induplati
Leto XIX.
NOVEMBER 1970
Cena 0,20 din
29.
november
Skupščina SRS v Ljubljani
Oblika proizvoda in plasman
29. november je v naši zgodovini zapisan kot dan ustanovitve naše socialistične federativne republike. Ta dan se je sredi vojne vihre že državno pravno oblikovala skupnost jugoslovanskih narodov kakor tudi naše demokratične institucije oblasti. S tem je bil položen zgodovinski temelj prihodnjemu družbeno politič-Uemu razvoju naših narodov in stvaritvi odprtih demokratičnih odnosov v naši družbi. V času, ko slavimo 25. obletnico osvoboditve, je še prav Posebej pomembna zavest o dragocenosti teh naših revolucionarnih Pridobitev. V čedalje večji demokratizaciji naših odnosov, ki smo jim danes priča in ki se danes pospešeno odvija v utrjevanju samoupravnega odločanja delovnih ljudi v osnovnih družbeno političnih skupnostih in °rganizacijah, v prenašanju pristoj-Uosti s federacije na republike in občine in svobodnemu samoorganiziranju samoupravnih mehanizmov, morata biti tudi naše prizadevanje in zavest kos naraščajoči odgovornosti, ki jo s tem prevzemamo nase. Ob tem velja poudariti zlasti eno: sredi našega gospodarskega razmaha in čedalje bolj zapletenih odnosov se Pe smemo vdajati razkrajajočemu drobnjakarstvu, hipnemu koristolov-stvu, birokratskemu reševanju življenjskih problemov — bistveno in Zgodovinskemu smislu zvesto je namreč, kar je pravzaprav najpre-Prostejše: predati se odprtemu razumevanju sočloveka.
Urednik
V industrijsko razvitih državah ni treba preverjati točnosti predpostavke o pomenu oblike in dessena proizvoda za njegov plasman. V pogojih našega ekonomskega razvoja — predvsem po odpiranju skupnih procesov gospodarske reforme — pa nastaja nujnost, da se objasni vsebina industrijskega oblikovanja in vse korelacije, ki jih imata oblika in dessen proizvoda s plasmanom in tržiščem.
Industrijsko oblikovanje moramo razumeti tako, da vsebuje postopek oblikovanja in nastajanja nekega proizvoda, ki bo vseboval vse tehnične, ekonomske, estetske in predvsem tudi sociološke in tržne kvalitete, s katerimi bo lahko popolnoma zadovoljil potencialne potrebe kupca.
Koncept oblikovanja temelji na sodobnih teoretskih osnovah, zasnovanih na podlagi znanstvenih metod razvoja dela in postopka. Znano je,
da lahko pride do tako oblikovanega proizvoda, v katerem so materializirane človeške želje po redu in harmoniji samo v takšnem postopku, v katerem so združeni tako tehnično-tehnološki kot vizualno estetski in navsezadnje tudi ekonomsko komercialni faktorji. Če bi preveč objas-njevali vsebino, če ne bi imeli vedno pred seboj tega, da je v sodobno organiziranem družbenem gospodarstvu in družbi sploh temeljno, da je element tržišča v obliki proizvoda najpomembnejši. Če oblika proizvoda oz. dessen ne dasta zadovoljivih rezultatov na tržišču, če ne vplivata na zadosten plasman, potem lahko mirno rečemo, da oblika oz. dessen nista dobra in da je bil ves trud okoli njiju zaman.
Če hočemo opredeliti prakso in metodologijo industrijskega oblikovanja, tedaj moramo reči, da ta praksa in metodologija nista izključ-(Nadaljevanje na 2. strani)
Oblika proizvoda in plasman
(Nadaljevanje s 1. strani)
no niti znanost niti tehnika niti umetnost. Sta fenomen, ki ga vsiljujejo kulturni, socialni in ekonomski medsebojni odnosi v razvoju sodobne družbe preko moderne in mehanizirane tehnologije in najširše demokratizacije potrošnje.
Če bliže analiziramo navedene medsebojne odnose, ki vsiljujejo obliko, potem ni težko priti do sklepa, da mora oblika predstavljati takšno kvaliteto in vsebino proizvoda, ki bo premostila vsa nasprotja, ki stoje med proizvodom kot tehnično tehnološko kvaliteto in potrošnikom, ki ima definitivne potrebe po proizvodu in katerega potrebe se oblikujejo na podlagi najrazličnejših psihičnih, fizioloških, bioloških in socialnih motivacij.
Metoda oz. postopek oblikovanja je danes že v tesni zvezi z novim poklicem, ki ga predstavlja specialist — industrijski oblikovalec in ki se po svojih profesionalnih nalogah in od"ovornosti bistveno razlikuje od tradicionalnega pojma umetnika.
Glavne faze oblikovanja
Programiranje
Zbiranje dejstev raziskava
Analiza Sinteza Razvoj
Komunikacije
Ne glede na sposobnost oblikovalca mora analitična faza kot prva faza v metodologiji oblikovanja prinesti oz. dati tiste pogoje in zahteve, ki jih mora vsebovati bodoči proizvod.
Med pogoje, ki na neki zakoniti način omejujejo oblikovalca in že vnaprej pogojujejo racionalno sliko bodočega proizvoda, štejemo ekonomsko finančne okoliščine in zahteve potrošnika, trgovine, tržišča. Te omejitve so trostranske in le v ploskvi, ki jo začrtujejo, je manevrski prostor oblikovalca. Le v teh mejah se lahko giba in kreira, le v teh mejah lahko uresničuje svojo kreativno sposobnost; nikakor ne sme biti svoboden umetnik.
Proizvodnja
(tehnično-tehnološke omejitve)
j------------------------i
Potrošnja	Ekonomsko-
Tržišče --------------- finančne
Naročnik	omejitve
V okviru te faze ima metoda zbiranja podatkov in skupne analize še prav posebno vrednost.
Družbene spremembe — gibanje življenjskega standarda, spremembe
Končni rezultat dela oblikovalca proizvodov je v tesni zvezi s proizvodnjo, zaradi česar prevzema s svojim delom na sebe veliko odgovornost, predvsem odgovornost do tržišča in potrošnika.
Pri oblikovanju se mora oblikovalec dobro zavedati svoje odgovornosti za ekonomičnost proizvoda, prihranke na materialu, času, ceno, konkurenčnost na tržišču kakor tudi lahek in hiter plasman.
Ker predstavlja tržišče v svojem bistvu na eni strani kopico proizvodov, na drugi strani pa potrošnike teh dobrin — ljudi z vso njihovo osebnostjo, se oblikovalcu zastavlja naloga, da oblikuje in kreira proizvode za masovno proizvodnjo in masovno tržišče — le tisti proizvedi, ki zadovoljujejo potrebe tržišča, lahko namreč izpolnjujejo svojo osnovno funkcijo.
Dobra oblika proizvoda ni naključje. Do nje pridemo studiozno, od prvih informacij in razmišljanj prek analiz posameznih faktorjev sinteze in kreacij do proizvodnje, distribucije in potrošnje.
Analitična faza
Kreativna faza
Faza realizacije
v kulturi — ustvarjajo vedno nove pogoje in spreminjajo odnos posameznika do potrošnih dobrin. Želje in zahteve ljudi niso vedno in povsod enake; zato moramo te faktorje dobro poznati, sicer lahko zaidemo v individualizem — očitno je namreč, da lahko upoštevamo le kolektivne zahteve po proizvodih.
Raziskava raznih motivacij in tržišče v širšem smislu, ki je uporabljena kot metoda na znanstveni bazi, neposredno koristi oblikovalcu, da dobi realno sliko in popolne informacije o vseh pogojih tržišča.
Če so vsi elementi raziskave realni, popolni in strokovno obdelani, obdelane pa tudi vse predhodne faze pred neposrednim kreiranjem proizvoda, je to garancija, da bo izdelan proizvod prodajen, kar pomeni, prilagojen zahtevam potrošnje in plas-mana.
Vsi postopki v okvirih analitične faze same metodologije oblikovanja morajo dati trden dokaz, da je oblika proizvoda oz. dessen realen izraz objektivnih zahtev in pogojev — ne glede na to, ali je v njej izražena individualnost oblikovalca. Ves potek priprav in postopka oblikovanja z vsemi njegovimi medsebojno odvisnimi faktorji nas mora prepričati, da oblika proizvoda ne nastaja slu-
čajno kot nadih svobodnega umetnika, marveč da je oblika proizvoda v pogojih normalno razvitih tržnih odnosov racionalna slika in izraz stanja in potreb neke družbe.
Dipl. ing. Srečo Bergant
nas vabijo
Sindikalno nogometno moštvo Induplati je bilo v gosteh pri sindikalnem nogometnem moštvu Bombažne predilnice v Tržiču. O priliki našega tovarniškega praznika sta enajsterici Tržiča in Induplati odigrali na našem igrišču prijateljsko nogometno tekmo, ki se je končala z neodločenim izidom 4 :4. Povratna tekma je bila odigrana v Tržiču. Rezultat je bil 4 : 5 v našo korist.
Po končani tekmi smo ugotavljali, kolikokrat in kje smo se že srečali na raznih športnih tekmovanjih. Beseda je dala besedo in hitro smo se razumeli, da stremimo vsi skupaj po čimboljšem medsebojnem sodelovanju v športu, rekreaciji in drueih oblikah družbenega udejstvovanja, ki zanimajo tako njihove kot naše člane kolektiva.
Za vse, ki sem jih imel priliko spoznati, sem ugotovil, da so dobri in družabni.
Geografska lega starega mesta se je strnila v ozki dolini, kjer so se razvile industrija, trgovina in obrt. Prav ti pogoji »miniaturnega« mesta združujejo ljudi, da si delijo med seboj vse dobro in slabo. Novi del mesta se razvija po dolini navzdol; stari del je postal pretesen. V mesto prihajajo novi ljudje z novimi navadami. Nova moderna cesta z Ljubelja povezuje Tržič s svetom. Zanimiva okolica z mnogimi turističnimi točkami privablja motorizirane turiste, ki si ogledujejo zanimivosti mesta, prijetne lokale in marljive a vedno dobrovoljne meščane.
Ko smo v večernih urah zapuščali mesto, sem imel občutek, da smo se poslovili od dobrih prijateljev, s katerimi bi se želel še srečati, morda ob kaki drugi priliki in v še večjem številu, npr. v obliki kakega skupnega izleta, na katerem bi si ogleda’i tovarno in mesto. Verjetno je med nami mnogo takih, ki bi si želeli najti prijatelja tekstilca!
Če bi bilo v našem kolektivu zanimanje za takšen izlet, ga bomo skušali organizirati. Sodelovali bi X športnih panogah, pri čemer ne bi bilo važno, kdo bo zmagal in s kakšnim rezultatom. Važno je namreč 1° to, da se športniki-delavci spoznam^ med seboj. Skušali bomo orpanizirati več takih medsebojnih srečanj, vec prijateljskih stikov.
Apeliram na člane našega kolektiva, da bi se takemu vabilu odzvali v čim večjem številu.
M. Slapšak
Služba za vzdrževanje in investicije
V	aprilski, majski, junijski, avgustovski in septembrski številki smo na kratko prikazali pomen, probleme in cilje posameznih strokovnih služb v našem podjetju. Tokrat pišemo o službi za vzdrževanje in investicije, s katero zdaj zaključujemo to našo rubriko. Za razgovor smo zaprosili šefa enote za vzdrževanje in investicije dipl. ing. Toneta Eečka, ki je našemu vabilu prijazno ustregel in nam povedal sledeče:
V	tej službi sta združena vzdrže-yanje in investicije, kamor sodi tudi investicijsko vzdrževanje strojev in zgradb. Kdor se je s tem delom kdajkoli ukvarjal, ve, da je njegovo področje zelo obsežno. Če bi prešel takoj na vprašanje boljše zasedbe delovnih mest, ki je potrebna, da bi delo službe lahko še bolj strokovno potekalo, moram reči, da bo treba predvsem odpreti nekaj novih delovnih mest. Tako delovno mesto gradbenika, ki bi se ukvarjal z investicijskim vzdrževanjem zgradb. V sedanjih pogojih smo prisiljeni, da se obračamo na zunanje izvajalce in tudi svetovalce.
Kar se tiče vzdrževanja, je težava v tem, da obratujejo v naših obratih Še vedno stroji starih izvedb, za katere ni mogoče dobiti rezervnih delov; če se tako izrazim, more biti »krpanje« raznih popravil le začasnega pomena. Potrebna bi bila generalna popravila, kar je brez dvoma Večkrat nemogoče izvesti, ker pride najpogosteje do okvare ravno takrat, ko se za blago najbolj mudi. Tako je čas za popravilo pičlo odmerjen in Pride le do parcialnega popravila, ne Pa do kakšnega totalnega remonta stroja.
Služba ima v svojem sestavu tudi Preventivno vzdrževanje strojev, seveda za novejše, in pa za vse elektromotorje. Podatki, ki jih ta služba zbere, so koristni zaradi orientacije, ki nam jih lahko da pri svojem spremljanju dela na vsakem stroju v dobi enega ali dveh let. Vendar Pride včasih zaradi netočnega administrativnega obveščanja (tako npr.: ko se prenese stroj v drug oddelek, ko se ga zaradi okvare odstrani ipd.) do pomanjkljivih podatkov. Najčešče opazimo to ob inventurah, ko se inventarna številka stroja (elektromotorja) ne ujema s številko, ki jo ima stroj po kartoteki. Stroj je bil namreč najpogosteje zaradi okvare dan v popravilo, to pa preventivni službi hi bilo javljeno. Vendar je stanje v Primerjavi z nekaj let nazaj sedaj zadovoljivo. Preventivna služba skrbi poleg tega tudi za pravilno mazanje strojev z mazivi, ki najbolj Ustrezajo določenim delom stroja.
Proizvodnja terja vsekakor v krajšem času večje kapacitete. Zaradi plana, ki si ga je podjetje zastavilo, ne moremo naenkrat povsod zamenjati zastarelega strojnega parka. Prva je na vrsti tkalnica, ki bo v januarju 1971 zamenjala še tipe ATR tkalskih strojev z novimi Pica-holi. Seveda so po sredi finančna sredstva, da ne moremo hitreje mo-
dernizirati tudi drugih oddelkov. Nadaljnji razlog, da smo najprej pristopili k celotni modernizaciji tkalnice, pa je, da nam je domači dobavitelj nudil ugodne kreditne pogoje. Česa takega se na primer pri modernizaciji oplemenitilnice ne moremo nadejati, saj pridejo pri njej v poštev le stroji iz uvoza.
Program kakršnekoli investicije potegne za seboj vrsto faktorjev. Najprej je potrebna tehnična odločitev za vrsto stroja, ki bo najbolj ustrezal bodočemu asortimanu. Ko je to vprašanje prečiščeno, nastopi vprašanje finančnih sredstev. Za tem se pojavi problem kadrov za strežbo tega stroja kakor tudi za njegovo vzdrževanje. Ta tretji pogoj smo — to lahko iz sedanje prakse povem — malce zanemarili. Upajmo, da v bodoče slabe točke popravimo. Seveda pa je vprašanje kadrov pereče glede na velik odliv delovne sile v tuje dežele. V vzdrževanju se pojavlja pomanjkanje kvalificiranih delavcev, tj. ključavničarjev, strugarjev, inštalaterjev itd. Razlog za to pomanjkanje je, da je veliko naših ljudi šlo iz podjetja, ker so bili njihovi osebni dohodki nizki. To smo v zadnjem času do možne mere popravili. Pomanjkanje ustreznih kadrov je še toliko bolj občutno zaradi naglega razvoja v aluminijevem oddelku in pa zaradi naročil, ki jih v tako kratki dobi nismo mogli predvideti. Na ta način trpi vzdrževalna služba, ker ljudje, ki so bili namenjeni za delo v vzdrževanju, delajo v proizvodnem aluminijevem oddelku. Seveda je treba dobavne roke izpolnjevati, zato drugega izhoda zaenkrat ne najdemo. V prihodnje pa je treba računati, da se bo ta služba okrepila, če hočemo, da se razvije aluminij oddelek, za katerega planiramo, da bo proizvajal razen ogrodja za civilne šotore še večjo količino vojaških šotorov; pri teh smo po triletni dobi
(3. nadaljevanje)
Za veljavno prenehanje delovnega razmerja brez privolitve delavca terja zakon poleg nastopa taksativno določenih razlogov, ki smo jih že našteli, še izpolnitev vrste posebnih pogojev (glede utemeljenosti samega razloga, načina izvedbe postopka, upoštevanja določenih izjem in ovir itd.) odvisno od okoliščin posameznega primera. Lahko rečemo, da zakon s temi svojimi natančnimi določbami in omejitvami namenoma poudarja pomen svoje načelne določbe, formulirane v 1. odstavku 2. člena, po kateri delovni ljudje po svoji volji nehajo delati v delovni organizaciji. Zato lahko na tem mestu zdaj še dopolnimo svojo prejšnjo ugotovitev,
Pri razširitvi aluminijevega oddelka bomo nujno morali nabaviti nov strojni park, istočasno pa bomo morali aluminijev oddelek tudi popolnoma ločiti od službe vzdrževanja, to je, ga organizirati kot samostojen proizvodni oddelek
konstrukcijo sedaj tako izpopolnili, da ustreza vojaškim zahtevam. Zdaj so naročila že v hiši. Poleg tega mislimo v aluminijevem oddelku pričeti z izdelavo večjih šotorov, če se lahko tako izrazim, kar predstavlja seveda nekakšen prehod iz majhnih dimenz:j na velike. Tu so seveda potrebne študije o statičnem izračunu konstrukcije, da bi se dosegla njena optimalna oblikovanost. Pri razširitvi aluminijevega oddelka bomo nujno morali nabaviti nov strojni park, istočasno pa bomo morali aluminijev oddelek tudi popolnoma ločiti od službe vzdrževanja, to je, ga organizirati kot samostojen proizvodni oddelek; le tako bomo namreč mogli speljati in organizirati delo z najmanjšimi stroški in obenem zagotoviti službi vzdrževanja, da bo ostala nemotena zaradi proizvodnje v aluminijevem oddelku. Seveda so vprašanje tudi prostori, ki pa smo jih že predvideli za celotno službo vzdrževanja in aluminijev oddelek v sedanjih prostorih ATR tkalnice.
da je prenehanje delovnega razmerja po volji delavca v praksi naj pogostejši način prenehanja delovnega razmerja, z ugotovitvijo, da je tak način prenehanja delovnega razmerja predvsem tudi uzakonjeno splošno pravilo. Prenehanje delovnega razmerja brez privolitve delavca je tedaj izjema od tega splošnega pravila, ki je zaradi tega prav kot izjema omejena na zares opravičene primere, ki morajo biti tudi na zares zanesljiv način ugotovljeni — s tem da daje zakon iz socialnih oz. družbeno političnih razlogov še posebno pravno varstvo določenim kategorijam delavcev. Tako ne more zaradi odprave delovnega mesta, trajnejšega
(Nadaljevanje na 4. strani)
Pristojnosti svetov
Pristojnosti svetov
(Nadaljevanje s 3. strani)
zmanjšanja obsega dela oz. poslovanja ali okoliščine, da delavčeva delovna sposobnost ne zadovoljuje zahtev delovnega mesta, brez privolitve prenehati delo delavcu, ki ima najmanj 30 (za delavke — 25) za pokojnino vštevnih let, razen če odkloni razporeditev na drugo delovno mesto pri isti ali drugi delovni organizaciji, ki ustreza njegovim strokovnim in delovnim sposobnostim. Prav tako ne more svet skleniti, da bi delavcu iz zgoraj navedenih razlogov prenehalo delovno razmerje, medtem ko je delavec po zdravniškem izvidu začasno zdravstveno zadržan oz. nezmožen za delo, med tem ko je na strokovnem izpopolnjevanju ali specializaciji, na katero ga je napotila delovna skupnost, med tem ko je na letnem dopustu, na mladinski delovni akciji, na vojaških vajah ali na doslužitvi vojaškega roka do treh mesecev, in med tem ko je delavka noseča oz. ima otroka, starega do 8 mesecev. Svet tudi ne more skleniti, da bi zaradi odprave delovnega mesta oz. trajnejšega zmanjšanja dela ali poslovanja prenehalo delovno razmerje delavcu, ki je izvoljen član delavskega sveta ali kolegial-nega izvršilnega organa podjetja, odbornik ali poslanec zbora delovnih skupnosti. Izjema, ki velja tu za člana delavskega sveta ali kolegialnega izvršilnega organa podjetja v primeru odprave organizacije združenega dela, pa sodi glede odločanja že v pristojnost odbora za kadrovska vprašanja. V zvezi z navedenimi izjemami in ovirami naj mimogrede omenimo, da svet v navedenih primerih, ko je delavec po zdravniškem izvidu začasno zdravstveno zadržan oz. nezmožen za delo, na strokovnem izpopolnjevanju ali specializaciji, na letnem dopustu itd., ne more pravno veljavno iz navedenih razlogov (na osnovi drugih zakonskih razlogov pa lahko!) sprejeti sklena o prenehanju delovnega razmerja in da se takšnemu delavcu prav tako ne more v času, dokler trajajo te zakonske ovire, vročiti odločba o prenehanju njegovega delovnega razmerja. Omenimo naj še, da navedena zaščita, ki velja po zakonu za člane delavskega sveta in kolegialnih izvršilnih organov podjetja, ne velja tudi za člane svetov organizacij združenega dela. Poseben pogoj, ki mora biti izpolnjen, da bi delavcu lahko prenehalo delovno razmerje zaradi odprave delovnega mesta, je, da je bilo delovno mesto odpravljeno na način, ki je predpisan z zakonom in statutom za sprejemanje oz. spremembe in dopolnitve splošnih aktov podjetja. Pri tem je treba poudariti, da je v smislu zakona lahko utemeljen razlog za prenehanje delovnega razmerja samo tista odprava delovnega mesta oz. tisto zmanjšanje števila delavcev na delovnem mestu, do katerega je prišlo zaradi izpopolnitve delovnega procesa in delovnih postopkov v
okviru delovne organizacije, zaradi poslovnega sodelovanja oz. spojitve dveh ali več delovnih organizacij. Glede na stilizacijo zakonske določbe, ki govori samo o odpravi delovnega mesta oz. zmanjšanju števila delavcev, pa lahko utemeljeno sklepamo, da ni nujno, da bi se moral sklep o prenehanju delovnega razmerja, izdan po tej osnovi, nanašati prav na določenega delavca, ki je do sedaj delal na odpravljenem delovnem mestu), marveč da je mogoče ta sklep sprejeti tudi proti kakemu drugemu delavcu (čigar delovno mesto ni bilo odpravljeno). Vendar pa more svet sprejeti sklep, da delavcu preneha delovno razmerje zaradi odprave delovnega mesta oz. zmanjšanja števila delavcev na njem, le tedaj, če ni možnosti, da bi se delavec razporedil na drugo ustrezno delovno mesto v delovni organizaciji, ali če je delavec odklonil, da bi se usposobil za delo na drugem delovnem mestu, katero mu je bilo ponu-deno v skladu z določbami splošnih aktov o strokovnem usposabljanju delavcev. Pri tem moramo opozoriti na to, da govori zakon na tem mestu o drugem ustreznem delovnem mestu v delovni organizaciji, torej ne le v tisti organizaciji združenega dela, v kateri je delavec do sedaj delal, kar pomeni, da bo moral v takšnem primeru obstoj oz. neobstoj te možnosti predhodno ugotavljati odbor za kadrovska vprašanja. Sklep sveta o prenehanju delovnega razmerja zaradi odprave delovnega mesta oz. zmanjšanja števila delavcev na njem bo torej moral imeti dvojno podlago: ustrezni akt delavskega sveta, sprejet v predpisanem postopku za sprejem oz. spremembe in dopolnitve snloš-nih aktov, in ustrezni sklep odbora za kadrovska vprašanja, s katerim mora biti ugotovljena možnost oz. nemožnost razporeditve delavcev na druga ustrezna delovna mesta v delovni organizaciji. Trajnejše zmanjšanje obsega dela oz. poslovanja je popolnoma druga osnova za prenehanje delovnega razmerja kot odprava delovnega mesta oz. zmanjšanje števila delavcev na njem. Sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnejšega zmanjšanja obseva dela oz. poslovanja se lahko sprejme, ne da bi bilo poprej odpravljeno kako delovno mesto, tj., ne da bi se poprej spremenil ustrezni splošni akt o delovnih mestih. Kaj pomeni »trajnejše zmanjšanje obsega dela oz. poslovanja« je taktično vprašanje, ki se ugotavlja od primera do primera. Prav tako za obstoj te osnove ni pomembno, ali je trajnejše zmanjšanje obsega dela oz. poslovanja že nastopilo ali pa šele bo. Trajnejše zmanjšanje obsega dela oz. poslovanja kot posebna osnova za prenehanje delovnega razmerja tudi ni vezana na tiste zakonske pogoje (izpopolnitev organizacije dela itd.), katerih izpolnitev je potrebna, da bi bila odprava delovnega mesta sploh
lahko utemeljen razlog za prenehanje delovnega razmerja; trajnejše zmanjšanje obsega dela oz. poslovanja lahko nastopi kot utemeljena osnova za prenehanje delovnega razmerja iz kakršnihkoli razlogov, torej ne glede na to, ali je do tega zmanjšanja prišlo zaradi izpopolnitve delovnega procesa itd. ali pa iz kakih drugih razlogov v sami delovni organizaciji ali zunaj nje. Za nastop te osnove je bistveno samo to, da se z ustrezno strokovno analizo in dokumentacijo dejansko izkaže objektivnost potrebe po trajnejšem zmanjšanju obsega dela oz. poslovanja; pripomniti velja, da te analize in dokumentacije ne morejo nadomestiti gole ugotovitve in sklepi organov upravljanja. O tem, da obstaja trajnejše zmanjšanje obsega dela oz. poslovanja tudi ni potreben noben predhoden formalen sklep delavskega sveta, na osnovi katerega naj bi sveti šele potem lahko sklepali o prenehanju delovnega razmerja posameznim delavcem. Kljub temu pa bo po našem mnenju delavski svet v takšnem primeru vendarle moral obravnavati nastalo situacijo, vzroke zanjo in njene posledice ter sprejeti načelna stališča za njeno rešitev, saj gre pri njej nedvomno za takšna splošna vprašanja, ki po ustavi, zakonu in statutu originarno sodijo v njegovo pristojnost. Poudariti velja, da sveti pri sklepanju o prenehanju delovnega razmerja po tej osnovi niso vezani na nobeno konkretno delovno mesto. Sklep lahko sprejme proti kateremukoli delavcu in za katerokoli delovno mesto. Delovna organizacija mora namreč v takem primeru (ko gre za trajnejše zmanjšanje obsega dela oz. poslovanja) vršiti razne prerazporeditve na delovnih mestih zaradi kar najbolj ekonomične organizacije dela in poslovanja. Vsekakor bodo sveti v takšnem primeru sprejemali sklepe o prenehanju delovnega razmerja prvenstveno proti vsem tistim delavcem, ki v določenem smislu predstavljajo problem za normalno p°' slovanje delovne organizacije. Na tem mestu velja omeniti še z zakonom zagotovljeno prioritetno pravico do ponovne zaposlitve delavcev, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi odprave delovnega mesta oZ. zmanjšanja števila delavcev na njem kot tudi zaradi trajnejšega zmanjšanja obsega dela in poslovanja. Po posebni zakonski določbi ima namreč takšen delavec pravico znova stopiti na delo v delovno organizacijo, če delovna skupnost v enem letu od prenehanja dela delavcu znova vpelje delovno mesto oz. vpelje podobno delovno mesto ali poveča število delavcev na delovnem mestu, za katero delavec po svojih delovnih sposobnostih zadovoljuje zahteve. Posebej naj poudarimo, da za to pravico delavca nima nobenega pomena okoliščina, ali je delavec po prenehanju delovnega razmerja sklenil delovno razmerje z drugo delovno organizacijo in že je v delovnem razmerju
ali nc'	Pravnik: Ingo Paš
(Se nadaljuje)
alen. Tov. direktor je še dodatno pojasnil, da je nabava barv otežkočena. Dobavni roki so zelo dolgi, zlasti pri švicarskih firmah, od katerih moramo dobivati barvila za naše potrebe.
Tov. Majdič pa je poudaril, da so se zaloge izdelkov precej znižale, kar je vsekakor zelo pozitivno.
Sef računovodskega sektorja tov. Francka Marinšek je sporočila članom DS, da je bil pri popisu blaga v naši industrijski prodajalni, ki je bil opravljen dne 8. 8. 1970 o priliki odpovedi delovnega razmerja s strani poslovodje tov. Janeza Platiše, ugotovljen zelo visok višek. Tov. Platiše je kot odgovorni delavec te enote izjavil, da je bil popis opravljen v redu, da pa ne verjame v tako visok presežek, dokler ne bo opravljen ponoven popis. Do ugotovljene razlike je prišlo zaradi nepravilno oblikovanih cen, zaradi dobre mere me-tražnega blaga, ki jo tovarna daje prodajalni, in pa zaradi napak pri sami prodaji. Člani DS so nato soglasno sprejeli sklep, da se za višek po prodajni ceni poveča vrednost trgovskega blasa za 22 058,55 din, da se za 3902,50 din odobri obračunani prometni davek in za 1650,00 din obračunana marža, za nabavno vrednost ugotovljenega presežka v znesku 16 505,45 din pa priznajo izredni dohodki.
Sef računovodskega sektorja je nato podala predlog, v katerih rokih
(Nadaljevanje na 6. strani)
Zasedanja DS
Dne 24. 9. 1970 je imel DS svojo 7- redno sejo, na kateri je obravnaval naslednje točke dnevnega reda:
1.	Rebalans plana
2.	Obračun za razdobje januar —
avgust 1970
3.	Rezultati popisa v Industrijski Prodajalni z dne 8. 8. 1970
4.	Razno:
a)	določitev rokov za letni popis
b)	imenovanje komisij za popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja.
. DS je na tej seji sklepal tudi o izdelavi in postavitvi zračne hale na tovarniškem zemljišču in s tem v zvezi o asfaltiranju ca. 1400 m2 tovarniškega zemljišča ter odpisu porušenega dela stanovanjske hiše v Zg. Jaršah št. 10, dalje o prodaji 9 kom. predilnih strojev, več elektromotorjev z ventilatorji in pa o cd-Pisu 1 kom. mikalnika, treh sesalnih ventilatorjev, 2 kom. predpredilnih strojev in 1 kom. raztezalke.
Dne 19. 10. 1970 je imel DS skupno sejo z OKV in PO z naslednjim dnevnim redom:
1.	Obračun za 9 mesecev 1970
2.	Razno.
Pod točko razno je DS sklepal o knjiženju viškov in primanjkljajem, ugotovljenih pri popisu konfekcioni-ranih izdelkov po stanju na dan 30. 9. 1970, o pričetku prevozov članov delovne skupnosti na delo in z dela, 0 nabavi vrtalnega stroja za aluminij oddelek, o prodaji 52 kom. gasilskih aparatov — minimaksov ter o Prerazporeditvi delovnega časa, tako da podjetje zadnje štiri dneve v decembru letos ne bi obratovalo, zato Pa bi bile delovne naslednje po planu proste sobote: 7. 11., 5. 12., 12. 12.
m 19. 12.
. Predlog za rebelans letnega plana le Podal šef ekonomsko-analitskega sektorja ing. Jože Klešnik: Ker se je bombažna preja podražila s 1. julijem, smo tudi v našem podjetju povečali cene za bombažne in polla-hene izdelke. Svojo podražitev smo uveljavili s 1. avgustom. Med tem je 12. avgusta izdal odlok o zadržanju cen za bombažno prejo in sukanec na ravni z dne 1. junija. Glede da to, da navedeni odlok ne omenja zadržanja cen za tkanine, kot tudi 'J skladu z razgovori s predstavniki drugih podjetij smo se v podjetju °d'očili, da obdržimo cene, ki so bile uveljavljene s 1. avgustom. To pove-č-nio cen pa bo ob nespremenjenih urugih pogojih poslovanja vplivalo da višino doseganja poslovnih rezultatov v obdobju avgust—december, faradi lažjega spremljanja doseženih rezultatov v primerjavi s planom, analize poslovanja in delitve OD v razmerju z doseženim poslovnim dspehom je nujno, da ugotovimo, na katere elemente plana bo to povečanje vplivalo in kolikšen bo ta vpliv.
Za izračun so bile uporabljene daslednje stopnje povečanja:
Za postavitev zračne hale je bilo treba tudi porušiti del hiše v Zg. Jaršah št. 10
Varia-	Pro-
bilni	dajna
stroški	cena
__________________%	%
Bombažni izdelki	2,5	12,0
Pollaneni izdelki	4,0	12,5
Letni plan prodaje se v skladu z navedenim povečanjem cen poveča za 2,8 %, dohodek podjetja za 9e/o in dobiček podjetja za 84 °/o.
Člani DS so soglasno potrdili navedeni predlog za rebelans letnega plana.
Obračun za razdobje januar—avgust je podal prav tako šef ekonom-sko-analitskega sektorja. Ker obravnavamo spodaj obračun poslovanja za 9 mesecev, na tem mestu ne razčlenjujemo posameznih podatkov iz obračuna za to obdobje. Navedimo samo nekaj pripomb članov DS:
Tov. Giovanelli je v diskusiji pripomnil, da so zaloge v pisarniškem materialu velike. Ing. Klešnik mu je pojasnil, da so zaloge pisarniškega materiala narastle, ker so bili nabavljeni kartoni opravljenega dela za tkalnico, razni obrazci, računi, ki jih izstavljamo kupcem, garniture nalivnih peres za podpisnike, IBM kartice in plačilne vrečke.
Tov. Raspet se je zanimal, zakaj nam stalno primanjkuje barvil. Ing, Klešnik mu je odgovoril, da so zaloge barv in kemikalij malo pod normativom in da barv ne bi smelo primanjkovati, če bi bil normativ re-
Na tem ograjenem zemljišču bo stala zračna hala. Delavski svet je že sklenil, da naročima pri podjetju "■Sloveni j aceste«, Ljubljana asfaltiranje tega zemljišča
Zasedanja DS
(Nadaljevanje s 5. strani)
naj se opravi redna popolna inventura vseh sredstev podjetja, kakor tudi predlog za sestavo komisij za popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja po posameznih obratih. Člani DS so oba njena navedena predloga sprejeli kot sklep.
Sef enote za investicije in vzdrževanje dipl. ing. Tone Dečko je članom DS sporočil sklep kolegija, da se izdela in postavi zračna hala na tovarniškem zemljišču zapadno od kotlarne, ki bi ga bilo treba v ta ramen asfaltirati. Asfaltirati bi bilo treba ca. 1400 m2, kar predstavlja ca. 140 000 din stroškov. Asfaltiranje bi izvedlo podjetje »Slovenijaceste-«, Ljubljana. Zračna hala bi nam rabila za demonstracijo in pa kot prostor za skladiščenje blaga. Za take hale je na tržišču zelo veliko zanimanje. Tov. direktor je članom DS še dodatno razložil, v kakšne namene se lahko uporabljajo takšne zračne hale. Glede na to, da je zanimanje kupcev za takšne hale veliko, jim jo moramo prikazati. V prihodnosti pa bi tako halo potrebovali za konfekcijski oddelek, za izdelavo cerad. Člani DS so navedeni sklep kolegija soglasno potrdili.
Šef računovodskega sektorja je navzočim članom še razložila, da je v zvezi z asfaltiranjem zemljišča in zračno halo potrebno tudi rušenje hiše v Zg. Jaršah št. 10, in sicer tistega njeneea dela, v katerem ni stanovalcev. Odpisala naj bi se vrednost tistega dela hiše, ki se bo rušil. Člani DS so soglasno potrdili ta predlog in obenem sklenili, da se sedanja vrednost pokrije iz rezervnega sklada Stanovanjske enote in sklada skupne porabe podjetja.
Tov. direktor je še poročal navzočim članom DS o renoviranju upravnih prostorov in kritju strehe nad upravno zgradbo s pločevino ter napovedal, da se bodo v prihodnosti pokrile s pločevino tudi strehe ostalih tovarniških zgradb.
Na koncu seje je tov. direktor poudaril, da smo v obdobju januar— avgust 1970 dobro poslovali, da pa z doseženimi rezultati ne smemo biti zadovoljni. V prihodnosti imamo v planu nabavo predilnih strojev, bar-
Upravna zgradba jc dobila novo pločevinasto streho.
V prihodnosti bomo s pločevino prekrili tudi druge tovarniške zgradbe
valnega aparata in računskega centra. Za vse to bodo potrebna velika sredstva, zaradi česar moramo stremeti za še boljšimi rezultati poslovanja.
Obračun poslovanja podjetja kot celote za 9 mesecev 1970 je podala tov. Francka Marinček — šef računovodskega sektorja.
Rezultate proizvodnje v devetih mesecih 1970 lahko ocenimo kot zadovoljive, čeprav je večkrat prišlo do zastojev zaradi nepravočasne dobave preje. V asortimanih smo sicer odstopali od planiranih artiklov, vendar so bile spremembe potrebne zaradi drugačnih zahtev tržišča. V pri-
Obrat — mera	Indeks plan 9 mesecev 1970	Indeks dejansko 9 mesecev 1939
Predilnica		
— predenje (kg)	90,7	106,7
— sukanje (kg)	105,6	108,9
Tkalnica		
— t. m	97,1	118,9
— m2	98,0	126,2
— 000 votkov	101,9	112,1
Oplemenitilnica		
— t. m	100,8	114,3
Tiskarna		
— t. m	—	108,5
— b. m	—	106,7
Konfekcija		
— N ure	—	112,6
Dipl. ing. Podpeskar Jože in dipl. ing. Pezdir Janez pri skupnem študiju naše nove zračne hale
merjavi s planom in v primerjavi z istim obdobjem lani so posamezni obrati dosegli naslednje rezultate (gl. tabelo).
Proizvodnost dela se je v tkalnici povečala merjeno v votkih na izvršeno delovno uro od 7080 votkov v lanskem letu na 8327 v devetih mesecih 1970, tj. za 18 °/o.
Obračun proizvodnje za 9 mesecev 1970 nam kaže, da je bilo v celotni proizvodnji doseženih 98,3 °/o z normativom predvidenih variabilnih stroškov in 92,8 %> z normativom predvidenih izdelavnih ur. V celotni proizvodnji so v obravnavanem obdobju presegle normativ proizvodne storitve in sicer za 58,8 'Vo. in splošni variabilni stroški proizvodnje, in sicer za 19 »/e.
Dinamika fiksnih stroškov nam za obravnavano obdobje kaže pri ostalem materialu 2% preseganje plana, pri proizvodnih storitvah drugih 40"/t> preseganje plana (pri čemer so najmočneje prekoračila plan popravila izvršena po drugih), pri neproizvodnih storitvah 89 ”/e preseganje plana (omeniti velja, da najemnine niso bile predvidene s planom, kakor tudi, da je prišlo do velikega preseganja plana pri ostalih neproizvodnih storitvah zaradi neplaniranega zaračunavanja provizije Jugotekstila za financiranje uvoza), pri dnevnicah, terenskih dodatkih in nagradah vajencem 85 °/o doseganje plana (plan so občutno presegle nagrade praktikantom in stroški za zaščitno obleko, obutev itd.), pri drugih materialnih stroških 76°/o doseganje plana (plan so občutno presegli stroški za udeležbo na sejmih), pri vkalkuliranih pogodbenih obveznosti 23°/o presega-ganje plana (občutno so presegli plan stroški denarnega in plačilnega prometa kakor tudi obresti od kreditov za osnovna in obratna sredstva), pri vkalkuliranih zakonskih obveznostih 2 V'/o preseganje plana (s planom niso bili predvideni prispevki za obnovo Skopja, krepko pa je presegel plan dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje) in pri vkalkuliranih osebnih dohodkih 3"/o povečanje plana. Fiksni stroški so v obravnavanem obdobju v celoti presegli plan za 6°/ou
Zaloge so na splošno v upadanju. Zaloge surovin in materiala so ostale na približno isti ravni, kot so bile
1.	1. 1970, znižala pa se je nedovršena proizvodnja in gotovi izdelki. Zaloge gotovih izdelkov so po stanju na dan 30. 9. 1970 celo za 9 °/o izpod normativa. Izpod normativa so zaloge pomožnega materiala, in sicer za 34 %, in zaloge nedovršene proizvodnje, in sicer za 13 %. Celotne zaloge so skupno za 4 % iznad normativa.
Terjatve do kupcev so v nadaljnjem porastu in so po stanju pa dan 30. 9. 1970 za 62 % iznad normativa.
Pri prodaji na domačem trgu je bila v obravnavanem obdobju dosežena stopnja prispevka za kritje v višini 37 %>. Najvišja stopnja je bila dosežena pri storitvah, in sicer v višini 63 %>, medtem ko je bila pri tkaninah dosežena v višini 39 %, pri konfekciji pa 35 %.
Pri prodaji na zunanjem trgu je podjetje v celoti doseglo 80 % variabilnih stroškov. Izguba, ki jo je podjetje imelo pri tej prodaji, znaša 1 010 168,44 din. Omeniti velja, da je Podjetje pri prodaji storitev in preje že preseglo variabilne stroške, in sicer pri prvih za 7 %, pri drugih pa za 2 %.
V	primerjavi s planom je bila prodaja na domačem trgu dosežena 103%, v odnosu na leto 1969 pa 114%, medtem ko predstavlja na zunanjem trgu dosežena prodaja 122 % v primerjavi s planom in celo 208 % v Primerjavi z letom 1969. Celotna prodaja je v primerjavi s planom višja za 4 %, v primerjavi z letom 1969 pa za 18%.
Prispevek za kritje, ki je bil v primerjavi s planom dosežen 113%, v primerjavi z letom 1969 pa 131%, je zadoščal za kritje fiksnih stroškov, Popustov in kondicij pri prodaji, izgube pri izvozu, ostalih odbitkov in dobička.
Omenimo naj še, da je po začasni razdelitvi dohodka ostanek dohodka za 60 % večji, kot je bil predviden s Planom.
Poprečno število zaposlenih je v Primerjavi s planom še za 2 % večje, medtem ko je v primerjavi z letom 1969 za 3 % manjše.
Efektivne delovne ure so tako v Primerjavi s planom kot v primerjavi z lanskim letom za 3% nižje.
Poprečni osebni dohodki so že Presegli planirane za 5 %, medtem ko so v primerjavi z lanskim letom za 18% višji.
V	diskusiji je tov. Grčar zastavil vprašanje, koliko časa bomo še sposobni kreditirati naše kupce. Šef računovodskega sektorja mu je pojasnila naslednje: Glede na porast terjatev se je naša sposobnost plačevanja obveznosti iz lastnih sredstev zmanjšala. Zato smo morali povečati kredite za občasna obratna sredstva. Primanjkljaj sredstev smo delno krili tudi z danim avansom od Direkcije za surovine. Neobračunana so še razmejena sredstva za super rabat, ki 8a dajemo kupcem ob koncu leta; Primanjkljaj sredstev pa smo delno krili še z ostankom dohodka po periodičnem obračunu. Vsa ta sredstva So nam omogočala, da smo v III. kvartalu letošnjega leta finančno v redu Poslovali.
Člani delavskega sveta so nato soglasno potrdili obračun poslovanja podjetja kot celote za 9 mesecev 1970.
Šef računovodskega sektorja je nato poročal o rezultatih popisa kon-fekcioniranih izdelkov v skladišču gotovega blaga. Komisija je opravila popis v septembru. Popis je bil opravljen po artiklih in desenih, in sicer s stanjem na dan 30. 9. 1970. Da bi se ugotovile razlike zaradi zamenjav po desenih pri posameznih artiklih, je bila sestavljena rekapitulacija popisa po artiklih. Pri tem popisu je bil ugotovljen presežek v višini 18 026,09 din in primanjkljaj v višini 31 773,57 din.
Primanjkljaj se je utemeljeval z naslednjim:
—	nepravilen popis z dne 31. 12. 1969,
—	nepravilno izpolnjene odprem-nice iz konfekcije,
—	verjetna kraja v času preurejanja skladišča.
Že lansko leto smo se dogovorili, da bomo nadaljevali s tradicijo »dneva kupcev«, zato smo za naše poslovne par nerje v hotelu »Golf« na Bledu pripravili razstavo nove kolekcije zaves in prtov.
Za »dan kupcev«, kot ga bomo tudi vnaprej imenovali, smo izbrali
1.	in 2. oktober, ker nam je časovno tako najbolj ustrezalo. S tem smo izkoristili tudi svetovni kongres barmanov, v času katerega je bila naša razstava še odprta.
Predno smo novo kolekcijo postavili na ogled našim kupcem, smo imeli v tovarni interni ogled in sprejem kolekcije. Že na tem ogledu smo bili vsi enakega mnenja, da je letošnja kolekcija izredno uspela in težko smo čakali še oceno naših kupcev, kateri navadno najbolj kritično ocenjujejo izdelke, katere pri nas kupujejo.
Na razstavi je bila celotna nova kolekcija zaves, ki vsebuje 10 različnih artiklov z 42 različnimi deseni, 3 vrste prtov s 7 deseni in 2 novi garnituri v 6 desenih.
Da bi od povabljencev dobili čim več koristnih podatkov in obenem tudi v reklamne namene, smo priredili ob razstavi nagradno anketo, katere glavni namen je bil — zvedeti za mnenje trgovcev o kolekciji, kot posredniku med tovarno in potrošniki, kar bi nam lahko služilo za nadaljnjo usmerjanje in dopolnjevanje proizvodnega programa podjetja na področju zaves.
Da bi prišlo čim več naših kupcev na to prireditev, smo združili koristno s prijetnim in odredili prvi dan za delovni dan, zvečer in drugi dan pa za zabavo, to je izlet v Bohinj in na Vogel. Drugi dan po kosilu pa bi se povabljenci razšli.
Povabilo se je odzvalo 34 predstavnikov jugoslovanskih podjetij, ki "poslujejo z nami, in poleg njih še predstavnik iz Švedske — ing. arch.
Člani DS so soglasno sprejeli sklep, da se višek, ki je bil ugotovljen pri popisu konfekcioniranih izdelkov s stanjem na dan 30. 9. 1970 knjiži v dobro izrednih dohodkov, primanjkljaj pa v breme izrednih izdatkov.
Navzoči člani DS so nato razpravljali o prevozih članov našega kolektiva na delo in z dela z avtobusi in sprejeli sklep, da se bo s temi prevozi pričelo z dnem 2. 11. 1970.
Šef enote za vzdrževanje in investicije dipl. ing. Tone Dečko je predlagal članom DS nakup vrtalnega stroja za aluminij oddelek. Stroj nujno potrebujemo pri izdelavi šotorov. Cena za stroj je ca. 2 745 000 S din, rok dobave pa je 2—3 mesece. Stroj bi nabavili preko podjetja »Metalka«, Ljubljana.
Člani DS so menili, da je nabava vrtalnega stroja nujna in soglasno sklenili, da naj se nabavi navedeni vrtalni stroj.
- 1970
Boulogner, ki se je slučajno mudil v Ljubljani.
Na zasedanju, ki je bilo prvi dan, so bili po diskusiji vsi enakega mnenja, da je letošnja razstava velik korak naprej od lanske. Znano jim je, da je tovarna Induplati vodilna v državi pri tkanih zavesah. Vendar je uvoz vseh vrst zaves še vedno zelo velik (saj znaša ca. 10 mlrd. S din), zato je možno oziroma potrebno, da s povečevanjem proizvodnje zaves izpodrinemo del uvoza in s tem tudi povečamo svoje tržišče. Zmanjšanje zalog zaves v Induplati je nevarno za zmanjšanje asortimana. Skladišče je premalo založeno, saj morajo kupci čakati na nekatere vrste zaves tudi po več mesecev. S tem načinom lahko del s težavo pridobljenega tržišča z lahkoto izgubimo.
Zanimiva je tudi diskusija ing. arch. Boulognerja iz Stockholma, to je iz dežele, kjer so te vrste zaves, ki jih izdelujemo — doma.
Najprej se je zahvalil za povabilo in povedal svoje mišljenje o kolekciji. Kot arhitekt jo ocenjuje za zelo interesantno. Barve zaves so zelo lepe in primerne za velike površine. Asortiman je tudi precej velik. Tudi okrogli prti so mu bili všeč — le tiskan vzorec na beli podlagi se mu je zdel malo premočnih barv. Na barvani podlagi pa je zelo uspel. Skratka, kot arhitekt in kot potrošnik bi se pri nakupu odločil prav za vse, kar smo imeli razstavljeno.
Torej, pohval na račun naše nove kolekcije ni manjkalo, vendar nas to ne sme uspavati, ampak nasprotno — podvzeti moramo vse sile za čim hitrejši napredek, kajti na obzorju se pojavljajo že novi resni konkurenti, kateri nam sčasoma ob majhnih napakah na naši strani lahko postanejo nevarni.
Oddelek za raziskavo trga Dipl. ing. Boža Pogačnik
Dan Jcupceiž
Predstavljamo vam člane odbora za kadrovska vprašanja
V septembrski številki smo vam predstavili člane poslovnega odbora, tokrat pa vam predstavljamo še elane odbora za kadrovska vprašanja. Tudi odbor za kadrovska vprašanja ima 9 članov in direktor je na osnovi določb našega statuta prav tako že po svojem položaju njegov član. Drugi člani, ki jih je delavski svet izvolil, so:
Tov. Janez Bartol, mojster v predilnici
Tov. Franc Majdič, mojster v konfekciji
dhciits
BiiliBiliiie
Z zanimanjem smo pričakovali uresničitev programa dela mladine v podjetju, ki med drugim predvideva tudi prostovoljne delovne akcije. Prijetno nas je presenetila skupina deklet in fantov, ki so se zbrali ob napovedanem času v soboto, 10. oktobra pri vratarnici, poiskali orodje in pričeli s čiščenjem ter urejevanjem zunanjosti podjetja.
Prav nič nas ne moti okoliščina, da je bila skupina razmeroma majhna v primerjavi s skupnim številom mladine. Prizadevni predsednik, Slavi Grbčeva, je dejala: »Drugič nas bo gotovo več!« Pridružujemo se ji v tem optimizmu, ga pozdravljamo in smo ga pripravljeni podpirati.
Vsem mladincem, ki so v akciji sodelovali, naša pohvala in zahvala!
Uprava podjetja
Tov. dipl. ing. Tone Dečko, šef enote Tov. Brane Zupan, varnostni delavec za vzdrževanje in investicije
Proizvodnja in kvaliteta
V SEPTEMBRU 1970
V septembru so vsi proizvodni oddelki razen predilnice in opelemeni-tilnice presegli mesečne proizvodne Plane. Razmeroma ugodni rezultati v sukančarni in tkalnici so nastali tudi zaradi tega, ker smo v tem mesecu delali 1 dan več, kot je bilo Planirano. Slab rezultat oplemenitil-nice rezultira iz pomanjkanja bar-v&rjev na jiggru. Oskrba s surovinami je bila količinsko zadovoljiva;
pojavilo se je le pomanjkanje posameznih barv v sintetični preji, ker smo povečali proizvodnjo v posameznih dessenih.
Spodnja razpredelnica nam kaže, kakšni so bili rezultati proizvodnje v primerjavi s planom za september 1970 in proizvodnjo v istem obdobju lani kakor tudi v primerjavi s planom za 9 mesecev 1970 in proizvodnjo v tem istem obdobju lani.
	Plan sept. 70 •/•	Indcx sept. 09 «/.	Plan 9 mes. 70 °/o	Indeks 9 mes. 69 %
Predilnica — pred. (kg)	92,8	110,9	96,7	106,7
— sukanje (kg)	120,9	99,5	105,6	108,9
Tkalnica — m	106,1	138,2	97,1	118,9
— m2.	106,7	136,6	98,0	126,2
— 000 vot.	110,8	136,6	101,9	112,1
Oplemenit. — m	95,4	126,1	100,8	114,3
Tiskarna — b. m	—	57,4	—	106,7
— 't. m	—	161,9	—	108,5
Konfekcija — Nh	—	160,3	—	112,6
Kvaliteta surovih in adjustiranih tkanin ima tendenco slabšanja, kar Je zaskrbljujoče. Rezultate v kvaliteti lahko ocenimo za slabe predvsem faradi tega, ker raste količina maku-
laturnih tkanin, in to v skupini čistih sintetičnih in bombažno lanenih tkanin. V posameznih skupinah je bila pri surovih tkaninah v septembru dosežena naslednja kvaliteta:
I. kvalit.
e/o
Bombažne tkanine	96,69
Sintetične tkanine	89,10
Bombažnolanene tkan.	94,65
Skupni rezultat pri surovih in adjustiranih tkaninah pa je bil v septembru naslednji:
	Surove tkanine °/o	Adju- stirane tkanine °/o
B kvaliteta tkanin	93,93	93,96
B. kvaliteta tkanin	2,97	2,95
Bi. kvaliteta tkanin	0,92	0,92
Neregularne tkanine	2,18	2,17
II. kvalit. °lo	III. kvalit. »/.	Makul. tk. o/o
2,22	0,31	0,78
4,07	2,07	4,76
2,85	0,56	1,94
Če primerjamo doseženo kvaliteto v II. tromesečju 1970 s kvaliteto v III. tromesečju, dobimo naslednje rezultate (glej tabelo spodaj).
Iz navedene primerjave vidimo, da je bilo v I. in II. kvaliteti manj tkanin, več pa v III. kvaliteti in v neregularnih tkaninah. Lahko rečemo, da je končna ocena za kvaliteto v III. tromesečju slaba. Skrb nas vseh v vseh fazah tehnološkega procesa mora biti, da se ti rezultati v zadnjem tromesečju izboljšajo, saj so trenutno slabši, kot so bili lani.
	Surove	tkanine	Adjustirane tkanine	
	II. trom.	III. trom.	II. trom.	III. trom.
	•/.	•/o	°/o	•/o
B kvaliteta tkanin	94,36	93,93	94,55	93,96
N. kvaliteta tkanin	3,11	2,97	3,01	2,95
Bi. kvaliteta tkanin	0,85	0,92	0,81	0,92
Neregularne tkanine	1,68	2,18	1,63	2,17
Tehnolog PTK ing. Franc Jeraj
Tekslilmdai v kegljem ju
Letošnje, to je 3. prvenstvo tekstilcev v kegljanju je organiziralo podjetje Mariborska tekstilna tovarna, v dneh 19. in 20. septembra 1970. Na prvenstvu je sodelovalo skupno 150 kegljačev iz 18 tekstilnih podjetij Slovenije. Tekmovanje se je odvijalo na kegljišču Mariborske tekstilne tovarne in Konstruktorja. Organizacija je bila odlična.
Rezultati letošnjega tekmovanja pa so sledeči:
Borbene igre: 1. mesto Tekstilin-dus Kranj — 810 podrtih kegljev. Naša ekipa je zasedla 12. mesto — 622 podrtih kegljev.
Dvojice — 100 lučajev mešano: 1. mesto je zasedla dvojica iz podjetja Bombažna predilnica in tkalnica Tržič — 865 kegljev. Naša dvojica v zasedbi ing. Lado Zabukovec in Dane Andromako sta zasedla 12. mesto in skupaj podrla 787 kegljev.
Med posamezniki je zasedel prvo mesto Jože Košir iz podjetja Bombažna predilnica in tkalnica Tržič in pri 100 lučajih podrl 440 kegljev. Od našega moštva je bil ocenjen z 9. mestom Dane Andromako, ki je podrl 419 kegljev.
Iz rezultatov je razvidno, da se je število kegljačev dvignilo od leta 1968 od 118 na 150 in da so v vseh disciplinah preseženi rezultati iz prejšnjih let.
Organizator tekstiliade v kegljanju v naslednjem letu bo sindikalna podružnica podjetja Svila Maribor.
F. R.
Vbetth/MU t
29. november
Oblika proizvoda in plasman Sodelavci iz Tržiča nas vabijo Služba za vzdrževanje in investicije Pristojnosti svetov Zasedanja DS Dan kupcev — 1970
Predstavljamo vam člane odbora za kadrovska vprašanja Akcija mladine
Proizvodnja in kvaliteta v septembru 1970 Tekstiliada v kegljanju Sejem v Beogradu Obvestila iz kadrovske službe Spremembe v vodstvu mladinskega aktiva Zahvala
Izdaja v 870 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Ingo Paš. Ureja uredniški odbor: ing. Janko Ukmar, ing. Lado Zabukovec, dipl. ing. Janez Pezdir, dipl. ing. Avgust Orehek, dipl. ing. Boža Pogačnik, ing. Jože Klešnik, Cilka Mrdženovič, dipl. ing. Branko Novak, Majda Škrinjar, Ivo Sešek, dipl. ing. Alenka Korče-Pleteršek, dipl. ing. Franc Verhovec, Janez Rainer. V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti: direktor, predsednik sind. org., sekretar ZK, predsednik mlad. org. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože lvloškrič«
Sejem n Beogradu
V začetku oktobra, takorekoč za zagrebškim velesejmom, je bil v Beogradu tradicionalni sejem »Moda v svetu«, ki si je že pridobil sloves enega najbolj reprezentativnih jugoslovanskih modnih sejmov. Na tem sejmu je letos razstavljalo tudi naše podjetje. In ker me je službena pot prav v tem času zanesla v Beograd, sem se mimogrede seveda oglasil tudi pri našem »štantu« v prvi etaži največje hale na tem sejmu. Tam sem naletel na tov. Mirjano Jokič, ki dela na našem poslovnem mestu v Beogradu, na našega trgovskega zastopnika za to območje tov. Reljo Malj-koviča, ing. Faniko Zajčevo in dipl. ing. Božo Pogačnikovo, ki si je prišla na sejem malce ogledat našo konkurenco. In ko sem že ravno bil tu, sem izkoristil to priliko in poprosil tov. Maljkoviča za nekaj besed o naši udeležbi na tem sejmu, njeni uspešnosti kakor tudi o pomenu tega mod-
nega sejma. Tov. Maljkovič mi je prijazno ustregel in povedal:
»Na beograjskem sejmu razstavljamo letos prvič. Odločitev, da bomo tukaj razstavljali, je bila koristna, saj naši tukajšnji kupci tako lahko vidijo naše nove proizvode. V glavnem so prišli vsi naši kupci s tega področja, prišli pa so tudi iz drugih republik. S strani trgovcev je bil obisk dober. Sklepali smo pogodbe za letos, nekaj pa tudi že za začetek prihodnjega leta. Obiskovalci sejma so se precej zanimali za naše proizvode iz nove kolekcije, pa tudi iz stare. Beograjski sejem je že utečen in postaja v poslovnem trgovskem življenju iz dneva v dan pomembnejši. Takšni sejmi so pomembni, ker se poslovni partnerji srečujejo na njih in v medsebojnih razgovorih rešujejo skupne probleme.«
I. P.
Na beograjskem modnem sejmu je letos
razstavljalo tudi naše podjetje. Razstavljali smo v največji hali, ki jo vidimo v ozadju posnetka
Obvestila iz kadrovske službe
Vstopi:
1.	Husein Hilič, dvor. in transp. delavec, vstopil 8. 10. 1970,
2.	Leopold Gostič, del. v barvarni, vstopil 12. 10. 1970,
3.	Erika Habjan, tiskar, vstopila 14. 10. 1970,
4.	Tone Videnšek, elektrotehnik, vstopil 15. 10. 1970,
5.	Stanislav Uršič, barvar, vstopil dne 20. 10. 1970,
6.	Anton Angel, del. v skl. preje, vstopil 21. 10. 1970,
7.	Gabrovec Frančiška, tkalka, vstopila 22. 10. 1970,
8.	Marija Karba, previjalka, vstopila 22. 10. 1970,
9.	Helena Prešeren, previjalka, vstopila 22. 10. 1970,
10.	Olga Zalokar, tkalka, vstopila 22. 10. 1970,
11.	Ignac Rode, var. cerad, vstopil 27. 10. 1970,
12.	Slavko Že j n, dvor. delavec, vstopil 27. 10. 1970,
13.	Marica Barlič, del. v oplemen., vstopila 29. 10. 1970,
14.	Marija Jerin, del. v oplemen., vstopila 2. 11. 1970,
15.	Martin Prašnikar, električar, vstopil 2. 11. 1970.
Izstopi:
1.	Jože Raspet, dvor. delavec, izstopil 10. 10. 1970,
2.	Justina Urankar, previjalka, izstopila 30. 9. 1970,
3.	Šemso Kajtezovič, del. v sklad, preje, izstopil 14. 10. 1970,
4.	Marjan Novak, dvor. delavec, izstopil 16. 10. 1970,
5.	Cilka Slabe, uslužbenka, izstopila 24. 10. 1970,
6.	Mihaela Gostič, del. v tkalnici, iz-topila 16. 10. 1970,
7.	Alojz Zupan, moj. izmene v priprav., izstopil 30. 10. 1970,
8.	Ivanka Smrdelj, čist. blaga, upokojena 30. 10. 1970,
9.	Marija Jamšek, čist. blaga, upokojena 3. 11. 1970.
Poročili sta se:
Nežka Kepec, tkalka, poročena RO-PIC
Pavla Limoni, del. v aluminij, poročena FARIČ.
SPREMEMBE V VODSTVU MLADINSKEGA AKTIVA
Z odhodom iz podjetja predsednika mladine tov. Platiša Janeza, smo na seji UO dne 3. 9. 1970 izvolili novega predsednika tov. Slavi Gerbec, kateri želimo pri vodenju čim več uspehov.
UO mladinskega aktiva
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem, ki so mi izrazili sožalje in ki so spremili mojega brata na zadnji poti.
Tončka Bartol