ko so ribiči iskali trupli, so zajeli v mrežo velikega krapa in na njegovem hrblu mrtvega orla. Orel se. je pri lovu zakadil v ribo in ji tako globoko zasadil svoje kremplje, da jih ni mogel izdret.i, ker je bila riba pretežka. Tako sta potem oba poginila. d Desetletna je tekmovala in zmagala. To je bilo na konjskih dirkah v Orašju. Tam imajo vsako leto velike dirke, v katerih tekr mujejo vsi gojitelji boljših konjskih pasem. Te dni pa je bila največja zanimivost v tem, da je tekmovalo tudi desetletno dekletce Lucija Tomič iz Dubrave pri Tuzli, ki je na gibki kobilici odnesla prvo nagrado. Dekletcc je že ponovno tekmovalo na raznih dirkah in razen enkrat odneslo povsod zmago. Množite pozdravljajo češke Orle pred ljubljanskim kolodvorom. d Važna seja ministrskega sveta. Ob tn* letnici vlade dr. Stojadinoviča je bila v Belgradu seja ministrskega sveta. Med drugim je finančni minister podal poročilo, da je zdaj že zagotovljen vpis novega 6% notranjega posojila v iznosu 2 milijard dinarjev. Na tej podlagi je ministrski svet izdal odlok, s katerim se bo to posojilo porabilo: a) za gradnje novih državnih cest, b) za uredite' Prosvetni minister dr. Magaraševič je ie prispel na tabor v Ljubljano. Na kolodvoru ga je -pr,'- je!a častna (»ta slovenskih fantov. d Med plamtečim govorom mu je izpadel zdrav zob. Izredno vroče zborovanje so imeli pred r.ekaj dnevi učitelji iz okraja Sremska Mitrovica. Dve ostro ločeni skupini sta nastopili na zborovanju. Opozicija je krivila odbor raznih nepravilnosti, zlasti pa nepoštenosti pri volitvah odbora, medtem ko so člani odbora z ognjevitimi govori te obdolžitve zavračali. Kako »vroče« je bilo na občnem zboru, dokazuje najbolj primer nekega učitelja. ki mu je med silno plamtečim govorom izpadel — zdrav zob. Dogodek je vsem, tudi najbolj razgretim, privabil smeh na usta. d Pokroviteljstvo nad obrtniško razstavo, ki bo od 31. julija do 21. avgusta v Št. Vido nad Ljubljano, je prevzel ban dr. Natlačen. d Pet bratov — 407 let. Ko je bil ono nedeljo ban dr, Natlačen v Kranjski gori, mu je župan Budinek Vojteh pokazal trdne priče gorenjskega rodu: pet bratov, ki so še vsi trdni in zdravi, ki imajo skupaj že — 407 iet. So to bratje Grilc: Peter — 77 let, Andrej — 79 let, Alojzij — 81 let, Matevž — 84 let in Janez — 86 let Bog živi »lante od fare- še mnogo let! d Pri zaprfjo ali pa pri motnjah ? prebavi vzemite zjutraj na leiče kozarec naravne »Franz-Josef« vode. d 15.000 ljudi se je udeležilo te dni evha-ristične procesije v Senju v Dalmaciji. Slovesnost je vodil senjski škof dr. Burič, krško škofijo je zastopal dr. Srebrnič. Udeleženci pravijo, da .akih slovesnosti Senj še ni videl. d Sprejem mladeničer v Inžinjersko in artilerijsko podčastniško šolo v starosti od 18 do 21 let. Vsa tozadevna pojasnila dobile ustnieno ali pismeno: Koneesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor je priložiti kolek za 6 din. Sarajevski nadčkef dr. Iva« šari* je v nedeljo slovesno praznoval 30-letnieo škofovskega posve-čenja. rek in urejevanje poplavljenih in za moč v i r-jenih krajev ter za preskrbo z vodo onih krajev, ki trpe zaradi poinanjkanja vode, in c) za zgraditev novih železniških prog. d Naš ministrski predsednik dr. Stojadinovič je bil te dni neuradno zopet v Italiji, Njemu in ge. soprogi v čast je priredil zunanji minister grof Ciano v Benetkah svečano kosilo- Ker je bil sestanek v zvezi z umetniško razstavo in zaseben, ni bilo objavljeno nobeno uradno poročilo, pač pa je časopisje mnogo poročalo. Predsednik dr. Stojadinovič je ostal še nekaj dni v Italiji, grof Ciano pa je odletel v Ricione, da se sestane tam z Mussolinijem. Dr. Stojadinovič si je na svojem potovanju ogledal še nekaj modernih italijanskih cest v zvezi s sklepi, ki so bili sprejeti na letošnjem cestnem zboru v Ljubljani. Ni izključeno, da bo Jugoslavija potrebovala pri zidavi cest italijanske strokovnjake. d Za častna občana Kostanjevice sta bila izvoljena te dni minister dr. Korošec in ban dr. Natlačen. p Učiteljstvo in JRZ. Pred kratkim so imeli v Zagrebu sestanek učitelji, člani tamoš-njega učiteljskega kluba JRZ. Sestanka se je udeležilo 74 učiteljev. Predaval je tudi zastopnik osrednjega Kluba učiteljev JRZ iz Bel-grada Popovič Svetozar, ki je povedal, da je že preko 100 učiteljskih klubov JRZ z nad 6000 člani. V resoluciji je bilo sklenjeno, da bo učiteljstvo JRZ tudi v savski banovini odslej živahneje sodelovalo pri prosvetnem delu na vasi. p Če ne nastanejo ovire. Časopisje posveča dolge članke obisku dr. Mačka v Bel-gradu za dne 3. julija. Ta obisk je končno določen, če med tein ne nastanejo kakšne ovire. Dr. Maček namerava ostati v Belgradu nekaj dni. Pri te; priliki tisk ostro napada posebno stališče dr. Rybara in dr. Dragoljuba Jovanoviča, ki v odločilnem trenutku rušita opozicijske vrste. NESREČE n Strela je udarila med živino in pastirje na paši na Brežanski gmajni, občina Leskovec pri Krškem, in omamila Lužarjevega fanta in eno kravo, telico, čez leto staro, pa je ubila. n Med delom ga je podsulo. Na Golovec gradi sedaj ljubljanska mestna občina novo cesto. Pri tem delu je bil zaposlen tudi 43 letni delavec Alojzij Smole, uslužben pri mestnem cestnem nadzorstvu in doma z Ljubljanske ceste 3 v Mostah. Med delom ga je podsulo, tako da je Smole obležal nezavesten. Dobil je hude notranje poškodbe, n Avtomobil je zadel v motorno kolo, Kakor ljubljanska, tako opravlja tudi mariborska Poslanec ameriškega parlamenta o Slovencih »Ameriška domovina« prinaša pod naslovom »Po odhodu dr. Adlešiča« daljši uvodnik in piše med drugim: »Zavedamo se, da je imel obisk dr. Jurija Adlešiča ogromen pomen tako za nas ameriške Slovence, kot za naše rojake doma, predvsem pa je naredil obisk gospoda župana sijajen pomemben vtis na ameriško javnost. Pred nami je uradni zapisnik »Congressional Record«, ki dnevno prinaša ves zapisnik o poslovanju kongresa Zedinjenih držav. V zapisniku kongresa z dne 17. maja beremo med drugim sledečo značilno izjavo Hon, Robert Crosserja, ki je kongresman iz 21. okraja. Mr. Crosser je govoril v kongresu: »Preteklo nedeljo sem bil počaščen od zastopnikov malega slovenskega naroda v Clevelandu, ki me je povabil na otvoritev Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu. Rečem, da sem bil počaščen od zastopnikov »maiega« slovenskega naroda. Toda, gospodje tovariši v kongresu, povem vam, da so to ljudje, katerim v vseh svojih dolgih letih občevanja z narodi nisem še našel para. Ti Slovenci v Clevelandu so šolani, vdan! Amerikanci in nas, rojene Amerikance, prevladuje nekaka nova, vzvišena misel, ko se pogovarjamo s temi ljudmi, ki so v resnici vredni vsega našega spoštovanja. Poznam Slovence že nad 30 let, odkar sem tu med vami, gospodje tovariši v kongresu, toda nisem imel prilike še vse do 15. maja letos priti v stik s toliko voditelji slovenskega naroda, ki bi tako izobraženo predstavljali ne samo svoj narod, pač pa naso Ameriko!« K tem, iz zapisnika parlamenta prevedenim besedam starega parlamentarca dostavlja »Ameriška domovina« med drugim naslednje: »Bratje in sestre, take besede, izrečene v kongresu Zedinjenih držav po veteranu kon-gresmanu — Mr. Crosser je bii že desetkrat izvoljen od naroda, da zastopa 21, kongresni okraj v postavodaji Zedinjenih držav — take besede zaležejo in so v korist vsemu našemu narodu. Trenutno sicer ne bomo obogateli zaradi tega, toda pride čas, pride prilika, ko se nas bo bolje upoštevalo, in bodo imeli posamezniki kot ves narod vsestransko korist od tega.« policija na svojem področju tako imenovano cestno-prometno službo. Oni torek zjutraj se je podal policijski podnadzornik Anton Kune v spremstvu stražnika Rudolfa Udoviča na motornem kolesu s prikolico v Slovenske gorice na cestno-prometno kontrolo. Ko sta se okoli 19.30 vozila proti Maribora, je prišlo na križišču ceste, ki vodi iz Sv. Lenarta, in državne ceste pri Št. Ilju do hude nesreče, katere žrtev je postal 41 letni podnadzornik policijske straže Anton Kune. Kune je dal znak šoferju Udoviču, naj na tem križišču ustavi vozilo. 60 korakov pred seboj je namreč opazil, kako je pridrvel v divji vožnji nek avtomobil. Kune je skočil iz prikolice ter dvignil roko v znak »stoji«. Šofer, ki je vozil avtomobil, je sicer z vso silo pritisnil na zavore, toda nesreča ni mogel več preprečiti. Zavrti avtomobil je začelo metati sem in tja. Ko je pri-vozil do motornega kolesa, je zadnji del avtomobila zadel podnadzornika Kunca ter ga vrgel kakih 20 metrov daleč proč v obcestni jarek. Kunca je zagnalo med dva telegrafska drogova, ki podpirata drug drugega. Ko je avtomobilist videl, kaj se je zgodilo, je avto takoj ustavil, naložil težko ponesrečenega Kunca ter ga odpeljal v mariborsko bolnišnico. Kune pa je kmalu podlegel težkim poškodbam. Končno pomtrjenje je v hrvatskih rokah- Dunajska »Reichspost« od 12. junija pri- Bolgarijo in nato z Italijo jamčijo za mir in »aša posebno prilogo o Jugoslaviji, »deželi prijateljstvo na doslej napetih državnih me-junakov in pevcev«. Številni članki se ba- jah.« 0 hrvaškem vprašanju sodi člankar ta-v'jo s političnim, kulturnim in gospodarskim kole: »Jugoslovanska vlada je dovolila podvojeni države in ga prikazujejo v prav vratek hrvaških izseljencev v domovino. S Prijateljski luči. V političnem članku beremo tem hrvaško vprašanje seveda še m rešeno, med drugim: »Desetletja je bil Balkan smod- A Stojadinovič je pripravil vse potrebno in Hišnica Evrope. Danes pa je pomirjen, ne- pomirjenje, ki naj Hrvate zadovolji, zavisi vame napetosti so se izravnale in to je za- predvsem od zadržanja hrvaških politikov, "K® smotrne jugoslovanske zunanje politi- predvsem od lega, če in kako dale« bodo ke Manjšinski sporazum Jugoslavije z Ro- i šli preko izključnega kntikovanja.« Jnunijo, prijateljski pogodbi Jugoslavije z 1 n V Ljubljanici je utonil kaznjenec Alojzij Cankar iz Dvora pri Polhovem gradcu. n Zdaj pa ni ušel smrti. Ono nedeljo je ljubljanski glavni kolodvor obvestil Teševalno postajo, da se je v Trzinu smrtno nevarno ponesrečil neki moški, ki leži nezavesten na cesti. Reševalci so takoj odšli z reševalnim avtom proti Trzinu ter našli pred Trzinom nezavestnega ranjenca, okrog katerega je stala gruča ljudi, med temi tudi domžalski zdravnik dr. Hočevar in pa dr. Kruh iz Ljubljane, ki sta za silo obvezala ranjenca. Ponesrečenec je bil 45 letni pismonoša Janko Lani, doma z Vidovdanske ceste v Ljubljani, kjer prebiva njegova družina. Lani se je odpeljal s svojim prijateljem s kolesom na izlet proti Kamniku ter se zvečer vračal v Ljubljano. Tedaj je blizu Tj lina privozil nasproti neki osebni avto, ki )£ trčil v Lanija ter ga butnil v stran. Lani ie butnil v občinski kamen ter omahnil v jarek. Avto je naglo odpeljal dalje ter se šofer ni zmenil za ponesrečenca. Lani je dobil hude poškodbe na glavi, med drugim si je pri padcu razbil ves obraz in si pretresel možgane. Reševalni avto je to pot prepeljal Lanija v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je kljub skrbni zdravniški pomoči umrl. n Ko je nabirala planinske cvetlice. Pri nabiranju planinskih cvetlic se je te dni na Kalci pri Vokli ponesrečila gdč Perša Ivica iz Ljubljane. Padla je po nekih pečinah okrog 25 m globoko in si pri padcu zlomila levo nogo v gležnju, dobila pa je tudi več drugih lažjih poškodb. Priznani reševalec Erjavšek Lojze je s svojimi možmi preskrbel prenos v dolino, od koder jo jc Kregarjev avto odpeljal v ljubljansko bolnišnico. n Po stopnicah je padel. Ono nedeljo popoldne je bila v Predosljih pri Kranju velika tombola, ki jo jc priredila tamošnja gasilska četa. Po tomboli je bila tudi prosta zabava, katera pa se je končala z žalostnim dogodkom. Ko je namreč zvečer odhajal iz poslopja gasilskega doma posestniški sin Stare Janez doma iz Predoselj, je na ccmentnih stopnicah aaradi svoje že poprej poškodovane noge nerodno stopil in nato padel po stopnicah, pri čemer se mu je razbila lobanja. Nezavestnega ponesrečenca so takoj odpeljali s kranjskim rešilnim avtomobilom v ljubljansko bolnišnico. n Ker ni znal plavati. Pri Grenadirjevi brvi v Celju se hodijo ob lepih dnevih kopat čete vojakov celjskega polka. Tako se je tudi Je dni kopalo v Savinji več čet. Vojak Džemal Kitanovič, doma iz vardarske banovine, pa se je preveč oddaljil od čete in zabredel v glo-fcokejšo strugo Savinje pri kopališču Diani. Ker ni znal plavati, ga je voda zajela in kmalu se je začel potapljati. Vojaku »o takoj priskočili na pomoč, potegnili so ga iz vode, mu pomagali z umetnim dihanjem, vojak pa je ostal še vedno v nezavesti, v bolnišnici pa je limrl. n Z glavo je treščil v os išče. Daljni sorodnik škoia A. M. Slomška, 30 letni mesarski mojster Drago Slomšek, še je vozil po opravkih s svojim motornim kolesom ir Celja proti Laškemu. Nasproti se je pripeljala z osebnim Avtomobilom veleposestnica Herberstein Terezija iz Prnovega. Slomšek se je zaletel naravnost v avtomobil ter treščil z glavo v osi-ičc, da si je prebil glavo. Bii je pri priči mrtev. n Žrtve ljubezni do bližnjega. Med gašenjem požara na Brdu to mnogi gasilci dobili hujše in lažje poškodbe. V ljubljansko bolnišnico je bil prepeljan poklicni gasilec, 42 letni (Jože Ogrin. Tram mu je padel na levo nogo. Nad členkom mu je bila zdrobljena kost. V bolnišnico sta bila prepeljana še dva poklicna gasilca, tako Alojzij Zorman s poškodbami na Idesni nogi in Pavel Kropar s poškodbami na rokah. Na desni roki je dobil hude poškodbe Studi prostovoljni gasilec Anion Kropar. n Čoln k je po nesreči prevrnil. Na gradu Strmolu pri Kranju je v tamkajšnjem ribniku utonil 25 letni Grohar Silvester, šofer pri flribarju. Ponesrečeni Grohar se je z vrtnarjem Porom vozil po ribniku s čolnom, ki se jima je pa po nesreči prevrnil, da sta oba padla v vodo. Por se je rešil, dočim je Grohar kmalu izginil pod vodo. Ker je voda globoka Okrog 3 m, da se ne vidi dno, se reševalcem, ki so takoj prihiteli na pomoč, ni posrečilo pravočasno najti Groharja ter so ga šele po idveurriem neumornem iskanju mrtvega potegnili iz vode. n N« vsak način je hotel r tmrt. V Slivnici pri Mariboru se je ono popoldne pripetil svojevrsten primer samomora, o katerem govori s daj vsa okolica. Pod vlak se je vrgel 78 letni posestnik Rec Rudolf iz P.adzele. Izvršil je samomor nenavadno trdovratno. Najprej se je hote! nastaviti brzovlaku, ki prihaja ob pol 3 popoldne iz Maribora. Postavil se je na tir, vendar pa ga je lokomotiva vrgla v jarek ob progi. Kljub poškodbam, ki jih je pri tem dobil, se je Rec vendar ie zvlekel na sosedni &ravnik, da tam počaka na prihod osebnega (vlaka, ki pripelje tja ob pol 5 popoldne. Ko je zaslišal, da vlak prihaja, se je vlegel čez (tir. Samomor se mu je tokrat posrečil. Kolesa lokomotive so ga prerezala na dvoje, da je bil na mestu mrtev.V smrt se je odločil iti menda izaradi domačih razprtij. RAZGLED po svetu Velika letalska nesreča nad Prago V češki prestolnici so 23. junija pri vajah trčila tri enosedežna vojaška letala ter se zrušila v ulici Na Hrebenkach. Posadka letal se je hotela rešiti s padali. Narednik Smolik, ki je prvi skočil, si je rešil življenje. Narednika Rudolf Motyčka in Vlastimil Rys pa sta našla smrt pod razvalinami letala, čeprav sta si prav tako s padalom hotela rešiti življenje. Bil sta pa prenizko, kar je bilo za oba usodno. Nesreča se je zgodila, kakor rečeno na Hrebenkach, kjer so zgrajene same vile. Več vojaških letal se je vadilo v bližini sokolskega stadiona za bližajoče se sokolske slavnosti, na katerih bo nastopila tudi armada in pokazala svoje umetnosti v zraku. Prebivalstvo je sedelo na vrtovih s svojimi otroki in opazovalo vaje, ko so naenkrat trčila v zraku 3 enosedežna letala ter strmoglavila na tla. Prvo letalo, iz katerega je skočil'narednik Smolik, je padlo na streho vile ravnatelja Fridricha Rulfa ter jo zažgalo. Požar so gasilci naglo pogasili, navzlic temu pa znaša škoda 200.000 din, ker so morali posekati večino tlečega tramovja, .Na streho vile ravnatelja Šaleka je padel drugi letalec, ki je tam našel smrt, njegovo letalo pa je padlo kakih 60 m proč od vile na vrt. Tretje letalo pa je padlo približno 150 m od vile ravnatelja Rulfa na vrt nekega inženirja. Smolik, ki je tudi padel na vrt neke vile, je ostal povsem nepoškodovan. Na kraju nesreče se je zbralo več tisoč gledalcev. Kmalu nato se je pojavila nad krajem nesreče močna eskadra, ki je izkazala čast mrtvima tovarišema. Nobene nadvlade onkraj betih mejnikov .. Nadgonca. Izžrebane številke efektne lote-Jije prostovoljne gasilske čete: 14, 56, 74. 144, 162, 228, 260, 310, 454, 513, 610, 632, 736 792 823, 863, 968, 972, 981, tOtO. 1028, 1(38 11«, 1165, 1168, 1194, 1200, 1216, 1235, 1241, 1271 1467, 1513, 1517, 1555, 1577, 1726, 1810, 1968, 2072 2107 2130, 2141. 2142, 2160, 2243, 2313, 2325, 2364 2414 25(1. 2572, 2592, 2642, 2739, 2798, 2808, 2847,' 2938^ I 39-U9. — Nedvi^njeni dobitki zapadejo no enem gneseeu v korist čete, - I Veliki italijanski list »Uustrazione Iia-liana< je majsko številko posvetil Jugoslaviji in pravi v enem članku sledeče o svoji sosedi: »Prav meje govorijo, da teče od Bren-nerja do Drave vzporednik, ob katerem imajo Italijani in Slovani enak položaj in enake koristi. Vzdrževanje novega srednjeevropskega ravnotežja od Baltiškega morja pa do Jadrana se pričenja s sporazumom med Jugoslavijo in Italijo. Italija, Jugoslavija, Madžarska in Poljska tvorijo eno skupino od juga do severa. Ta skupina druži Evropo. Jugoslavija jamči s svojimi dobrimi odno-šaji do Italije za neokrnjen razvoj Sredo- zemlja in Srednje Evrope. Zgodovinski dnevi na Dunaju (priključitev Avstrije Nemčiji), so vezi med Jugoslavijo in Italijo le še poglobili. Prostor, ki loči veliko Nemčijo od Jadrana, je komaj sto kilometrov širok. Nova naloga italijansko-jugoslovanskega prijateljstva je v tem, da brani načelo, da ni več mogoča nobena nadvlada onkraj bledih mejnikov, kjer »e srečujejo Italijani, Slovani in Nemci, ne da bi se spopadli. Zanimivo izjavo italijanskega časopisa, naj bi si zapomnili zlasti tisti večni nergači, ki trdijo, da naje sedanja vlada Italiji in bogve še komu — prodala. Vesela vest iz Češkoslovaške Kakor znano, se zavzema >Domoljub< brez ozira na desno in levo odločno za to, da dobe Slovaki v skupni Češkoslovaški državi to, kar jim gre kot bratskemu slovanskemu narodu. Slovensko svobodomiselno časopisje je bilo v teh dneh povsem drugega slovaškemu narodu nasprotnega mnenja. _ Vemo, da ena lastavka še ne prinese pomladi, vendar z največjim zadovoljstvom ponati-skujemo vest, ki jo je te dni sporočil javnosti diplomatski zastopnik Anglije v Pragi. Glasi se: Češkoslovaška vlada je sklenila, da bodi slovaščina uraden državni jezik ta- ko v uradih kakor na sodiščih in šolah vsega ozemlja, na katerem prebivajo Slovaki, pa tudi drugod po državi, kjer pridejo v poštev Slovaki kot stranka. Ni pa tn sklep bii še objavljen v časopisju, da se ne bi otežila pogajanja s sudetskimi Nemci, ki se nepretrgoma nadaljujejo. Upati je, da se tudi v drugih ozirih sklene in doseže popolna sprava med bratskima narodoma, na podlagi katere bo slovaški deželni zbor dobil najširšo samoupravo in bodo po možnosti upoštevane I udi vse druge želje Slovakov, zlasti kar se tiče državne službe. NEMČIJA s Velik izlet iz Nemčije v KoroUn. Na Alojzijevo je prišlo na Koroško veliko število Nemcev iz Šlezije na 10 dnevne počitnice. Izlet je organizirala organizacija »Kraft durch Freude« (Moč v veselju), ki predstavlja posebno ustanovo narodnosocialistične stranke. Organizacija irna po vsej Nemčiji svoje izletniške domove, svoje visokomorsko brodovje za izlete po morju in tisoče avtobusov, s katerimi prevaža skrbno izbrano članstvo stranke na izlete oo vsej Nemčiji in tudi v inozemstvo. Organizacija je leto« y posebnih okrož- nicah priporočila pristašem stranke, n»j »' izberejo za svoje počitnice najjužnejšo nemško pokrajino — Koroško. Odziv je bil izredno velik. Do sedaj se je prijavilo že 26.000 udeležencev, ki bodo v 26 posebnih vlakih po 1000 izletnikov prihajali na Koroško. Okrog 4000 izletnikov pride v posebnih avtobusih. Izletniki bodo ostali na Koroikem po 10 d"1; Največ jih je prijavljenih iz Wiirtemberg!., ki je, kakor znano, tista nemška dežela, ki se je dosedaj prvenstveno najbolj brigala za obrne)" no nemštvo. Saj je prestolica Wurtemberg» mesto Stuttgart imenovano »prestolica Nemcev za mejami«. Narod»osocialističn« organ'" zaciia na Koroškem, kakor tudi vse oblasti koroške dežele imajo strog nalog, da izletnikom olajšajo ogled koroške dežele in da skrbijo za to, da bodo povsod sprejeti s polno udeležbo domačinskega ljudstva. Koroške deželne oblasti so vse pripravile za čim sijajnejši sprejem in organizirale vse potrebno, da bodo jim več videli. Izletniki iz stare Nemčije bodo prepotovali naslednje kraje in bodo posvtiili posebno pozornost Rožni, Zilski in Podjunski dolini. Prihod gostov iz Nemčije, ki bodo obiskali iudi ozemlje slovenske narodne manjšine, je do sedaj največji turistični dogodek na Koroškem. s To in ono iz Korotaisa. V apnenieo je padel 11 letni Janez Mavrer Repičev iz Slo-venjega Plajberka. Sežgal si je meso do kosti in podlegel v bolnišnici poškodbam. — Vse-ga prebivalstva v Nemčiji je sedaj 73,144.000. h nemškega časopisa za ljudsko prosveto in šolo posnemamo sledeče številke: Germani v Evropi: 1810 59 milij. (31.6%), 1910 152 mili j. (34.0%), 1930 149 milij. (30.0%). Slovani v Evropi: 1810 65 milij. (34.7%), 1910 178 milij. (41.7%), 1930 226 milij. (45.6%). Romani v Evropi: 1810 63 milij. (33.7%), 1910 108 milij. (24.3%), 1930 121 milij. (24.4%). — V Nemčiji se je rodilo na 1000 prebivalcev 1. 1934 in I. 1935 19 otrok, na Poljskem je znašala ta številka 1. 1935 26. V Nemčiji se je število od 1. 1932 do 1935 zvišalo od 15 na 19 na J000 prebivalcev. ČEŠKOSLOVAŠKA s Požrtvovalni Čehi. Voditelj češkoslovaške narodne banke dr. Engliš je izdal proglas na češkoslovaške državljane, da darujejo denar za povečanje brambne sposobnosti češkoslovaške armade. V enem dnevu je bilo darovanih okoli 250 milij. Kč. Proglas dr. Engliša je torej imel popoln uspeh. Bafa je daroval 20 milij. Kč, njegovi nameščenci pa 10 milij. Vsak nameščenec Bafinih zavodov je daroval svojo enotedensko plačo. Narodna banka je darovala 10 milij. Kč, njeni nameščenci pa darujejo enomesečno plačo. Tako Cehi. Kako daleč smo še mi v tem pogledu za njimi! ITALIJA Blok in 74 letni John Lunder z Vel S levice pri Velikih Laščah. — V Finleyville Pa' je izdihnil 32 letni rojak Frank Bobnar. — V, Chisholmu Minu so pokopali Jakoba Zarko-viča iz Butoraja pri Črnomlju. — V Buenos Airesu v Argentini je zaspala v Gospodu 33-letna Frančiška Umek iz Preloža pri Lokvi na Krasu — V Springfieldu 111. je na veke zatisnil oči 50 letni Karel Rihtar iz Vrhpolja pri Kamniku. s Drobiž. Rimski listi obtožujejo Francijo novega vtikanja v španske zadeve. Trdijo, da je Francija 43. špansko komunistično divizijo, ki je pred Francom '».bežala v Francijo, zopet moderno oborožila in jo poslala v boj na komunistično fronto v Katalonijo. AMERIKA s Vlak je padel v reko. Huda železniška nesreča se je zgodila blizu Miliš Cityju (Mon-tana), kjer je razkošni ekspresni vlak na vožnji iz Chicaga v smeri proti San Paolo zdrknil z mosta v reko. Nesreča je zahtevala 29 mrtvih, 65 ranjenih, 20 ljudi pa še pogrešajo. Šešt spalnih vagonov je ostalo več ur pod vodo, da so bile reševalne skupine prisiljene razbijati okenska stekla in tako potegniti ven mrtve in ranjene potnike. Boje se, da je onih 20 oseb, ki jih še pogrešajo, utonilo ali pa jih je odnesel tok reke. Vse ranjence so prepeljali v bolnišnico v Mills Cityju. Vsi napori so osredotočeni na to, da se potegne iz rečne struge lokomotiva in šest spalnih voz. V bolnišnico so prenesli 44 ljudi, ostalih 37 pa je lažje ranjenih. 41 potnikom se ni prav nič zgodilo. Smatrajo, da je celotno število mrtvih 36, pri čemer so vštete tudi žrtve, ki so še vedno v potopljenem spalnem vagonu. s Razna. V Clevelandu so umrli: Marija Mahnič iz Šmarja, 50 letni Frank Mlakar iz DROBNE NOVICE Okrog 600.000 Judov živi še vedno v: Nemčiji. Pri nastopu sokolskega naraščaja v Pragi so morali otroci peti husitsko (protikatoiiško) himno. 48 urni tednik je uveden v vsej grški industriji. Protestantovsko duhovniško službo bodo izvrševale na Švedskem lahko tudi ženske. Romunski kralj Karol je imel v Carigradu dolg razgovor s turškim drž. predsednikom Kemalom Ataturkom. S sekiro so te dni usmrtili v Berlinu štiri komunistične organizatorje. Pri nadomestnih poslanskih volitvah v Franciji je »ljudska fronta«, ali po slovensko »sračje gnezdo«, povsem propadla, 30 poljskih kmetov je utonilo v reki Bugu, ker se jim je pri prevozu čez reko prevrnil čoln. s Pet turških divizij čaka ob meji dežele Aleksandrete v Mali Aziji, da jo zasedejo. 100.000 čeških kron podpore za siromašne otroke čeških Nemcev je sklenila dati odslej vsako leto praška občina . .. 800.000 italijanskih otrok bo deležnih počitnic ob morju, v planinah in ob jezerih. In pri nas? RAZNO Najvežji daljnogled se nahaja v observatoriju Mount Wi!son v Kaliforniji. Leča objektiva meri v premeru 2.5 metra. '(Kakor pa z druge strani poročajo, bodo ta rekord Iudi kmalu podrli, V newyorški zvezdami namreč zdaj izdelujejo dalj-nogledno lečo, ki bo merila v premeru 5 metrov.) NajveSjo pripravo, s katero merijo pritisk raznih plinov, imajo v nekem vestfalskem rudniku. Priprava še ni gotova, imela pa bo v premeru 80, v višino pa 147 metrov. Papirnati zmaj ia mest **« niagsrski slap. Pred ledni je ogromna ledena plast zrušila mogočni »nagarski most, ki je bil Pravo čudo sveta. O mo-«tu pripovedujejo slede-™ zanimivo, resnično »godbo. Gradbeni inženir je dolgo trudil z vprašanjem, kako naj poteg-«ie vrvi preko deroče reke. 1 rije čolni so se raz-raketni top je odpovedal. Končno ugloda malega dečka, ki se je '.tiral s papirnatim zmajem in ga pošiljal na nit-Preko reke. To je bil misenirja namig uso- 83 L, Oanghofer: Martini klošter Romani lz začetka 12, stoletja, Posloveni! Blal Poznid, Z bobnečim odmevom, grmečim v razsežni dolini od stene do stene, so shrule gmote porušenih in zdaj ko grušec razdrobljenih skal v Zbrisano jezero, da so razburkani valovi butali za drevo visoko čez obrežje. Med gromom in treskom se je razklala skalna stena nad strugo Zbrisane Ahe in iz svoje tisočletne ječe osvobojeno jezero se je hrumeč In šumeč razlilo po dolini. Ebervajn in Ajgel, bližajoča se ustju Zbrisane Ahe, sta videla, kako je razgnaio steno in je vdrla voda proii njima. Bobneči trušč, ki jim je udaril pri tem na uho ju je skoraj omamil. Bleda sta stala in pomislila na lastno rešitev šele, ko so divji valovi že popolnoma napolnili strugo Zbrisane Ahe in se bučeč razlili čez bregove. »Pazi se, gospod!« je jeknil Ajgel, prijel meniha za roko in ga potegnil više na pobočje. Zasopljena sta plezala med drevjem navzgor, da bi ušla povodnji, ki je drla navzdol. Že sta dospela na varna tla, ko je oglarju na mahastih tleh spodrsnilo, da je padel m začel na .'»zmehčani zemlji drseti po strmini. »Usmiljeni Bog!« je zavpil Ebervajn in planil, ne oziraje se na nevarnost, ki je pretila njemu samemu, za oglarjem. Toda vode so že zajele starca m ga treščile ob drevo. Brez glasu se je skotalit Ajgel na mrežo korenin, ali preden ga je deroči tok utegnil pozreu se ga je bil Ebervajn že oklenil z obema rokama; četudi se je zaganjala vanj voda, je vendar dosegel s svojim bremenom suha tla in si naslonil oglarjevo glavo y na- ročje. Tedaj je opazil, da premaka na sencu kri v debelih kapljah Ajgelove sive lase — človek, ki ga je rešil, je umiral. Starčev obraz je bil pepelnat, oči kalne, toda belobrade ustnice so se smehljale. Stokajoč se je ozrl v Ebervajna, kakor bi hotel reči: »Kaj zato kako bo z menoj da le ti živiš pa sem zadovoljen.« Komaj besede zmožen se je sklonil Ebervajn nad oglarja in si odpel z vratu vrvico, na kateri je visel križec. Hotel je ponuditi sveto znamenje umirajočemu, da bi ga poljubil. »Bog ljubezni se te bo usmilil, ozri se k njemu!« Tedaj je starec vztrepetal, njegove oči so ostrmele, prizadeval si je, da bi spregovoril, in hlastnil z roko, ne po križu, temveč po čudni svetinji, ki je bila zvezana skupaj s križcem na vrvici: polovica razpočene koščene zapestnice, orumenele od starosti, z napol za-brisanimi vražami. »Salmuda!« Ta edina beseda se je utrgala umirajočemu z ustnic in hrum razbesnjene vode je zaglušil trepetavi glas. Ajgelovi koščeni prsti, oklepajoči zapestnico, so se krčevito zdrznili in udje zlek-< nili. Zastrt pogled je še skušal ujeti menihove oči in šepetajoče so dahnila bledeča usta: »Zlati časi...« Ebervajn Zadnjega vzdiha tega ugašajočega življe* nja ni razumel. Videl je, da so starcu oči steklenele, pritisnil z drhtečimi rokami vsega hudega rešenega k sebi in ga poljubil na mrzlo čelo. Hotel je moliti, pa ni mogel. Hrumeč so bučale pod njim, brez konca naraščajoč, razbesnele vode, ruvale drevje in skale in nosile pogubo nad obljudena selišča. Pred duhom se mu je prikazala prostrana dolina Melinjega loga, videl je samotno cerkev in zapuščeno lupnišče, tihe koče naokrog in njihove stanovalce. Videl je padati hiše in slišal kričati ogrožena bitja. Trepet in groza sta ga prevzela in iz njegovega izmučenega srca se je izvil kriki »Bog ljubezni, kje si?« ~ «■ /' PO DOMOVINI NOVI GROBOVI n Resnica je samo pna in več kot enega življenja vredna ... V Legnu pri Slovenjem Gradcu je umrla Marija Rotovnik. — V Celju je preminil kleparski mojster Franc Tašker. — V Kočevju so pokopali 86 letnega Gustava Gladnika. — V Kamniku je nagloma odšel v večnost pisatelj Radivoj Petruška. — V Kar-lovici pri Velikih Laščah je zapustil solzno dolino posestnik Jože Jaklič. — V Ijeskovcu pri Krškem so djali v grob bivšega gostilničarja 80ietnega Franca Arha in sodarja Jožefa Pirca. — V Radovljici je odšel h Gospodu po večno plačilo vrli »slovenski fant« Jaka Vovk. — Na Vranskem je zapel mrtvaški zvon 75 letnemu Jožefu Lukmanu. — V Mariboru je umrl tiskarski ravnatelj 38 letni Josip Ošlak. — V Belgradu so pokopali soprogo zdravnika Dragico Demšar roj. Drnje-vič. — V Celju je zapustil ta svet upravni uradnik javne bolnišnice v Slovenjem Gradcu Bunc Dušan. — V Halozah je umrl ravnatelj Zadružne elektrarne v Ptuju Viktor Babler. —- V Mariboru so pokopali gostilničarja Grač-nerja Rudolfa. — V Studencih pri Hrastniku je izdihnila Amalija Logar roj. Plavšak. — ,V Ljubljani so zapustili solzno dolino: orožniški narednik v pok. Franc Kozlevčar, župnik v Pevmi pri Gorici g. Josip Abram, inž. Franjo Dedek, poštni služitelj Ivan Lani, časnikar Andrej Gabršček, Alojzija Mozetič roj. Gruden, Jurij Jurmari, poslovodja kavarne »Nebotičnik« Hinko Tabor in Marija in Josip Bezlaj, ravnatelj mešč. šole v pok. — Naj počivajo v miru! Brezjanskim romatjem-treiierednihom V soboto, 2. julija greste na vlak. Zahtevajte na postaji legitimacijo K-13. Ta legitimacija vam da pravico do polovične vožnje. Legitimacijo morate dati na Brezjah žigosati. — Z izkaznico, ki jo dobite pri župnem uradu, se izkažete, da ste opravičeni do legitimacije. Kdor ima izkaznico, je prost mostnine na Otočah. Romarji-tretjeredniki! Pojdite k sv. spovedi za prvi petek doma. Na Brezjah boste težko prišli na vrsto, ker ne bo mogoče dobiti toliko spovednikov. Še eno: Ne pustile, da bi vas kdo zmerjal in nadlegoval na vlaku, zato ker greste na Brezje in zato ker ste tretjeredniki. Vsakemu povejte odločno, naj vas pusti pri miru. Zahtevajte od sprevodnika, naj napravi red. — Tretjeredniki, prinesite s seboj priročnike I tz raznih krajev Koi-ovje. Preteklo nedeljo smo kočevski Slovenci doživeli ono, po čemur smo hrepeneli že leta in leta, namreč, da bi se zbrali vsi slovenski narodni trpini iz Kočevskega in si potožili svoje težave ter skušali doseči zboljšanje. Nikomur se to ni posrečilo v taki meri kot društvu Slovenska Straža na Kočevskem. Na njeno povabilo se nas je zbralo polno dvorano hotela »Trst* od vseh strani kočevske zemlje. Prišli so iz Mozelja na treh velikih vozeh in veliko na kolesih, iz Kočevske Reke na petih vozeh, drugi zopet iz Borovca in celo iz Drage. Predsednik Straže bivši narodni poslanec Škulj nam je takoj ob otvoritvi zborovanja vili poguma iti zaupanja, da smo bili ves čas razpoloženi v najbolj prijateljskem zadovoljstvu. Lep govor smo slišali od g. dr. Cesnika, kako se Slovenci drugod borč za narodne pravice. Predsednik g. Skulj nam je podal poročilo o delu društva, ki je bilo tako bogato, da smo se čudili, saj društvo obstoja komaj eno leto in že je znano s svojim delovanjem po vseh slov. hišah Opekta iNavulra §I»h u prfMfitea S* I« "*»"«I»iU, e«m Dii 4'—' naSih vasi. S knjigo, s časopisjem, s shodi, s pri. reiiitvami, s podporami, s posredovanjem za razne prošnje, i uvedbo krošnjarenja po mestih t naši državi itd. bi med nas stopala SI. Strah kako bi jo naš doslej pozabljeni kočveski Slove-ne vzljubil in se jo oklenil! Njeno delo je bilo zares plodovito, zato je bilo zborovanje polno navdušenja in hvaležnosti. Straža je vzdrževal« stalno 42 revnih otrok slov. staršev v ljudski kuhinji in jim dala 4500 kosil. Pri volitvah je bil zopet izvoljen ustanovitelj ie predsednik g. feknlj še naprej 1». predsednika in za častnega člana. Mirna peč. V nedeljo, dne 19. jtmija je naša tako imenovana napredna mladina priredila pod firmo društva Kmetskih Jjniov in deklet tekmo koscev. Ob 3 popoldne so priredili po vasi sprevod s celokupno udeležbo: 6 konjenikov, 38 ii različnih krajev došlih kolesarjev, 8 moških pešcev, 12 deklet in 2 voza večioitma otrok in nekoliko takih, ki so kar zaželeli, da se lahko enkrat po Mirni peči zastonj na vozu peljejo. Ko Vode so se valile in rastle... Kakor iz menihovih ust se je utrgala v tej uri groze in razdejanja molitev tudi iz duše nekega drugega človeka in se dvignila v dvomu in stiski v nebo. Pod vrhovi Ledenika se je v črni temi zasute votline lovil Zigenot med skalami sem in tja in klical: »Ti močni! Zaupal 6em vate! Zdaj mi pomagaj! Odpri mi pot, da morem k njej! K njej!« Toda njegov glas je dušil zamolkli grom, ki je bobnel zunaj pred jamo. V muki in obupu je rval ribič kamenje in pulil skrotovičeno, s snegom in druščem pomešano vejevje, ki je zapiralo izhod. Tedaj so so zamajala kamnita tla pod njegovimi nogami kakor bi stekla zibel, in iz notranjosti hriba se je izvil rezek glas, da ga je zabolelo v ušesih. Nenadna svetloba mu je zaslepila oči in počasi so se razmaknile pred njim skale kakor durnice pri vratih. Zigenot je kriknil iu planil na prosto, toda preden je še vedel, kje stoji in kam naj se obrne, sta mu prešla sluh in vid. Med omamljivim hrupom ga je zagrnil rjav oblak, skeleč prah mu je zagatil usta in nos iu pred očmi mu je zaplam-telo ko ogenj. Potem ga je zajel mrzel piš in ga vrgel više v globačo, in ko je ležal nezavesten med kamenjem in snegom, so se nad poklino, ki je prečkala globel, razcepile gole stene in skalni gorski vrh se je nagnil naprej. . ° Bobneč so se sesule ogromne gmote v Lepo jezero. S svojim padcem so ra/ielile vršino, dve beli steni vode sta zakipeli ko stolp visoko vsaksebi, iu medtem ko se je pognala ena na levo v kotel med gore, je zavalovila druga na desno proti dolini Ahe. Sume* in hrumeč je beli zid še rastel in se dvigal, čim bolj se je ožila dolina, in odplavil na svojem potu pobočni gorski gozd kakor kupček ostružja, J V ribičevi hiši so bili slišali hrup padajočega skalovja. Potem so videli, da se je is kotla odprtega jezera vzdignila bela stena in ču I i, kako je bučala in šumela prihajajoča voda. Vedno bliže je vršalo in hrumelo; čez jezero je pribučal veter, noseč v zrak bele kosme pen, in že se je prikazal ogromni val izza falkenštanjske skale, zalival s svojim tokom na eni strani vzpeti gorski gozd, na drugi pa metal vodo do obzidja Vacemanovega gradu. J S Falkenštajna je odmevalo kričanje dekel in zavijanje ujetih zveri, ko sta Hajlviga in Kaganliart, bežeča pred pogubo, tekla čez pristajališče proti gozdnatemu pobočju pod gradom. Viho je skočil z razgledišča, kjer je bil, in planil v hišo. »Mati Mathilta! Mati Mathilta!« Predirno je vpil, trgal besede in kazal z rokama. Otrplo mu je gledal bledi obraz starke nasproti. Hotel jo je objeti, toda branila se je in smejala, oprijemajoč se z obema rokama za naslonke pri stolu. S silo jo je potegnil k sebi in dvignil na roke in ko je hropeč skušal s svojim bremenom priti skozi vrata, je iztegovala mah Mathilta med rezkim smejanjem še vedno roke proti ognjišču. Pač je dospel Viho na prosto, toda čez pristajališče sem se je že valila, dvakrat tako visoka ko griček z ribičevo domačijo, hrumeča gora vode, plavila pred seboj mogočne skale, kakor bi bilo drobno kamenje, in bruhala na vse strani gromadno zmes polomljenega drevja. Hlapcu so se zašibila kolena, trepetajoč je obstal in objemal z rokami mater svojega gospodarja, medtem ko se je hruin razbesnele vode mešal z mukanjem krav, kt so v svojih zaprtih hlevih začutile pretečo nevarnost, Vihov obraz je bil apnenobled, uvelo lice matere Ma-thilte je pa čudno sijalo. Dvignila je roke in zavpila z de, lotil se je dečka in ga spraševal po njegovih izkušnjah v igri z zmajem. Končno sla skupno zgradila večjega zmaj« in ga poslala ob ugod-nem vetru preko reke, na dolgi nitki je bila pritrjena dolga vrvica in na vrvici končno vrv za viseči most. Potem šele so mogli potegniti preko reke žičnato vrv ter ob njo pritrditi gradbene čolničke. Največji most sveta imajo v San Franciscu v Kaliforniji čez tako ime-lovani Zlati zaliv. Gradili so ga šest let. Srednji del mostu nosila dva jeklena opornika, ki sla visoka 210 metrov. Most je dolg 1280 metrov. Stroški graditve tega mostu so znašali 35 milijonov dolarjev. Noč pri beletn dnevu-Časopisi poročajo o nenavadnem naravnem pojavu, ki so ga opazovali predzadnji petek in soboto na Japonskem, zlasti v za-padnem delu države in % južnih predelih Koreje, Začelo se je v opoldanskih urah s počasnim jemanjem svetlobe. Sončni svit je zastrla najprej rumenkasta megla, nato so se nagrmadili oblaki, ki so popolnom* je sprevod na cesti proti kolodvoru ustavil, je f,'. ve n stopil sin kniečkil staršev, ki mu pa kmeč-1» delo nič ne diši ter je otvoril govornico, • aknr j? podal besedo, z dušo in telesom kmetu udaniMi'111 mlademu gospodu /. očali, kateri je med drugim povedal tudi to, da hidi obstojajo organizacije. ki so st nadele naziv kmetski, ki jim pa re pripada, ker imajo povsem druge, ne kmetski namen. f'e ta govornik ni še nikoli po pravici govoril, je govoril sedaj za naše mirnojiežke razmere popolnoma po pravici, samo moral bi j,'n(>novati nnniesto kmetske. zveze društvo kmet-d;jh fantov in deklet. V naši- kmetski zvezi so flani izključno sami kmetje in njihovi si. ovi, ki na vsi izključno bavijo samo i kmetijstvom, (ločim vodijo mirnopeško Društvo kmečkih fan-(Uv in deklet sami taki, ki jim je kmetijstvo de-s(, pa vsi lzključng bavijo samo z kmetijstvom, Kmelskem listu poročal, da je zgoraj navedeni sprevod pozdravljala tisočglavji množica. Lahko 7. iiolovostjo trdimo, da z udeleženci igre v Prosvetnem domu in prebivalci Mirne peči vred, ni bilo to popoldne tisoč ljudi v Mirni peči. Gorje ]iri Bledu. Pogosto pojo zvonovi umrlim v slovo. Pred kratkim smo pokopali najsta-rejšo ženo v fari, 97 letno Ciklmanovo mater, spila j pa v enem tednu kar tri mlajše, dve dekleti i ti enega fanta: Avsenek Ivano iz Višelnce, članico Marijine družbe in tretjega reda smo pokopali 19. junija. Hud udarec, je to za 8r> let sta-re"a očeta, kateremu je kot edina hči stregla. 22. junija smo pa spremili k večnemu počitku 25-letno lan Meto. tudi iz Višelniee, članico Kat. bral. društva in bivšo cerkveno pevko. Do zadnjega je npala, da ozdravi, Bog pa jo je poklical k sebi. Za društveno zastavo je šlo mnogo članov in članic, pa tudi ostalih ljudi je šlo veliko za pogrebom, želeč ji večnega miru. Pevski zbor ji je zapel lepe žalostinke. 23, junija je nesrečno končal pod vodnim kolesom 30-letni hlapec Žagar Jože. Nesrečni Joža je bil že dvakrat žrtev prometne nesreče, katere posledice je po malo vedno čutil, vendar je bil zadnje čase zdrav in priden delavec. Tudi njega je spremilo 1> večnemu počitku veliko ljudi. st. Peter pri Novem mestu. V Novakovem vinograda v Grčevju vidiš lahko nekaj posebnega: ena sama trta ima 164 grozdov. Izreden blagoslov! Ta trta ni bila prizadeta od pomladanske pozebe, ker jo je varovala bližnja streha. — Na naši pošti je bila v juniju otvor-jena telegrafska in telefonska služba za javni promet. Veseli smo te ugodnosti. — Nedavno smo ustanovili pri nas podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva. Priglasilo se je 57 članov. Skrajni čas je, da se začnemo brigati za sodobno sadjarstvo. — Prvo nedeljo v juliju pa kur vsi v Dom! Ondi bo po pni maši kmečko zborovanje. Pri tej priliki se bo ustanovila Mladinska kmečka zveza: Fantje in dekleta, na plan, takrat bo vaš dan! Rakitna. — Na binkoštni ponedeljek sta obhajala v Rakitni Šivec Anton in njegova žena Marija, v krogu svojih sinov in vnukov s pravim krščanskim veseljem zlato poroko. In kako bi tudi ne biia vesela, saj sta po dolgih '20 lelih imela v svoji sredi zopet dragega sina Janeza, ki je nalašč za to priliko prišel iz Amerike iz mesta Clevetanda. Prav ganljivo in spodbudno je bilo gledati, ko so vsi številni svatje z zlatoporo-čencema pristopili k mizi Gospodovi, da se za to izredno veselje Bogu "shvalijo. Saj sta zlatopo-ročenca strogo verna, ki sta svojo družino vzgajala v pravem krščanskem duhu. V njihovo hišo prihajajo že dolgo vrsto let samo katoliški časopisi. Naj ljubi Bog ohrani zlatoporočenca še mnogo let! Smlednik. Letos bomo obhajali slovesno praznovanje farnega patrona v nedeljo, 3. julija, in ne šele 10. julija. Prestavili smo Urhovo nedeljo« zaradi Marijinega dneva na Šmarni gori. Trata nnd škofjo Loko. Žalostno so dne 'M. junija zapeli tra-tarski zvonovi Hitro se je razširila žalostna vest, da je v bolnišnici za vedno zaprl oči Pavel Bogataj, po domače »Maretov Pavle«. V cvetu svoje mladosti je moral zapustiti sivolasega očeta in žalujoče brate in sestro Nedelja 12. junija je bila zanj usodna. Ko se je peljal iz Žirov na kolesu, mu je na mokri eeslj spodneslo, da je padel-in dobil na glavi Imele poškodbe. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico. Osem dni je trpel neizmerne bolečine dokler ni ugasnila zadnja iskra njegovega življenja v njem. Pavle je odšel k Bogu. Naj mu sveti večna luč! Potrtemu očetu in globoko užaloščenim bratom in sestri naše iskreno sožalje! št. Lovrenc na Dolenjskem. Dne 2. julija bosta obhajala 50 letnico svoje poroke Anton Gliha in Rozulija roj. Nitgaj iz Dolge njive št. 22. Imela sta v zakonu 12 otrok, od katerih je živih še 7, od teh dva v Ameriki. Slovesne poroke pa ne bosta mogla imeti, ker je ■»ženin« že tri leta bolan in leži že dve leti v postelji. Raka pri Krškem. V nedeljo, 19 junija je bil na Raki slovesen sprejem otrok v Marijin vrtec. Lepo število otrok se je izročilo v varstvo nebeške Vrtnarice, da bi jih čuvala v življenjskih vrtincih zablod in prevar. — Koščev vrisk odmeva v rana jutra" na travnikih. Dasi ne pozna kmetski človek nikakih počitnic, je vseeno zadovoljen pri svojem delu ter obrača oko proti nebu, da bi mu bila obvarovana letošnja lepa žitna polja razni' "zgod. Dobrcpolje. I\> posredovanju bivšega nu poslanca K. Škulja, je prejela naša občina v korist novi šoli v Strugah 10.000 din od ministra pro-svete. občina Velke Lašče pa v korist šoli v Dvorski vasi 10.000 din! Trebnje. V sredo, 22. junija zveče! je popolnoma pogorelo v Sevnici pri Trebnjem, manjše zatemneli nebo. V pol uri je bila Japon«ka temna kakor v najbolj črni noči. Megla se je vedno bolj gostila, tema je trajala do naslednjega dne. Sele v soboto okoli 10 dopoldne se je ozračje nekoliko zredčilo, toda še vedno ne tako, da bi bil mogoč neoviran promet. Ta nenavadni pojav je povzročil mnogo nesreč in človeških žrtev. Pred Toki-jem je iztiril osebni vlak s 400 potniki, neka velika potniška ladja pa je, zadela v skalno čer in se Pogreznila v morje. Za izredni naravni pojav rumene megle so se takoj pozanimali znanstveni krogi, ki so dognali, da fire za nenavadno veliko množino vodnih hlapov, Pomešanih z vulkanskimi parami. Kateri ognjeniki eo vplivali na ta pojav, še niso ugotovili, Zdravniki poročajo, da je v času, ko je ležala rumena megla nad Japonsko, umr-'o izredno mnogo oseb za sumljivimi znaki, Podoben pojav so ugotovili leti v Belgiji. Zelene klobuke so mo-ra|i nositi v evropskih mestih vsi oni, ki s6 bankrotirali; to je bilo v »varilo drugim upnikom, ftilor izmed prizadetih ni josil takega klobuka, ie aretira«. jasnim glasom: »Gelfrat! Gelfrat!« Bližina smrti ji je rar.vezala nemi je7,ik. Še enkrat je poklicaia po imenu-ljubljenega moža, ki ji ga je bilo vzelo jezero, potem je razprostrla roke šumečim valovom nasproti. Hrumeč se je zagnala bela stena če/, griček — resk in tresk lomečega se tramov j a — in razbesnele vode so pogoltnile, kar je bila nekdaj Zigenotova domačija. Vedno dalje je drvel pogubni orjaški val. Njegovo šumenje se je dvignilo nad dolino in prišlo do ušes ljudi, ki so v strahu hiteli iz svojih koč. Po dolini navzgor in navzdol je vihrala pošast strahu in prevzela vsa srca. Ob stenah Untersberka se je oglasil brneč odmev, medtem ko se je od kralja Ledenika odbilo zamolklo mrmranje, ki se je polegalo in naraščalo, razlegajoč se tja do Ix>kijevega lesa. Brat Vampo je planil iz samotorice in Švajker je s sekiro v roki pritekel iz gozda. »Brat,« je vprašal Vampo, »ali čuješ?« Umolknil je, ker je prav tedaj stopil iz cerkve pater Valdram, opasan in s palico v roki. Njegov obraz je bil bled, toda njegove oči so žarele; kar je sijalo iz njih, je bil plamteči ogenj v očeh vojaka, ki je zučul bojni klic. Prestrašen je vprašal brat: »Gospod, kam si namenjen?« »Kamor me klice božji glas! Le počivajte, vi drugi, in opazujte, kako podira božja jeza gore! Jaz pa odhajam poslušen za Njegovim klicem, zakaj moja ura je prišla.« Iztegnil je palico in odšel čez gohčavo, oblit od sonca poznega dneva. Brata sta zopet prisluhnila daljnemu mrmranju, gledajoč proti Lepemu jezeru. Tedaj je iznenada zavpil Vampo: »Božji čudež! Vacemanovo goro poglej! 1 ogan-ski kralj Ledenik se je spreobrnil in se kriza po krščansko!« „. ., , ... Na srebrnobelih, od sonca razsvetljenih obronkih strmega gorskega vrha sta se prikazali dve teiuni, po- ševno se križajoči črti. Še trenutek miru In prepadene oči obeh bratov so uzrle sliko uničevanja, mogočno in strašno. Vedno bolj sta temneli in se širili navzkrižni zarezi na snegu kralja Ledenika. Medtem ko je nad njima vrh gore kazal še svoje nespremenjeno lice, so se pod onima dvema razpokama prestile razsežne plasti snega in izpod cunjaste bele obleke so se pojavile gole sive prsi kamnitega orjaka. Cela pobočja so se vrtela in premikala, zemlja se je začela usedali z vsem, kar je nosila, vedno bolj na globoko in široko je segalo drsenje in je pod golimi snežišči zajelo že gozd. Na tisoče dreves, iz daljave neznatno majhnih na oko, se je začelo premikati in polzeti. Hitreje in hitreje, sličen čredi skakjjajočih ovac, se je gibal gozd; nekaj dreves se je odbilo v zrak, kjer so se za čas vrtinčila liki perje, nato se pa sesula na brezoblično grmado kakor klasje v viharju. Med snežišči se je bila na visoki strmini obdržala še velika krpa gozda; nenadoma se je dvignila nad zemljo kakor na vzmeteh in zletela s stoječim drevjem v loku po zraku, tako da se je pod njo prikazal sončen obronek. Ko je treščila na tla, se je razletela v rjave kepe; drevesa so izginila, na dan so brizgnili curki vode in zopet poniknili. Vitki, beli vrh gore je pa še kipel pod nebo. Toda usad pod njim mu je bil izpodjedel stene. Zdaj se je omajani velikan nagnil. Na vseli straneh obenem je začela skalna glava pokati in zijati, razpadati in se rušiti. Temne sile, tisočletja zaklete v tem kamenju, so se prebudile in zvezale k nezaslišanemu dejanju. Divje in besno so se zadrevile proti dolini. Sesute stene in razdejana snežišča so razkrila tajnostim srce gore. Na mestu porušenega vrha so se pojavile nove, manjše skalne postave, kakor bi bi) sivi očak napravil prostor, za svoje otroke, ki so se mu rodili iz razdejanja. (Dni je) d' poslopje in ltorolec, last Pišter Marije. Najemniku Milanu Prel»sniku. kateri je v hiši stanoval, pa je požar uničil ves živel, nekaj pohištva, obieke itd. Le s težavo so rešili najpotrebnejše reči. Zavarovalnina je zelo nizka. Brezvestnega poži-galca za enkrat Je niso izsledili. Iz naših drušlev St. Gotard. Uprizoritev igre »Testament« v Podmilju pri Št. Ožbaldu. je dobro uspela in bila dobro obiskana. G. župnik šentožbaldski nam je pred igro s poljudno besedo opisal kraj in njega zgodovino, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi obiskovalcem, rediteljem in vsem drugim, ki sle pomagali z delom. Kat. prosvetno društvo v šl. Gotardu. Gorje pri Bledu. Kal. bralno društvo je zaključilo sezono z »slovenskim večerom . Vse točke in govor so bile priprava za velike taborne dni v Ljubljani. Naši fantje in dekleta imajo že 40 krojev, kateri bodo vsi na taboru, pa tudi mnogo narodnih noš. še več pa v rivilu. Pa tudi naša zastava, ki bo drugo leto praznovala 60-letnico. je romala na razstavo in slavnostne dni PZ, — Naše društvo bo praznovalo drugo lelo HO-letnico. Staro je. pa vendar močno in zdravo. Ni pri nas tislih. ki z jezikom opletajo po vsem, kar je našega in jih boli še praznično zvoneilje, kadar ne gre v njihov račun. Pokazali pa jim bomo drugo leto. ob praznovanju našega društvenega jubileja, da je moč in zmaga le v naši ideji. Bogu otroci, domovini sinovi, hlapci nikomur! Kropa-Brezje. Prosvetno društvo v Kropi priredi v soboto (3. in v nedeljo 14. avgusta ob 8 zvečer na Brezjah pred cerkvijo Grego-rinovo pasijonsko dramo »V času obiskanja«. Nastopi čez 100 oseb. Na veličastno, versko-kulturno prireditev že danes opozarjamo. Velike Lašče. V nedeljo, dne 3. julija priredi v naš kraj izlei pevski zbor iz Semiča. Ob lej priliki bo zbor pel pri maši ob 10 na koru župnc cerkve, popoldne ob pol 3 pa priredi koncert v dvorani »Zadružnega doma«. Ker je to prvi obisk Belokranjcev v naš kraj. ste, prijatelji lepega petja, iskreno vabljeni. Leskovec pri Krškem. Dva tisoč ljudi je privabila naša tombola pred dom »Pod lipo«. Dasi je bilo tudi med malimi dobitki mnogo prav lepih in zadovoljivih, je bila glavna pozornost vseh obrnjena na razstavo treh novih koles. Prvo tombolo je zadela Anica Zorko iz Bopliub najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. I.eskovca. Dobila je žensko kolo. Drugi ljubljenec sreče je bil Žagar Anton, kovač i/ I.e-skoM-a. Dobil je moško kolo. Tretje kolo pa je zadel -škofljanec Ivan i/. Viher. \ reča moke je last Salraič Ane iz Gorenje vasi. Goršak r rane iz Zadonika je dobil prašiča, Jurečič 1 rane. Brege, blago za moško obleko, Vouk Marija blago za žensko obleko, Pire Anica pa hrzoklepalnik. Lepo \ reme je omogočilo, da se je naša prireditev v najlepšem redu izvršila. DOBRO ČTIVO »Materam!« Priredil dr. Justin. Izdala in založila Slovenska krščanska ženska zveza. Cena 8 din. Knjižica se bo dobila tudi na kulturni razstavi. P. i. Wals*r. 0. S. B„ Vefm molitev pred Jezusom v Zakramentu Ljubezni. Deseti natis. Ljubljana. 1935. Založila Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana. Str. 624. Cena vezani knjigi z rdečo obrezo 44 dir., z zlalo obrezo pa 60 din. Ta knjiga je doživela sedaj v slovenskem jeziku deseto izdajo, kar jo gotovo najbolj priporoča. Obsega SO molitvenih ur v najrazličnejše namene, spravne in zadostilne molitve, križev pot, pripravo na smrt itd. Vse tiste plemenite duše, ki s svojo molitvijo skušajo zadostiti za žalitve zapuščenemu Bogu v tabernaklju, si bodo knjigo gotovo oskr-beje. To ni samo vzoren molitvenik, ampak tudi izvrstno nabožno berilo. Knjiga je tiskana s precej debelim tiskom, zato je cena v primeri s staro izdajo z debelim tiskom mnogo nižja. Prešernove poezije, pečmi in pisma (v dodatku tudi njegove pesmi in pisma v nemškem jeziku), je vsebina Prešernovega zbranega dela. ki sta ga uredila dr. Pirjevec in dr. Glonar, Založila Jugoslovan- ska knjigarna v Ljubljani 1929, 295 strani, Cenj mehko vezani knjigi 40 din, v elegantno platno 55 din, v krasno celo usnje pa 90 din, Uvodoma je življenjepis pesnika ter njegovo pesniško delo. vanje, slede poezije, pesmi, pisma, slovenska in nemška, torej vse, kar je kdaj napisal na* veliki pesnik. Je to celoten Prešeren v eni knjigi in hkrati najlepše in najprimernejše darilo med zavednimi Slovenci zaradi svoje priročne oblike in elegantne vezave. Prešernove »Poezije« bi morale biti v knjižnici ne le vsake javne knjižnice, ampak tudi vsakega posameznika. Ni dovolj, da svoje velmože poznamo samo po imenih, naša narodna dolžnost naj bo, da tudi njihova dela prebiramo in poznamo. Prav tako bi moral imeti aH vsai poznati Gregorčičeve Poezije vsak Slovenec, posebno pa njegovi primorski rojaki. Cena 10 din, vez. 16 din. RADIO LJUBLJANA «o!itiki, 20.30 Večer muti-komedijantov, 22.15 Plošče. — Nedelja. 3. julija: 8 Salonski trio, 9 Napovedi. 915 Prenos cerkven« glasbe, 9.45 Verski govor. 10 Plošče, 10.30 (Hruška ura, 11 Prenos proinenadnega koncerta, 1S.20 Koncert Radijskega orkestra, 17 Kmetijska ura, 17.30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Nacionalna ura, 19.50 Plošče 20 Iz slovanskih oper. 22.15 Plošfe. Ponedeljek. 4. julija: 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Zanimivosti, 20 Plošče, 20.10 Obratne nezgode, 20.30 Koncert narodnih pesmi, 22.15 Kvarlel mandolin. — Torek, 5. julija: 19.30 Nacionalna ura, 19.50 Deset minut zabave, 20 Plošče, 20.10. Gotsko stensko slikarstvo na Dolenjskem, 20.30 Koncert Radijskega orkestra, 21.15 Brahmsova uri 22.15 Lahka glasba. — Srede, 6. julija: 18 Magistrov trio, 18.40 Opazuj in poslušaj, 19.30 Nacionalna ura, 19.50 Plošče. 20 Kvartet mandolin, 20.45 Koncert pevskega zbora »Ljubljanski Zvon«, 21.30 Plošče, 22.15 Harmonika solo. Dr. F*. Trdan: Spomini na Ameriko Tedaj pa mi je v hipu nekaj stisnilo srce. Nenadoma je prišla nadme neka zla slutnja, zdelo se mi je, da čnjem zvonjenje. Le kje zvonovi tako čudno pojo. zdaj daleč, zdaj blizu, zdaj zopet od vsepovsod! Ali je žegnanje? Ali mrliču zvoni? Občutek, da res slišim, kako nekje zvoni, kar ni hote! ugasnit, oglašal se je znova in znova in čim določneje Nekaj bo! Slutnja redko kdaj vara, so navadno govorili rajna stara mati. In tudi mene tedaj ni varala. L"ra je šla na deset. Pred nami se je naglo vzpel oster klanec, na njegovi desni je zazijal ozek obcestni jarek, levo pa je zapirala do dva metra visoka žična ograja Poti klancem stoji farma s prostornim travnikom, na travniku je bila čreda goveje živine, nekaj živine se je paslo, nekaj pa je počivalo v hladilni senci bližnjega gozdiča. Tik ob cesti sameva tudi slar grm, ki In morda še največ vedel povedati, kako JC pnslo do takratne naše nesreče. Zaradi klanca smo ga opazili šele v zadnjrm trenutku. Da se izognemo neradovoljncmu trku. sr okre-ne naš avto hipoma v stran na desno. V hipnem razburjenju pritisne noga na gazolin. voz zleti po klancu navzdol in vozi z brzino 120 km na uro; dvakrat, trikrat se zaobrne sem ter tja — in že smo v obcestnem jarku. Zgodilo pa se je v?e io tako hitro, kot bi trenil še p^-den sem prišel do sape. je avto že obstal, odvalil velikansko rušo prsti in jo pognal visoko v zrak. Ves preplašen se izprva oziram po avtomobilu naokrog. Nihče se ne gane. Molk, bledi obrazi nemi pogledi, vse se zdi mrtvo, kakor v kralj Matjaževem podzemlju. Polagoma se pa le opogumim: »No, g. ravnatelj, pokonci, po- konci! Držite se kakor kisla kumara.« Tedaj pa me g. ravnatelj Slapšak tako žalostno pogleda. da sem se kar ustrašil. Levica mu je visela skoraj nepremično ob boku, iz nosu se je vlila mlaka krvi. i r. prs je prihajalo težko bro-penje. Revež si je v sklepu roko zlomil! Medtem se je zavedel tudi g. kanonik Oman. •S težavo odpre avto in dasi sam težko ranjen, je pomagal tudi drugim von. Šele na prostem smo se zavedli nevarnosti, v kateri smo bili. »Kaj bi bilo.« je menil g. kanonik Oman, »če bi se bil gazolin vnel? Ali če bi bili zadeli v avto, ki jih neprestano na stotine šviga sem ter tja?« Pozneje setn zvedel, da je tisti klanec znan kot kraj pogostnih nesreč. Kmalu po vrnitvi v domovino mi je pisal g. kaplan Slapšak: »Boga zalivali, da ste vsaj deloma zdravo kožo odnesli. Dva dni za vami se je prav na istem kraju prekucnil avto s petimi osebami, dve sta bili takoj mrtvi, tri pa hudo ranjene. Teden zatem pa je osebni avtobus celo sedem potnikov pod seboj pokopal.« Se nismo tisto jutro zastonj priporočili angelu varihu in varstvu svetega Jožefa! V nesreči sem imel priliko občudovati dobro ameriško srce. V trenutku se je zbrala okrog nas gruča usmiljenih Samarijanov. Farmar jeva hčerka je pritekla z lavorjem vode, za njo ie prisopihal oče, potem pa še mati in stric. Mimo vozeči avtomobilisti so postajali in ponujali svojo pomoč. Iz bližnjega mesta je že po nekaj minutah prispe! rešilni voz, potegnil naš avto iz obcestnega jarka in ga odpeljal v 1 >pravljalnico za avlombile. Nas in našo prtljago pa sta naložila dva izredno postrežljiva gospoda in nas popeljala do bližnje železniške postaje. \ se pa se je vršilo tako hitro kakor v kaki bajni pravljici. In tako smo se z vlakom vrnili v Cleveland, kamor smo dospeli okrog šeste ure zvečer. 12. Vrnitev, »Ne zveni mi. ne zveni.. .< Tja do Nei» jorka so spremljali ti ubrani glasovi moja ušesa, na morju so prevpili brnenje ladijskih slro-jev in šumenje valov in še danes se oglašajo v moji duši z isto nežnostjo, kakor so dne & avgusta preti lievvbiirškim župniščem odmevali v tiho noč. Dobri Newburžani so namreč t> slovo priredili podoknico. Ali je g. Zorman. ki je tako mojstrsko izve/bal svoj pevski zbor, morebiti podzavestno slutil, da je tedaj zaa popevka mi je že od mladih nog posebno ljuba in draga. Ko sem bil študent, sem jo ne; štetokrat polglasno prepeval ob lepih poletnih večerih na domačem vrtu pod sladko jablano, ko se je nekoč poslavljal naš g. kaplan, so m' porabili za baritonista in ko sem na visoki M na Dunaju utrujen od študija sčdel, sem sf?e' po kitari in zabrenkal: »Ne zveni mi. ne zveni ...« če bi ne bil tisti večer v Nevvburgu J'8' tako kratko odmerjen, bi bil še in še posluša'1 Teh misli so bili tudi vsi navzoči in teli ni bij® malo. Tako prisrčno domače je tedaj bilo- * vedno mi udarja na uho pritajeno ihienje 11»' črvarjfve Vikice: »Father, ostanite pri »»j.J še vedno se mi zdi. da me prijemlje za suknjič Lekanov Tonček: »Father. ne hodite še Pr™.j' In ko sem se s težavo izkopal iz teh mladi?" nedolžnih vrst, mi je že zastavila pot ZidaiH-čeva Doroteja: »Father, ne zabite »as!« Dasi sem že po imenu trd. me je vendar /• hip premagalo čuvstvo: spomin na toliko krn>-nih trenutkov, ki mi jih je prineslo zlasti I"' vanje med Newburžani, mi je skrivaj utrn solzo. »Z Bogom! Ne zabiin Vas!« In potem sem se vendar skozi nastalo g110' preril v župnišče. „.' »Zdaj pa nemudoma na delo! O polnoči odhaja brzec proti New Yorku!« tako je od kanonik!« Potem je pa moj čas prišel, odpeljali smo se na petih avtomobilih na osrednji kolodvoT »Baggagge, pjease?« — Prtljago, prosim me nagovori kolodvorski postrežček živo belih oči in črno nabreklih ustnic. v . »Seveda, kar brž vzemi in odnesi!« fn črni mož me je razumel Četudi sem ga v pristni slovenščini nagovarjal, je vse nemudoma izvršil tako, kakor sem žetel. Ko smo glede prtljage in voznega listka vse potrebno uredili, se je naša. pestra družba pomaknila perem. Tu srno se v hipu pomladili. G Zorman je precej iutoniral tisto: Jaz pa poj-dem na Gorenjsko... Kakor da pojiš izvežban pevski zbor, tako so po visokih in črno zakajenih peronskih prostorih odmevali poedini slovenski glasovi zdaj forte, zdaj piano, zdaj zopet creseendo. Sicer pa to ni bilo nič čudnega, saj je bila sama pevska elita skupaj? G Jager je pel naprej, gg. kanonik Oman, monsgr. Pom-kvar in Franka Shuster so pritiskali kontrabas, Zorman pa jo je vsekal' počez. Nehote sem se v duhu vprašal: »Ah so ti očrneli prostori že kdaj čuli slovenske pesmi mili glas?« . Tedaj pa pridrdra vlak zavore zaškripijejo, v vozove se vsujejo potniki. Jnz sem bil zadnji, kar ločiti se nisem mogel. Kako tudi! V duši tm je v hipu vstalo nešteto spommov — pa samo lepih in prijetnih: Slovesen sprejem na kolodvoru, prizori pred nevvburškim ž.upniščem in v prosvetnem domu, potem Baragov dan in tista dva Ribniška večera, prisrčua domačnost Nevv-bur/.anov, devetd.nevnica, farno žegnanje in pikniki in končno Chisholm, Eveleth in Brockvvav. Da, vse to je bilo samo lepo, kdo bi se torej vsega tega nc spominjal! In zdaj odhajam, zdaj »DOMOLJIflk, dne 28. junija 1938- Oh, saj ni lo nič hudega ' Pravil mi je neki duhovnik, ki je šel v nedeljo med mašo preganjat tiste slone, ki tam okrog cerkve podpirajo zidove in hočejo zraven veljati za verne in pobožne kristjane in so v dno svoje verne duše globoko užaljeni, če le malo podvomiš nad njihovo po-božnostjo in vernostjo. Ko jc stopil mož božji pred te svoje izgubljene ovčice, ko jih je zmotil v njihovi ne ravno najvzornejši pobožnosti, ga ti ljudje pozdravijo z vso nedolžnostjo: »Hvaljen Jezus!« Na! Tu jih imaš! Zunaj cerkve ti stoji neroda, ko mu pa pride duhovni oče povedat, da fant ni na pravi poti, mu pa zabrusi v obraz tisti lepi pozdrav, katerega ie morebiti leta in leta nič več ne izvršuje. Ali ni to lep primer med nami tako zelo razširjene bolezni, ki se ji pravi hinavšcina? Saj veste, kdo so hinavci. To so ljudje, ki hočejo biti lepi, v resnici pa nimajo z le- melioracijski sklad. — Vodni prispevek plačujejo hidroelektrične naprave 5 din za vsako instalirano vodno silo. V vsej državi je bilo po uradnih podatkih vodnih naprav z nad 200 konjskimi silami 75 z močjo 175.893 konjskih sil, od tega v Sloveniji 39 s 89.544 konjskih sil. Prispevek na leto bi znašal torej v vsej državi 885.000 din, od tega v Sloveniji okoli 403.00 din. — Vodnih mlinov je v Sloveniji čez 2000, od tega jih je mnogo z enim •samim kamnom, ki ni obdavčen. — Žag je v Sloveniji okoli 2200 in znaša obremenitev za vsako rezilo 30 din. Z novima skladoma bo Slovenija brez dvoma močno obremenjena. Vendar žrtve ne bodo zaman, če bo temu primerno Slovenija tudi upoštevana pri javnih cestnih in melio-i*ac;.jskih delih, kar trdno pričakujemo. moram proč! Vse je minulo, le hvaležnost in ispomini ostanejo. Vlak je potegnil. »Z Bogom!« »Z Bogom!« V drobni mesečni kopreni se je rila čez bogato obložena polja dolga vrsta železniških voz. Dim se je kot lena mei?la vlegal po strehah vozov in ostajal za njimi. Kljub udobni postelji sem vendar začutil v sebi neko praznoto. Hotel l>i bil s kom govoriti, a če bi bil prišel, bi najbrž še odgovarjal ne. Nekaj se me je polaščalo, mogoče dolgočasje, ali misel na slovo, ali otož-most — vozil sem se namreč sam, gosp. ravnatelj Slapšak jc ostal še en mesec v bolnišnici — mogoče pa vse hkrati. Končno je pa le zmagal spanec. Ob pol treh zjutraj smo dospeli v Buffalo. Desi sem že trdno in sladko spal, me je vendar nenavadno glasno govorjenje zbudilo. Kaj neki je? Tedaj je pa že odgrnil moj črni Longin zeleno zaveso spalnegi; voza in nekaj časa nepremično buljil vame. Ko pa vidi, da me njegov nezaželeni in nepričakovani obisk ne spravi iz ravnotežja, mi še dosti prijazno veli: »Prižgi luč, vstani in se brž napravi! Dobili bomo nov voz.« V hipu je ves voz oživel. Sprevodniki so prenašali prtljago, matere pa še napol speče otroke, za njimi so stopali možje in /, bolj ali manj dostojnimi opazkami obkladali železniško upravo. Prvo kolo je namreč bilo odpovedalo službo, zato so dosedanji voz nadomestili z novim. Ta nepredvideni intermezzo nam je prinesel štirideset minut zamude. Pa mi zanje ni bilo žal. Ko nekaj časa sedim in sam zase pojem tisto Popotnikovo Jaz tujec nikogar ne poznam in sredi ljudi povsod sem sam, Vstopi mlad moški — prisodil bi mu bil 25 1c{ lin sede meni nasproti. Nekaj časa se nemo in poto nobenega stika. Povsod hočejo veljati za neomadeževane značaje: pred duhovnikom, v šoli pred učiteljem, prav tako tudi pred svetno gosposko; kratko: povsod. Kadar se čutijo same, takrat pa mislijo, da smejo biti divji in razposajeni, takrat smejo vse početi, kar je piav in kar ni prav, kadar so pa pred očmi tistih, ki jih presojajo in opazujejo, takrat pa mislijo, da morajo sami sebe zatajiti in se morajo pokazati lepe, svete in dobre, skoraj take kakor so angeli tam pred samim tronom nebeškega očeta. Mi potrebujemo uunčajaih ljudi. Vsi pa vemo. da takole ravnanje ne bo prineslo značajev na ta svet Hinavcev ne potrebujemo; tudi jih nikjer ne marajo. Kaj bodo pa počeli s takim blagom? Kaj pa dela naše ljudi hinavce? Nemalokrat pretirana strogost. Spomnimo se v znani vzgojni povesti »Tički brez gnezda« na vzgojne metode mojstra Pirca. Njegov sin, ki je bil pri teti ns Dolenjskem kar vzor dobrega fanta, postane pri pretirani očetovi strogosti nerodnež in tat. Vse za očetovim hrbtom. Pred očetom se še nekaj drži, pretirana očetova strogost ga pa popolnoma spravi s tira. 2e prav, če smo v svojih zahtevah dosledni, saj tudi moramo biti vseskozi dosledni, navaditi se moramo, da bomo dobri, pametni iu pošteni, če nas kdo opazuje ali ne, zavedati se moramo svojih dolžnosti, čutiti moramo, kaj smo dolžni sebi in bližnjemu, potem ne bomo nikdar očitno taki, na skrivnem pa drugačni. Sami veste, kako pametni ljudje obsojajo tiste, ki se pred svetom ponarejajo in hočejo biti drugačni kakršne jih je Bog ustvaril. Vzemimo za vzgled samo tiste, ki nastopajo me nami s pobarvanimi ustnicami. Če se tudi opravičujejo, da je ta reč danes moderna in da morajo tako nastopati, če hočejo veljati za moderne, vendar jih bo vsak pameten človek imel za malo ali pa še zelo prismojen« ljudi. Kaj ima človeštvo od takih nedosledne« zev? Nič. Še manj ko nič. Niš čas potrebuje značajnih in zavednih ljudi, Takih pa ne bo dobil med tistimi, ki po vetru plašč obračajo, tudi ne med takimi, ki hočejo v javnosti nastopati kot vzorna bitja, takrat ko jih nihče ne vidi, pa igrati vlogo umazanca in izgubljenca; s takimi mora vsaK dosleden in pameten človek enkrat za vselej obračunati. Mi hočemo ljudi, ki ne bodo nosili dvojnega obra-za, enega za dom in enega za javnost. Ena mala laž, ena mala hinavščina, kaj pa je to! Saj to vse skupaj nič ni! Ali je treba toliko grmeti zoper te vsakdanje malenkosti?! Ravno zato, ker praviš, da vse to nič ni, ravno zaradi tega moramo te malenkosti še toliko bolj obsojati. Na videz res taka reč ne po* meni dosti ali pa le malo, v resnici pa ravno te malenkosti ne smejo zavladati med nami in nad nami. V tehle dneh se zbira v Ljubljani cvef naše moške mladine, naši bodoči možje. Kaj neki bo iz teh fantov? Možje morajo zrasti is njih, ne samo možje po pomenu besede, ampalf možje v dejanju in v resnici. Upamo, da se bo to tudi v resnici zgodilo. Saj vemo, da se vrste teh ljudi zavedajo, da ni zanje glavna reč telovadni nastop, ne strumen korak, glavna reč zanje je zavest, da so oni seme in sol našega naroda, da se že danes zavedajo, da bodo postali možje šele takrat, ko bodo pred oltarjem izrekli svoj »Hočem«, ampak da oni že danes razodevajo sebi in vsem« narodu svojo prihodnjo možatost ali pa nemožatost. Danes ie fantje in vendar že tudi celi možje: V boju za svojo možatost, pozdravljali! srepo gledava, čeprav je bilo obema z obraza brati, da bi rada načela pogovor. Slednjič se pa moj vis a vis vendarle ojunači in me vpraša: >You are Roman Catholic?« »Yes, sir.« Komaj pa sem na njegovo vprašanje pritrdil, že privleče iz žepa ličen rožni venec in ponosno: »Tudi jaz sem rimski katoličan, toie je pa moj vsakdanji brevir.« Za hip sem osupnil. Tu v vlaku in ob tem času bi ne bil pričakoval take verske odločnosti. Da ni bila moja angleščina tako šibka, bi ga bil tako pohvalil, kakor je naš Gospod pohvalil Natanaela: Ti si pravi Izraelec, v katerem ni zvijače. Potem pa sta se najina jezika razvezala in beseda je dala besedo. Ko pa je moj novi znanec uvidel, kako bogato je moje angleško je-ziikovno znanje, se je brž pobahal, da govori tudi nemško. Toda tudi jaz sem v hipu spoznal, da sta njegova nemščina in moja angleščina enako vredni. Seveda sva delala drug drugemu vljudne poklone: on je hvalil mojo angleščino, jaz pa njegovo nemščino. Taki smo ljudje! >Good night, Father!« »Good night, sir!« Med najinim pogovorom so namreč novi voz že spremenili v spalnico. Črni longin je s stropa potegnil velik ovalen pokrov in v nekaj minutah je bilo ležišče pripravljeno. Iznova smo legli in sladko zaspali. Newyork! Izstopil sem, Z menoj vred je zapustil železniški voz tudi moj nočni znanec. Ko si v slovo stisneva roke, mi reče: »Dear Father, please, remember me in ?our masses! — Dragi oce, prosim, spominjajte se me v svojih mašah!« »/ veseljem, dragi prijatelj! Trenutki, ki sem jih prebil v vaši cenjeni družbi, mi bodo vedno r prijetnem spominu.« • ,,redim prtljago in se okrog ozrem, sC mi brzih korakov in radostnih lic že bliža pri- jazni in postrežljivi p, Edvard Gabrenja. Kako prijetno dž srcu, naleteti v tujini in med samimi neznanimi obrazi na domačega človeka in slišati domačo govorico, ve le tisti, ki je sam kdaj kaj podobnega okusil. Prejšnji večer m« je namreč g. kanonik Oman telefonično naznanil moj prihod in tako je danes g. Edvard točno ob določenem času prispel na postajo. Meni seveda je bilo nekoliko neprijetno, ker je naša zamuda štiridesetih minut predolgo preizkušala njegovo potrpežljivost Toda preizkušnjo je g. Ca ter odlično prestal. Zato pa ponovna mu li»a< > na tem mestu! In potem me je g. Edvard povabil v svoj avto, s katerim sva odbrzela na trg Sv. Marka v gostišče Sv. Cirila. Tu naju je že čakal znanec in prijatelj iz starega kraja fr. Humil. t« je zopet hote! v hipu vse zvedeti: kako je bilo v Cievelandu, r Chicagu, v Dulutliu in med Ribničani v Minnesoti? Jaz bi bil rad v polnem obsegu zadovoljil njegovo radovednost, toda bal sem se, da bi se nu slednjič tako ne zgo* dilo, kot se je pred tremi leti g. Jakobu l'«-1 nikvarju. Tik pred odhodom na ladjo je g. foi nikvar pozabil na iako imenovani »Piermitje« — policijsko odglašenje ob odhodu iz Amerikfv Ker je bil v družbi g. škofa dr. Gregorija Roz' mana, ga je ladijsko poveljstvo pustilo neniin teno naprej na parnik, toda ameriška policij* ga še danes zasleduje in išče širom Amerike; S posredovanjem g Edvarda sem tudi ta zadnji uradni posel na ameriških tleh hitro in zadiH voljivo opravil. Po preteku pol ure sem že |W-< nosno stopal s »Permittom« v roki. »Zdaj si bova pa še nekoliko pobliže ogle« dala Newyork,< reče po kosilu prijazni g. vard. »Prosim! Meni bo vse io le r pouk in ran vedrilo.c (Nadaljevanje »w«J gfev. 9$. »DOMOLJUB*, 3ne 28. firaita m Slrsa IS. PISAN POLJE Za popoln o, zlasti gospodarsko samupravo Na okrajnem kmečkem taboru v Rečici olj Savinji so sprejeli ono nedeljo sledeče zahteve: Na novo naj se razdeli v vrste kmečka zemlja, da se s tem pripomore do znižanja davkov. Zahtevamo znižanje prevzemne takse, da bodo mladi posestniki mogli ohraniti prevzeta posestva in na njih napredovati Zaščitna carina na kmetijske gospodarske potrebščine (stroji, umetna gnojila, galica) se mora nujno znižati. Prevozni stroški kmetijskih proizvodov in potrebščin se naj znižajo. Ker so cene žitu in moki močno narasle, naj se odpravi carina in dovoli prost uvoz žita, da bodo postale cene zopet znosne. Zaščite je potrebno ljudstvo, ne pa par posameznikov. Na kmetih so brezposelni prava nadloga, posebno na samotnih krajih. Danes je dela dovolj, če ga pa ni, naj ga da država z javnimi deli. Nakupičenje posestev v eni roki naj se ustavi. Okrajnim kmečkim in cestnim odborom naj se vrne svoječasna samouprava. Služba kmetijskih strokovnjakov se naj vrši na kmetijah in ne v pisarni. Izvoz živine naj se uredi tako, da ne bodo unele le gotove otfebe te pravice. Kr. bamsko upravo prosimo, da pospeši dela za elektrifikacijo našega okraja. Na one, ki iz gole nagajivosti pripravljalna dela zavirajo, naj se ne ozira. Oblast se naproša, da takoj priskoči k reševanju socialnega zavarovanja kmečkega stanu, ki je za njegov obstoj nujno potrebno. Odločno dvigamo svoj glas za popolno samoupravo, zlasti za gospodarsko samoupravo, ki bo dajala celotnemu slovenskemu narodu dovolj jamstva za neodvisen narodni in gospodarski razvoj v dobrobit nas vseh. Gledališča in hinematogmii v Sloveniji Po ugotovitvah prosvetnega oddelka ban-ske uprave imamo v Sloveniji sedaj 9 stalnih gledališč, to je takih, ki red.no skrbe za program. Naša prosvetna društva, ki od časa do časa uprizore kakšno igro, tu seveda niso všteta. Troje gledališč je v Sloveniji, ki so stalna in vzdrževana od države. To so Narodno gledališče v Ljubljani-drama, Narodno gledališče v Ljubljani-opera in Narodno gledališče v Mariboru.. Ljubljanska drama ima 596 sedežev ter proda povprečno 67.000 vstopnic letno. V1.1938-37 je gledališče uprizorilo 1 klasično in 27 drugih dramskih iger, skupno pa je bilo vseh predstav 220. Drama zaposluje 20 moških in 11 ženskih umetnikov. — Ljubljanska opera ima, 789 sedežev ter je lani prodala nekaj nad 100.000 vstopnic. Uprizorila je 29 oper, 9 operet in 1 balet Vseh predstav pa je bilo 231. Zaposluje 68 moških in 37 ženskih umetnikov, v to število so všteti solisti, zboristi, člani orkestra in pksalet Narodno gledališče v Maribora ima 590 sedežev ter je lani prodale 58.000 vstopnic. Uprizorila je 1 opero, S operet, 3 klasične in 11 drugih dramskih iger s skupno 179 predstavami. Mariborsko gledališče zaposluje 15 moških in 9 ženskih umetnikov. Mestno gledališče v Celju, v katerem po VeČini gostuje ljubljanske gledališče, ima 427 sedežev ter j« lani prodalo 6000 vstopnic. Mestno gledališče v Ptuju, v katerem po večini gostuje mariborske gledališče, ima 296 sedežev ter je leni prodalo oboli 20.000 vstopne. Poleg tega imamo še Narodno Stalnico v Kranju, Rokodelski oder v Ljubljani, Šentjakobsko gledališče v Ljubljani in Ljudski oder v Trbovljah. Skupno imamo torej tri državna in šest diletantskih gledali?? V Slo- veniji. Skupno število vseh sedežev je 3900. Število lam prodanih vstopnic je bilo 275.000. Lani je bilo v Sloveniji uprizorjenih skupno 24 oper, 21 operet, 1 balet, 5 klasičnih in 92 drugih dramskih prireditev. Vseh predstav pa je bilo 748. Vseh poklicnih gledaliških umetnikov je v Sloveniji 103 moških in 57 žensk. V Sloveniji imamo trenutno 53 kinematografov, od teh sta dva nema in 51 zvočnih. Stalnih kinematografov je 38, sezonskih pa 15. Lani je bilo povprečno 298 tedenskih predstav, letno pa 11.820. Vseh obiskovalcev je bilo lani v kinematografih v Sloveniji 1 mili j. 560.000. Desei zapovedi za voznike V »Koroškem Slovencu« črtamo sledeče:' Velika država hoče imeti red in gotovost tudi na cesti. Ce smo zadnjič priobčili zapovedi za kolesarje, nadaljujemo danes z zapovedmi za vernike: 1. Vozi vedno na skrajni desnici, prehitevaj na levo. 2. Kadar voz ustavljaš, glej, da prometa ne oviraš. 3. Odvij vajeti, preden m zapustiš. 4. Na levi strani voza imej pritrjeno tablico z imeeoia in bivališčem. 5. Ce vas je več voznikov,, nakazuj M razpotjih svojo smer. 6. Voz imej naložen tabo, da nikogar ne ogrožaš ali poškoduješ. Ce imai natežeraspre-ko zadnjega dela voia, opozori v temi na to t rdečo lučjo. lfDomoIjfil»a'* ustavimo * I. imm mm, ki se pfcM iesW ***** $*Mm ftart*v»,) Poročevalec nekega dnevnika je pridrvel uredništvo: Hiospod šef. na križišču glavnega trga se je utrgala električna žica, nihče se je ne upa dotakniti, ves promet je v zastoju.« >Dobro/ je dejal šet-urednik, »vzemite enega urednika s seboj, eden vaju naj prime za žico. drugi pa napiše poročilo, kakšne bodo posledice.« Hranim« knjiilca, vrednostna papirja,dalnic«. tKobvui vnovčujem po najvišji ceni takoj v gotovini. Kicpo-predaja napr«m«K(n Kupujte srečke državne razredne loterije v moji kolekluri »VRELEC SREČK«. Al. Pian(n$ek, UaMjaiia, »ttttaiMn U - Občinski sluga nekega kraja je dobil nalog skrbeti, da bodo gotovo vsi psi prijavljeni in opremljeni s pasjo znamko, prišel je med drugim tudi k neki gospej, ki je imela dva ščeneta. >Dobro jutro, vi imate dva psa, ali iuiate taksno znaniko?e >0 ne, ne, za to sta psička še mnogo premajhna in premlada.« Sluga je psa pogladil: >Pa kako ljubka sla.« -Kaj ne, kaj ne,« je liiteia gospa, ker ji je polivala ugajala, >in nihče ne bi verjel, da sla to mati in sin.c Bogato darilo bo lahko vaše! Sest lepih ur — tri danifke in 3 moške — je dobavila tvrdka Jakob Vilhar, Sv. Petra cesta 36 T Ljubljani za naročnike in kupovalce >Slovencac. — Vse ure so prvovrstne. Srednja daniska, ura jia sliki je slata. — Ogledate iu prepričate se lahko o vrednosti daril v izložbi omenjene tvrdke. 152 bogatih daril, vrednih nad 100.096 din čaka naročnike in kupovalce »Slovenca«! r Pripominjamo, da bode. inozemski naročniki ».Slarenra< ali zbiralci iigor prav tako deležni žrebanja dne 15. jnmija 1938, kakor naročniki oziroma ibiralri figov v Jugoslaviji. >'e odlašajte (iti daeva, ampak takoj naročite »Slovenca*! — Sreča l>o lahko vaša! Lastništvo »Slovenca« ...ne milostijiva gospa, »i »,prav isto" Samo N i t e a vsebuje Eucerii, krepčilno sredstvo za kožo. Nobeno drago sredstvo za negovanje kože ni »prav lato«. Nives krepi kožno stamčja in zmanjšaj« nevarnost sončnih opeklin. Z Nirea okrepčana koža porjavi hitro in enakomerno ter jo varuje pri nagli ohladitvi pred preklado«. Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velj« za enkrat Din 5'—. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodaiajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Pristojbina za male oglase te platoje eaprej. fle* ridilii prašek »RED IN« za prašiče. Vsak kmetovalec si lahko hitro in z mali mi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zsviiek 6 din, po pošti 12 din; 3 zav. po pošti 24 din. fspeb vam je zagotovljen. Prodaja droge-rija Kane. Ljubljana. Židovska ulica 1. Pridan pitii s 4 hektare njiv 2 h travnikov 2'/,h gozdov, ter gospodarsko poslopje z raznimi premičninami. Naslov pri upravi Domoljuba pod št. 10129 Rnlata najnovejši le-111)1(1 OH (oSnjj niodeli v največji Izberi že od Din 550"— naprej. — Nova trgovina, Ljubljana, Tvrševa cesta 36, (nasproti Gospodarske zveze). Mošieva ms Mi Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena l steklenici za 150 litrov Din 20'—. po pošti Din 85'—, 2 stt-iiif-nici po pošti 55 Din. - Prodaja Droge-rija Kane. Ljubljana, Židovska ulica 1. U isrti§ar ntg obleke, perila in vsa praktična oblačila. — Presker, Sv. Petra e. št. 14, Ljubljana. Ssrelsss f^T. pridnega in poštenega, prednost imaio z Dolenjskega. Jože Crbau-čic, Črnuče 48. tisk'« pošteno, de-liennl Javno za delo na poliu in pri živini, sprejmem. Dopise na upravo Domoljuba pod »Poštenje« št. 9455. SpPejBHB! ke1^ škega vajenca. Oskrba po dogovoru. Cerar Anton, podkovski in vozni kovač. Prevoie št. 58, pošta Lukovica. Dimi* » t travnik Prodi se , ba in 2 gozda, ležeče v Javor-ski Reki ob glavni cesti. Poizve se pri Vidic Ivani v Javoru 23 ali v občinskem domu v Dobrunjah. Hfsara zdravega 11 U»S9bf ftf, 11> let starega sprejme pekarna Noč Slov. Javornik. Bjra*].. hiše z vrtom. pripravne za obrtnika bo 10. julija I93R na licu me-!a Vrblienje 57 p. Studenec Ig. Ilakla pošteno za vsa "•■'I kmečka dela sprejmemo takoj. Flor-jančič, Dravlje 34 Dsler Maski silor 3 konjske sile, za pogon mlatilnice naprodaj radi elektrifikacije. Starman, Gabrijele, Kr-melj. PIKBS! Vef kole* žen' rBIBri sitih moških in in prvovrstnih šivalnih 9trojev, ki tudi štikajo, ter 60 otroških vozičkov modernih poceni naprodai pri .Promet*. Nasproti kriianske cerkve. Taki psiizkl teil ne kupite nikjer. Po-grezljive šivalne stroje po 2000 din, ter kolesa svetovno znanih tovarn od 550 din naprej. Tomo šušteršič, Sodražica Pihovslii njiMC se takoj sprejme, prednost imajo kmerki sinovi. Matija Zupančič, pekarna Dol. Logatec. Mata Hncitfon na Dolenjskem se odda s pridel-mniB pUMSIVB kom v naien). Redi se 4 g(ave živine. Naslov t upravi pod štev. 10240. V vsako biia »Domoljuba*]