IZ NAŠE DNEVNE KULTURE PRI S V. J O Š T U V stari lipi je završalo: »Joža, čuj, kje so hrasti, ki so tod rastli? Pripoveduj!« Zdrznil sem se in v zadregi rad bi molčal, pa me je iz lipe bodrilo: »Kaj bi se bal?« Z roko sem šel za uho, se popraskal. »No?« Res mi težko je, doktor! — »Pojdi, pojdi, fant!« No, naj pa bo! . . . »Hrasti? Nekaj jih padlo je in so strohneli, Bog jim daj dobro, pravi čas; drugi, kdo bi verjel, se v mizeriji redimo, na primer jaz. Tretji so suhi, kaj bi rekel, ko trska, o želodcu tožijo, a veš, o njihovih polnih koritih čudne pravljice krožijo. Četrti so zdravi in jedri ko včasih, samo že buržujejo in kapitalne trebuščke — kdo bi zameril — zadovoljni zgledno pestujejo. Sram jih je vseh lačnih in žejnih, nad strganimi se zgražajo. ,Saj ne znajo živeti!' pomenljivo mežikajoč si opažajo. Peti — naši ljubi izvoljenci — lepo jim pritrjujejo in vsi zadovoljni na tvoj račun zasluge za narod in zase kujejo. Še bi povedal ti to in ono, a saj poznaš Ljubljano, še za te nedolžne besede se bo neznanski znesla nad mano!« V stari lipi je zahreščalo, ko da se je v viharju zlomila — v tiho mesečno majsko noč ura duhov je odbila ... Joža Lovrenčič PREJELI SMO V OCENO Ivan Cankar: The Bailief Yerneij and his rights. Prevod iz slovenščine: Sidonie Yeras in H. C. Sewell Grant. John Roclkez, London, 1950. Narodna starina, zv. 20. Ur. dr. Jos. Mataso-vič, Zagreb, 1950. (Iz vsebine: V. Heneberg: Gradine i gradišta po Medvednici. — Isti: Ruševine Susedgrada. — \Artur Schneider: Peri-voji, vrtovi i šetališta u starom Zagrebu. — M. Kus-Nikolajev: Naši muzeji. — Zapiski in nove knjige.) Slovenski tisk, zv. 9. Zveza faktorjev, Ljubljana, 1950. (Iz vsebine: M. Ambrožič: Tiskar-nar O. Bamberg. — A. So vre: Šest resnic o tujkah. — M. Ambrožič: O različnih tehnikah tiska in njih posebnostih. — M. Ambrožič: Srečko Magolič. — j.Šlebinger: Slovenska bibliografija za leto 1950. — Jezikovno rešeto.) Jon S v e n s s o n : Die Geschichte des klei-nen Guido. Erzahlung fiir die katholische Ju-gend. Herder & Co.. Freiburg im Br., 1950. (Zgodba 1925 v duhu svetosti umrlega Gvida, sina grofa de Foutgalland, ki mu je Rene Bazin napisal navdušeno posmrtnico. Gvidova mati je napisala prve zgodbe iz njegovega življenja, ki so vzbudile pozornost.) Brackel: Cirkuški otrok. Roman. Prevel I. V. Ljudska knjižnica, 55. z v. J ugoslovan ska knjigarna, Ljubljana, 1929. Božji spevi. Pesmi cerkvenega leta za mešani zbor. Uredil Vinko Vodopivec. Goriška Mohorjeva družba, Gorica, 1929. »Kres€, list za mladino, leto I. Ljubljana, 1950. »Cvet«, list za mladino, leto I. Ljubljana, 1950. Centralnaja Evropa. I. (III.) 1. Praga, 1950. Izložba V druženja grafičkih umjetnika u korist gradnje umjetničkih ateljera u Kraljeviči. Katalog razstave 1950. Zagreb. Julius Langbehn: Der Geist des Gan-zen. Zum Buch geformt von Benedikt Momme Nissen. Herder & Co., Freiburg im Br., 1950. (Ta knjiga vsebuje v organično celoto sestavljeno duhovno zapuščino znanega borca za duhovni preporod Nemcev in konvertita Julija Langbehna. Sestavil jo je njegov prijatelj in sodelavec dominikanec Momme Nissen in ustvaril delo globokega koncepta, velikih resnic in polno občudovanja za vrednote katolicizma. Kljub temu, da je J. Langbehn - der Rembrandt-deutsche že 25 let v grobu, so njegovi članki še vedno aktualni in priporočljivi za čitanje inteligenci, ki stoji oči v oči s preporodnim problemom.) Le.vikon fiir Theologie und Kirche. Hsg. v. Dr. Michael Buchberger. I. Band: A — Bartholomaer. Lex. — 8° (X in 16" str. in 992 stolpcev). Herder & Co., Freiburg im Br., 1950. . (Enciklopedija srednjega obsega — deset zvezkov po okroglo tisoč stolpcev —, po snovi izredno bogata — obsegala bo nad 50.000 člankov! —, po obdelavi solidna, po tehnični ureditvi in tipografični izvedbi vzorna. Točna informacija o katoliški teologiji in cerkvenem življenju v preteklosti in sedanjosti, pa tudi o drugih krščanskih cerkvah in skupinah, o ne-krščanskih religijah, filozofskih in religioznih