Leto LXX
Štev. 164 a
V Ljubljani, v nedeljo, 19. julija I942-XX Kin?"	po,uu Prezzo--Cena L 0.80
SLOVENEC
Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ta inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 ea naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto.
s
Izključno pooblaščenka za oglaSevanje italijanskega ln tujega | izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano.	1
Uhaja vsak dan Kjotral razen p onedcljka la dneva po praznika.
Urednlilvo Io oprava. Kopitar|eva 6, Llnbljaoa. : Redazione, Ammiolttrazlooet Kopitarjeva 6, Lnblaaa. Telelon 4001—4005.
Abbonamentlt Men 18 Lire; Estero, meta M Lir«, bduuooe d omemca. »nno 34 Ura, Latero 50 Lire. C. C. fj Lubiana 10 650 per Jli abbo-aameott; 10349 per 1« tnierzloni.
Filiala« Novo mealo.
Concessionaria etcluslva per la pnbblicltS di proventenze italiana ed estera: Unione PuhhliritA Italiana S. A« Milano.
Vojno poročilo st. 781
Močan sovražni napad odbit
Prijetih je bilo več sto ujetnikov in sestreljenih 13 angleških letal
Glavni Stan italijanskih Ohoroženih Sil ob: Javlja:
Na e r i p t n v s k e m bojišču je bil odbit močan napad sovražne pehote in tankov na odseku divizij »Trento« in »Trieste«. Sovražnik je pustil v naših rokah več st« ujetnikov, po večini Avstralcev.
Osno letalstvo je tudi včeraj nudilo veliko pomoč pri bojih. Med živahnimi dvoboji sn naši lovci sestrelili dve angleški letali, nemški devet, dve liailaijni letali pa je sestrelilo protiletalsko topništvo naših velikih kopenskih enot.
Bern, 18. jul. AS. Kakor poročajo iz Londona, so je bivši poveljnik osme angleške armade v Egiplu. general Ritrhie, vrnil v Anglijo.
Milan, 18. julija. AS. »Corriere della Sera« piše, da italijanske čete še vedno napredujejo na južnem odseku vzhodnega bojišča. Kopenske operacije podpirajo mogočne letalske skupine, ki so slalno v stiku s četami ter jim dajejo poročila o sovražnikovem gibanju. General, ki poveljuje italijanskemu letalstvu v Rusiji, je izvedel dolg ogled-niški polet s svojim letalom nad sovražnikovim ozemljem. Po povratkti je pristal blizu neke prednje postojanke ter pregledal bojno Črto.
Nemci zavzeli Vorošilovgrad
Nemški oddelki so vzhodno od Rostova na široki fronti dosegli spodnji tok Dona — Velike obkoljene ruske sile uničene — Siloviti letalski napadi na postojanke južno od Dona
Hitlerjev glavni stan, 18. julija. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Tankovski oddelki in motorizirane pehotne divizije so vzhodno od Don ca prodrle tlnlje proti jugu in so na široki fronti vzhodno od Rostovn dosegle spodnji tok reke Dona.
Pehotne divizije so uničile obkoljene sovražne sile ter so v frontalnem napadu proti vzhodu zasedle novo ozemlje.
Močne letalske skupine so zlasti nn področju spodnjega Dona izvajale uničevalne napade nn umikajoče se Sovjete. Južno od Dona so bili s posebnim uspehom bombardirani transportni vlaki, železnice in kolodvori.
Knkor je bilo že objavljeno v posebnem vojnem poročilu, je bilo po večdnevnih hudih bojih 17. julija z naskokom nemške pehoto zavzeto največje in najpomembnejše mesto industrijskega področja ob Doncu, Vorošilovgrad. Velik del mesta je v plamenih.
Ponovni sovražni napadi nn mostišče pri Voronež u so bili odhiti.
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča se je nadaljevalo čiščenje zaledja.
Južno od Ilmcnskegn jezera je sovražnik zaman nnpndnl z močnimi silami. Krajevni vdor je bil v protinapadu odstranjen.
Neprekosljiva sposobnost italijanskih borcev '
Z brezprimernim junaštvom italijanski pešci, črne srajce in letalci v Rusiji premagujejo vse težave in zmagujejo
Bojišče na Bonu. 18. jul. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Na razgreti ukrajinski planjavi se nemške formacije v vedno hitrejšem pohodu zagozdujejo med nasprotnika, prodirajoč skozi najutrjenejše točke in najmodernejše utrdbe proti vzhodu. Bojišče je v polnem gibanju, vojna se hitro razvija, kakor da bi hotela nadomestiti zgubljeni čas v mrzlih zimskih dneh. Sovjeti na obširnih bojiščih ogromnega obsega, po katerem prodirajo nemške, italijanske, romunske in madžarske čete, poskušajo izvajati obrambne manevre, ustanavljajoč krajevne odpore in opirajoč so na naseljene točke ter na posebne terenske razmere. Tanki pa napredujejo nekaj 100 km za boki odpornih vozlov, toda ruske čete se upirajo v žilavih spopadih. Ta hoj je poln presenečenj, ki jih je rdeče poveljstvo s satansko pretkanostjo pripravilo, hoteč zadržati napredovanje z minami, eksplozivnimi napravami, vojnimi pastmi vseh vrst v vsaki hiši in na vsakem prehodu. Zato je treba ukreniti vse jiotrebno proti tem pretkanostim, odpraviti pasti in razpršiti sovražnika, kjer se upira. Ta vojna je zelo nadležna in zahteva od čet stalno pozornost. To je vojna, ki jo že dolgo prenašajo naše junaške čete. Prvi ples je šel preko velikih težav na ozemlju, ki se je pogreznilo po zadnjem deževju, v točno predvidenem času. Napredovanje se nadaljuje s kronometrično natančnostjo. Upor je drzno odpravljen, pohod se nadaljuje, ker naši hrabri vojaki popolnoma poznajo teren, sovražne utrdbe in odporna središča, saj so dolge priprave ogledniških čet in letalski ogledi odkrili obrambna dela, ki so jih izvedli Sovjetj pozimi. Nasipi, široki protitankovski jarki, dolgi več sto kilometrov, utrdbe okoli jioslaj, ceste in mostovi, vse nevarne točke, na katerih se je sovražnik pripravil za odpor, so bile natančno raziskane. To je bilo dolgo, natančno in brihtno delo, izvedeno od opazovalcev, ki so se podali 100 kilometrov globoko v sovražno ozemlje, izpostavljajoč se protiletalski obrambi, lovskim lelalom in vremenskim trdotam. Toda v potrebnem trenutku so poveljstva naših enot lahko videla jasen položaj za bojnimi vrstami in so lahko poslala potrebne sile in sredstva za zlom odpora. Zdaj je napredovanje naših hitrih oddelkov v polnem razvoju. Poveljstvo naših velikih enot lahko pravočasno izda potrebne ukrepe, da je napredovanje skladno in brez zamud na odsekih, kjer bi zamuda lahko postala nevarna za celotno gibanje. Treba je torej upoštevati posebne značilnosti te premikajoče se bitke, ki poteka na velikanskem področju, kjer se lahko sovražnik poslužuje vseh mogočih manevrov. Izkoristijo lahko majhno luknjo ali krajevni zastoj ter nas ogražajo izza boka. Zato od časa do časa krožijo nad četami letala in
Boj proti opolzkim knjigam na Madžarskem
Budimpešta, 18. julija. AS. Madžarski propagandni minister Antal je govoril v parlamentu o prizadevanju za štednjo tiskarskega papirja. Rekel je, da ima to prizadevanje tudi globok moralni pomen. S trga je treba izločiti tako imenovano rumeno književnost, škodljivo vzgoji mladine. Minister je dejal, da je bilo v enem samem letu vrženih na književni trg 36 milijonov izvodov romanov in novel z nizko opolzko vsebino. Za te publikacije sp letno uporabili 310 vagonov papirja. Vlada je odredila takojšnjo zaplembo vseh ro.nanov in knjig, katerih vsebina nasprotuje dobri narodni vzgoji. Ustanovljena bo posebna komisija pisateljev ter predstavnikov znanstvenega in kulturnega sveta; ta komisija bo pregledala v rokopisu vse romane in novele, ki bodo morali dobiti dovoljenje te komisije za natis.
Bom, 18. jul. AS. Predsednik Roosevelt je izjavil časnikarjem, da bo dosedanjega poslanika Združenih držav v Franciji poslal na drugo mesto.
pomagajo v bojih ter jih obveščajo o položajih, ki lahko nastanejo.
Posebno ogledniški častniki, pogumni borci, ki iz letal z bratskim ter požrtvovalnim duhom možato stoje ob strani pehoti, lahko spoznajo sriditost kopenskih bitk — ti junaki s polnimi prsi odlikovanj, pridobljenih na bojiščih v Afriki, Španiji, Albaniji in Grčiji, se vračajo z vojnih poletov ganjeni nad junaškimi preizkušnjami, ki jih bersa-Ijerji ter Črne Srajce preizkušajo dan za dnem, uro za uro. Bersaljerji, pešci in Črne Srajco ne morejo svojih tovarišev iz zraka pozdravljati glasno, zato jim mahajo s cvetlicami in malo privzdignjenimi rokami. Ogledniški letalci, ki spremljajo naše čete, letajo včasih kakšnih 100 metrov nad bojiščem. Vedno morajo bili pozorni. Kakšen gozd ali hiša je lahko dobro maskirano skrivališče za protiletalske topove in težke strojnice, ki iznenada napadajo letalce.
Že v prvih jutranjih urah so ogledna letala nad vojnimi vrstami in piloti, od poveljnika do podčastnika, se zamenjujejo pri izpolnjevanju težke naloge. Vsakdo se zaveda pomoči, ki jo nudi tovarišem, borečim se na kopnem, vsakdo čuti, da lahko odkrije sovražno zasedo, reši dragocena življenja tovarišev in lajša težave pri napredovanju. Dogodek iz prvih dni napredovanja lahko lepše oriše delo italijanskih oglednih letal v Rusiji, kakor še tako lepi stavki. Neko letalo, ki ga je vodil poveljnik skupine, je bilo nenadoma napadeno od štirih sovražnih lovskih letal, ki so ga presenetila, skrita za oblake. Takojšnja uporaba orožja je držala v napetosti napadalce, dokler mu nista prihitela na pomoč dva lovca. Kmalu nato so trije ruski »Miggt napadli neko drugo letalo, toda tudi to se je rešilo tako, da je zavozilo v gost oblak. Tudi poveljnik, ki je s svojim zgledom navdušil svoje letalce, je hotel nadaljevati boje. Z velikim trimotomikom 6e je dvignil nad bojišče in nadaljeval svoje delo. Večkrat pristajajo lelala na letališčih sredi bojišča na majhnem prostoru, da lahko obveščajo poveljstva o položaju, ako so 6e v hitrih bojih radijske naprave na letalu pokvarile. Pešci, ogledniki, italijanski lovci tako potrjujejo tisoč kilometrov daleč od svoje domovine ne-prekoslj ivo sposobnost italijanskih borcev.
V	Egipty je sovražnik pri brezuspešnem | napadu nn .ncmsko-italijanske postojanke zgubil več sto ujetnikov. Lovci so skupno s protiletalskim topništvom sestrelili H angleških letal.
V	Sredozemlju je neka nemška podmornica sestrelila eno angleško vodno letalo.
V	Hoknvskem prelivu južno od Tor-quayn so včeraj lahka bojna letala potopila eno angleško stražno ladjo ter težko poškodovala neko trgovsko ladjo.
Bern, 18. julija. AS. Padec Vorošilovgrada pomeni izgubo donške kotline z njenimi premogovniki, jeklarnami in tovarnami za orožje — pišejo danes vojaiki kritiki v raznih listih. Zopet se je zaprl velik arzenal za Rusijo. Položaj je moral biti skrajno nevaren, če jo moral maršal Tinio-šenko izprazniti to postojanko. Odločilni boji so potekali severno od Vorošilovgrada v pokrajini Kubjansk-Milerovo. Ko je Milerovo padlo v nemške roke, so bile boljševiške čete, ki so branile Dončevo kotlino, pred nevarnostjo obkolitve in so se morale naglo umakniti proti vzhodu na vzhodni breg reke Dona, ker hi bile sicer odrezane. Sedaj bo Rostov sam čutil težo pritiska maršala von Mannsteina. Toda bolj važno je, da imajo Nemci z zasedbo Milerova in Vorošilovgrada v svojih rokah veliki cestni in železniški križišči ob Donu. Ne ve se še, kako se bodo Timošenkove armade rešile na drugo stran reko.
Berlin, 18. jul. AS. Nemško vrhovno poveljstvo je sporočilo naslednje podrobnosti o bojih na južnem oddelku vzhodnega bojišča: Nemške in zavezniške čete zasledujejo sovražnika onstran železniške proge, ki vodi iz Dončeve kotline v Sta-lingrad. Začelo se je čiščenje na novo zasedenem področju, kjer se število ujetnikov in vojnega plena neprenehoma veča. Oklepni oddelki so odbili protinapade boljševikov, ki so hoteli prebiti strnjen obroč okrog obkoljenih ruskih oddelkov. Pri tem je bilo zajetih mnogo ujetnikov. Skupine bojnih ietal in strmoglavcev so v zaporednih valovih bombardirale sovražne rilje med Doncern in Donom. Napadene so bile tudi umikajoče se sovjetske skupine. Veliko število topov in ljudi je bilo uničenih.
Berlin, 18. Jul. AS. Iz pristojnih vojaških virov se je Zvedeio, da so včeraj nemška letala izvedla več poletov na angleško obalo. Velike bombe so padle na letalske tovarne v mestu Leaming-tonu v srednji Angliji. Velika škoda je nastala v montažnih tovarnah. Istega dne so angleška letala izvedla nekaj poletov nad Belgijo in severno Francijo, pa sta jih nemška protiletalska obramba in nemško letalstvo zavrnila, preden so lahko izvedla zaukazan napad.
Oklic sovjetske vlade
Lizbnna, 18. jul. AS. Angleški tisk danes zjutraj zelo črno gleda na vojaški položaj na južnem odseku vzhodnega bojišča. Angleški vojni dopisniki iz Rusije soglasno izjavljajo, da se je grožnja ob Donu povečala in da nemški ter zavezn. uspehi pri Milerovu, katerega izgubo so Sovjeti priznali, ne pomenijo nič dobrega. »Tintesov« diplomatski urednik navaja oklic sovjetske vlade prebivalstvu, v katerem mu predstavlja nevarnost nemškega prodiranja. Sovjetska Rusija je v smrtni nevarnosti, pravi vladni proglas dalje, severne sovjetske armade ne bodo mogle dobivati kavkaš-kega petroleja Icr bodo morale opustiti vsakršno upanje.
Majski prosi za pomoč
Ženeva, iS. jul. AS. Poročajo, da sovjetski poslanik v Ix>ndonu Majski pri angleškem zunanjem ministrstvu spoštljivo ponavlja prošnjo, naj se čimprej ustvari drugo bojišče. Poslanik naj bi bil dejal, da je treba delati naglo, zakai presenečenja na vzhodnem bojišču se šele začenjajo.
r
Bogušar - Rostov - Stalingrad
Velik trikot, v katerem bo ruski odpor skoraj zlomljen - Bogušar in Milerovo sta bila izhodišče za napad na Vorošilovgrad
Bukarešta, 18. julija. Vojni dopisnik lisla »Corriere della Sera« G. Costa poroča z vzhodnega bojišča: Časopisna poročila nemškega izvora nam dajejo vpogled, kakšen pritisk izvajajo zavezniki na južni odsek bojišča pri Doncu, kjer 6e sovražnik še upira. Nemške in zavezniške sile so že globoko prodrle v čudovito utrjene sovjetske postojanke. Tukajšnji vojaški krogi 6e vzdržujejo vsakršnih prerokovanj, vendar pa sodijo, da ni več daleč dan, ko se bo popolnoma zrušil sovražni odpor na velikem trikotniku Bogušar, Rostov, Stalin-grad.
Iz sovjetskega vira se je izvedelo, da so Rusi izpraznili Bogušar in Milerovo. S tem so Rusi izgubili drugo važno progo, ki vodi iz Moskve preko Voroneža v Rostov. Ime Bogušar 6e je zadnje dni večkrat omenjalo v zvezi s silno srdito borbo v tem mestu, kakor tudi njegovi neposredni okolici. Izguba tega mesta je za nasprotnika kaj pomembna. Milerovo leži kakih 100 km južno od Bogušarja.
Težave z »drugim bojiščem«
»Relazioni internazionali« o preseljevanju »drugega bojišča«
Rim, 18. julija. AS. »Relazioni internazionali« komentirajo velik vik anglo-ameriške propagande o ustanovitvi drugega bojišča in pišejo, da navzlic
sklenitvi slovesne vojaške pogodbe med Anglosaksi in Sovjeti ter imenovanju generala Eisenhao\verja za poveljnika ameriških oddelkov na evropskih bojiščih, to drugo bojišče, ki ga Stalin tako ognjevito zahteva, ni bilo ustvarjeno. Ameriški vojaški veščaki so prvotno mislili na izkrcanje v Italiji, pa so kaj hitro opustili ta predlog, kajti za to bi morali osredotočiti tri četrtine ameriškega in angleškega brodovja, kakor tudi vse svoje letalske sile, kar bi bilo nevarno za vsa ostala bojišča. Nato so opustili tudi predlog za napad na atlantsko obalo po Nemcih zasedenih zahodnih pokrajin in naredili načrt za izkrcanje na Iberskem polotoku. Toda tudi tam je nastala težava druge vrste.
Portugalska in Španija se ne marata pasivno podvreči vojnemu jarmu,' katerega bi jima rada vsilila Washington in London — pišejo »Relazioni internazionali« in dodajajo: Poskus, prisilili Španijo in Portugalsko v vojno, bi izzval nevaren odmev v Južni Ameriki. Anglosaški veščaki so sprevideli, da drugega bojišča ni mogoče Vtetvariti na evropski celini, zato so ga iskali v Afriki in spoznali, da je že obstojalo v Libiji. Toda po razočaranjih med Bir Ilakeinom in El Alamoinom so vrgli v svet drugo novico, da se drugo bojišče nahaja na Tihem morju, če bo šlo (ako naprej, se ne bomo smeli čuditi, če bo v bodoče kak vojaški kritik dejal, da se drugo bojišče nahaja v Karib-
skem morju, na Aleutih ali na obalah Nove Škotske. Vse to pa no bo potolažilo Stalina, zaključujejo »Relazioni internazionali«.
Nova ameriška nesramnost
Stockholm, 18. julija. AS. Novo roparsko dejanje je izzvalo globoko jezo in razburjenje v mornariških krogih. Izvedelo se je, da je ameriška vlada zaplenila švedski parnik »Vener Crens« ter ga oborožila v ladjedelnicah Vera Cruz, in ga dodala mehiški mornarici kot oboroženo preiskovalno ladjo. V mornariških krogih to novico obsojajo kot dejanje proti najosnovnejšim določilom mednarodnega prava, ki dokazuje, da morajo biti izgube, zadane od osnih sil ameriški mornarici, izredno težke, če so prisilile Združene države, da morajo zaplenjevat.i tuje ladje za povečanje vojne mornarice svojih zaveznikov.
Letalski alarm v Londonu
Rim, 18. julija. AS. Uradna angleška poročevalska agencija sporoča, da je imel včeraj l/ondon po 16. marcu prvi letalski alarm. Skupine nemških letal so priletele navzlic močnemu protiletalskemu ogn ju nad angleško prestolnico ter so spuščale bombe nn velik London, kjer jc nastala znatna škoda. Prebivalstvo je zbežalo v zaklonišča iu promet jc nad eno uro počival.
S padcem tega mesta je nastopila resna grožnja za Vorošilovgrad, ki je bil skoraj od vseh strani obkoljen* in je po najnovejših poročilih žc tudi padel v nemške roke.
Dopisnik pravi, da samo nemško glavno poveljstvo omenja zagrizenost ruskih borcev; ta zagrizenost je posledica dveh vzrokov: Že peni carji so bili ruski vojaki znani po svojem neustrašnem preziranju smrti. Zdelo se je, kakor da so brezčutni, ko je na vseh straneh pokalo okoli njih in med njimi. Značaj ruskega vojaka je tak, da popolnoma izpolni povelja, naj pridejo od kogar koli. Ce še pomislimo, da so voditelji v Kremlju zgradili trdno organizacijo za brzdanje množic ruskega vojaštva, pa si bomo lahko odgovorili na zgoraj stavljena vprašanja. Komisarji so tudi pogumni in večkrat odločni. Zdaj pa je mogoče, da je Timo-šenkovo povelje za umik drugače učinkovalo na čete: Vidijo, da niso več v borbi, da se ni trebi več braniti, pa naj velja kar velja — kakor je bilo doslej — in je zato verjetno, da je mnogo divizij zgubilo glavo.
Italijanski in nemški poslanik pri Sunerju
Madrid, 18. jul. AS. Španski zunanji mitjister Serrano Suner je sprejel italijanskega in neniške-ga poslanika ter se jo z njima zadržal v dolgem prisrčnem razgovoru.
čiščenje pariških Judov
Pariz, 18. jul. AS. Včeraj zjutraj je bilo v Parizu prijetih okoli 20.000 Judov, večinoma tujega pokolenja, ki bodo zrčasno internirani v koncentracijskih taboriščih, nato pa jih bodo prepeljali na Poljsko, čiščenje izvaja francoska policija.
Nemško odlikovanje za prebivalstvo vzhod, pokrajin
Berlin, 18. jul. AS. Hitler je ustanovil posebno odlikovanje za hrabrost in za zasluge pripadnikov prebivalstva v zasedenih vzhodnih pokrajinah. To znamenje bodo dobili tisti, ki se na vzhodnem zasedenem ozemlju odlikujejo po hrabrosti in po (»osebnih zaslugah. Hitler je dal načelniku nemškega vrhovnega poveljstva nalogo, da poskrbi za podeljevanje tega znamenja.
Anglija odklanja indijske zahteve
Ankara, 18. jul. AS. Izvedelo se je da je indijski podkralj odklonil sklen indijskega narodnega kongresa in izjavil, da mu ne priznava nikakršne oblasti ter da Anglija ne bo umaknila svojih čet iz Indije.
Zabela naših prednikov je bila dokaj pestra
Ljubljana, julija.
Zanimivo je, da so naši predniki imeli bistveno tudi drugačno zabelo kakor dandanes, ko je pač vprašanje maščob eno glavnih vprašanj sodobnega gospodinjstva.
Svinjsko niast so naši predniki uporabljali le v omejenem obsegu. Naši domači prašiči, ki pa so jih gojili manj, kakor dandanes, ker so dajali bolj prednost ovcam, so bili skoraj izključno le pršu-tarji. To se pravi, da so uaši stari gojili prešiče pretežno bolj za meso. Mesta so pač uvažala mast hrvaških in ogrskih prešičev, toda naš kmet si takega izdatka ni dosti dovoljeval. Ker mu je manjkalo prešičje masti, je v glavnem belil svoja jedila z maslom in sicer s kravjim, še rajši pa kar s smetano. Nešteto rodov pa se je preživelo in čvrsto raslo, ki dan za dnem, leto za letom niso poznali druge zabele kakor — ndeko, bodisi kravje, kozje ali ovčje. Prosena kaša 7. mlekom, ajdovi žganci z mlekom, ovseni zdroh z mlekom, celo krompir v oblicah z mlekom, to je bila glavna hrana naših kmetov tja do današnjih dni. In vendar je bilo na kmetih zdravje doma. Skrbno so naši kmetje izrabili tudi vsakovrstne tropine, saj so te jedi recimo z maslenimi tropinami prav izvrstne.
Olje so v naših krajih poznali samo domače: bučno in žirovo; sončnic še niso gojili v takih množinah, ker je ta rastlina prišla k nam Šele pozno. Njena pradomovina jo Mehika. Buče pa so v krajih, ki spadajo sedaj v Ljubljansko pokrajino, gojili le malo, žir pa obrodi komaj vsako Četrto ali osmo leto, toda tedaj obilo, da so si mogli kmetje napraviti olja za vsa leta dovolj. Druga
Ob grobu
svetoduškega župnika
Bilo je leta I9M, ko so imeli Marijini vrtci leskov.ške in videmske dekanije svoj talior pri baziliki lurške Mateire l>ož.je v Rajlienburgu. Takrat je pripeljal tropo svetoduških otrok v Rajhenburg tudi pokojni župnik Zorko. Najbolj brihtnemu med njimi je doma naredil pesemeo, s katero je pozdravil bratce in sestrice. Vsi, mali in veliki, so 7. navdušenjem poslušali duhovito pesmico, ki je kazala, da je njen avtor res duhovit, nadarjen mož. V spominu so mi samo še prvi verzi, s katerimi je mladi dekla-mator svojim poslušalcem predstavil svojo faro:
Prinašam vam pozdrave visoko gor z višave, kjer Sv. Duh kraljuje in vse nas razsvetljuje. Mi res visoko smo doma, veliko vidimo sveta...
Sv. Duh nad Krškim, malo komu ie znana ta fara. Visoko je dvignjena nad Krško polje, za 300 metrov višja od Krškega in Leskovca, dvignjena celo nad sončno Rako in ponosno Bučko, dvignjena nad Rajhcnburg in Sevnico na štajerski strani. Tam gori Sv. Duh kraljuje... Tam na tem vrhu, med preprostimi hrib-
ci, kakor jih nazivajo prevzetni prebivalci s polja, tam je reven meri revnimi, vinogradnik božji med samimi vinogradi 22 let »kraljeval« pokojni župnik Zorko. izreden mož. Nadarjen, prvi v razredu za svojih študij, duhovit, da so nad njim strmeli vsi, ki so prišli v njegovo družbo, izobražen, da je govoril več modernih jezikov, a obenem tako odmaknjen od kulturnega sveta. Leta in leta je živel sam zase v samoti, morala je biti velika sila. d(i se je iz svojih^ hribov odpravil na pot v Ljubljano, in le redko so ga videli po najnujnejših opravkih v Krškem. O sebi ni pustil govoriti in ni nikdar govoril, novo maso je opravil skrivaj na delavnik na podružnici, nikdar ni prosil za boljše službeno mesto. Bil je zadovoljen sredi svoje siromaščine, zadovoljen, tla je ločen od sveta. Le radio mu je delal zvezo s svetom. Ko bi bil mogel kdo opisati njegovo življenje med njegovimi hribci, bralo bi se kot roman. Bil je izboren katehet, mojster v pridigi, pastir na mestu.
V vsem masnem ornatu je ležal te dni v
mrtvašnici Zavetišča sv. Jožefa. Šel sem kropit. Tam sem videl ob njem stati mladega fanta, ki mu je tako žalostno gledal v poduhovljeni obraz. Stopil sem k njemu in ga vprhšal: »Vi ste pa gotovo od Sv. Duha?« — »Da,< mi je odgovoril, »jaz sem iz fare rajnega gospoda. Sedmošolec setn, pokojni gospod so me spravili v šole. O, naš gospod so bili dobri in revni. Vse so morali našim ljudem zastonj narediti, ker so revni. Ni bilo človeka v naši fari, ki bi jih sovražil. Celo tisti, ki čez duhovnike zabavljajo, so vedno našega gospoda izvzeli, češ, za našega to ne velja, naš je duhovnik na mestu. O, naš gospod so bili tako dobri...« Takšno sodbo je o Vas. gospod župnik, izrekel dijak-sedmošolec. ki gleda s kritičnim očesom na delo in življenje duhovnikovo. Zato sem prepričan, da je bila taka nad Vami tudi božja sodba. Čisto gotovo Vas je zato jHiklical kot zvestega: »Prav, dobri in zvesti služabnik, pridi v veselje svojega Gospoda!« Priličil Vas je svojemu služabniku Jobu, da ste mogli z n jim govoriti: »Moje kože se drži moja kost, ker je zginilo meso in ostale so le ustnice krog mojih zob.« (Jb 19. 20). Pa ste zato tudi 1. Jobom lahko ponavljali: ?Zakaj vem, da moj Odrešenik živi, in poslednji dan bom vstal iz zemlje; in zopet bom obdan s svojo kožo in v svojem telesu bom videl svojega Boga. Jaz ga bom videl, jaz sam, in moje oči ga ljodo gledale, in ne drug. To upanje počiva v mojih prsih« (Jb 19, 25—27).
Sedaj Vam je v vročem popoldanskem soncu na pokopališču pri Sv. Križu blagoslovil Vaš grob in na Vašo krsto vrgel domače prsti Vaš škof, ki ste ga tako svojsko ljubili in tako radi o njem govorili, kako. je bil z Vami dober na birmah, da ste bili ob njem lahko čisto domači, dasi ste se drugače ogibali vseh »šarž in barv« in se dobro počutili le med preprostimi. Ko bi danes mogli, bi spet kot nekoč zapisali besede: »In zdaj ironija usode mi zopet je osle kazala.« Zakaj po čudnem naključju Vam ob Vašem grobu asistirata dve digni-teti v barvah in šaržah, na eni strani generalni vikar in stolni kanonik prelat Flis, na drugi pa stolni prošt ljubljanski Janez Sajovic. Kako ju boste pogledali ob vstajenju poslednji dan?
Oglase za Italijanske Časopise sprejema uprava »Slovenca"
olja, kakor laneno, brinovo in olje iz makovega
semena so prišla v poštev le kot zdravilo ali za razne maže.
Naši predniki so poznali seveda tudi olje iz repičnega semena, Toda niso ga uporabljali za jed, temveč za luč. Repično olje samo je namreč skoraj neužitno, šele sodobna industrija s svojimi destilacijskimi napravami ga je pripravila za človeško prehrano in zadnja leta smo jedli izključno le olje iz repice in sorodne ogrščice, ki so ga k nam uvažali s Hrvaškega, še dandanes se marsikdo starejših ljudi zgrozi, ko sliši, da je solata na njegovi mizi zabeljena z »ripsoviin« oljem, kakor so tedaj rekli repičnemu semenu. Ne more razumeti, da se da olje tako lepo očistiti neprijetnega vonja in okusa.
Olivno olje je bilo pri nas znano le na gosposkih mizah. Pač pa so ga mnogo zauživali v naši najbližji soseščini, v pokrajinah Trieste, Go-rizia in Istria. Le kak voznik je sem in tja pripeljal iz Fiume ali iz Triesteja tudi steklenico olivnega olja. Ljubljanska gospoda pa je mnogo cenila francosko olje iz Aixa v 1'rovenci. To vajksarskoc olje je imelo velik ugled tja do 1. 1914. Po prvi svetovni vojni pa je bilo to olje spodrinjeno z domačega trga.
Izmed živalskih masti naši predniki niso dovolj cenili goveje masti, loja. Ga pač niso znali lepo pripraviti, recimo 7, dodatkom mleka, ali pa niso prav izbirali, tako da je loj veljal kot maščoba najbolj revnih. Dandanes je loj seveda zelo spoštovana maščobn in spretne kuharice ga znajo tako imenitno scvreti in mešati, da ne zaostaja
Boljševiško barbarstvo
Najstarejše rusko mesto Novgorod Veliki (nekdanja prva prestolnica ruske drtave) je spremenjen v razvaline. Sežgani ali drugače uničeni so glasoviti, svetovno znani spomeniki, med njimi katedrala sv. Sofije, stara 900 let (1054), katedrala /namenja je poigana do temeljev, uničene to ludi druge cerkve iz XII. stoletja, kakor tudi mnoge edinstvene dragocenosti novgorodslcega muzeja.
Kijev
Najlepše mesto Ukrajine, Kijev, »mesto vrtov in mnogih cerkvapočasi izgublja grobe sledove boljieviike strahovlade in boljieviikega vojskovanja. Parki, Kijev jih ima 50, se urejujejo, sadijo sr novi nasadi. Boljševiški propagandni napisi in plošče se povsod odstranjujejo.
dosti za svinjsko mastjo. Posebno cenijo dandanes loj jutiic. Ako niso kmetje doma veliko rabili svinjske masti, so pa tem bolj cenili slanino, ki je bila vedno tako rekoč naša narodna jed. Izmed drugih živali so že naši predniki vedeli 7.a izvrstno kakovost gosje masti in so to perutnino včasih mnogo bolj gojili kakor dandanes in sicer prav zaradi masti. Naši predniki so poznali tudi zajčjo mast, polšjo mast in podobne maščobe, toda vse bolj za zdravila, dasi pripovedujejo o nekaterih polharjih, da so znali tudi polšjo mast prav okusno scvreti. Ker pa je bila precej dražja od svinjske, je niso toliko jedli, temveč prodajali bolj za zdravila.
Kumare in paradižniki so prevladovali na trgu
Večna želja
Ljubljana, 18. julija.
Sobotni živilski trg Je bil trg paradižnikov, breskev, kumar. Vsi branjevci na Vodnikovem trgu, pa tudi oni na Pogačarjevem trgu so ob zgodnjih tržnih urah nagrmadili velike kupe leipih in zdravih paradižnikov, ln ob 10 dopoldne so že v glavnem ti kupi »plahneli. Gospodinje so kupovale paradižnike, kajti tržne maksimalne cene so bile zanje zadovoljive. Bili so paradižniki splošno po 4 lire kg, najboljše vrste po 4.25 lire. Paradižnik je v sedanji kuhinji kaj uporabljiv in priporočljiv. Prave gospodinje znajo iz paradižnikov napraviti marsikatero jedilno dobroto. V preteklem tednu je bilo v Ljubljano uvoženo nad tri vagone paradižnikov. Tudi breskev je bilo na današnjem trgu v obilju. 'Bile so po 8 lir kg, prav tako poceni tudi marelice, ki jih Je bilo le nekaj naprodaj. Marelice gredo že h koncu. Mnogo gospodinje so se dohro preskrbele z marelicami. Nekaj je bilo na izbiro dobrih in sladkih hrušk po 6.25 lir kg.
Kaj naj rečemo o domačih pridelkih? Trnov-čamke in Krakovčanke so res pripeljale mnogovrstno zelenjavo na trg. (iospodinje so se posebno pulile za glavnato solato, po kateri je bilo največje povpraševanje, a jo je bilo malo na izbiro. Neko žensko so mlade in stare gospodinje naravnost oblegale in so jo prav lepo prosile, da bi jim dala vsaj glavico solate. Ženska, ko je videla gnečo, jim je mirno odgovorila: »Vsaka hoče biti prva, nobena zadnjal Katera je najbolj ntirna, ta dobi!« Cena glavnati solati je še vedno S lire kg. Velikanska je bila izbira kumar, ki so bile danes še po 0 lir kg, prihodnji teden je maksimalna cena kumaram že določena na 4 lire kg. Kumarice za vlaganje so bile od 8 do 12 lir kg. Mnogo je bilo dalje trnovskega in krakovskega ohrovta. Kar-fiola, lepa, je bila po 5 lir kg. Mnogo je bilo dalje na trgu raznih jedilnih buč.
Na trgu je bilo dalje veliko povpraševanje po stročjem fižolu, ki je v okolici in tudi v mestu dobro obrodil. Nekam Čudno pa Je, da je bolj malo fižola na trgu, kakor je to bilo druga leta. Nekateri se izgovarjajo na uši, ki so res ponekod na njivah napravile veliko škodo stročjemu fižolu, tako nizkemu, kakor tudi visokemu. ,le značilno, da uši napadajo le gotovo vrste fižola. Visoki koks je proti ušem najodpornejši. Sadile! fižola so hiteli nakupovat tobačni izvleček in oni, ki so začeli s tobačnim izvlečkom pravočasno uničevati te uši. so obvarovali svoje fižolove nasade pred večjo škodo in pred uničenjem. Velikanski je bil zadnje dneve naval raznih malih pridelovalcev fižola na
Kmetijsko družbo, ki je prodajala tobačni izvleček. Vso zaloge je ta družba prodala.
Na trgu je bila še neka posebnost. Tam v bližini kostanja pri Mahrovi hiši so prodajali mlade, 0 tednov stare domače zajčke. Bili so po 20 lir zajček. Ljudje ro se sicer zanimali za zajčke, toda kupčija je bila bolj slaba.
Cenik za zelenjavo in sadje št. 18
veljaven od 20. julija 1942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 z dne 19. maja 1941-X1X naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu, oziroma pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višje, kakor po odrejeni ceni.
Prva številka cena na debelo, druga cena na drobno za kilogram:
Česen 5.80, 6.80; rdeča pesa 3.25, 3.85; rdeči korenček 3.85, 4.45; zelje (glave) 3.15, 3.75; kumare 4.10. 4.90; čebula 1.90, 2.40; fižol v stroč.iu 4.20, 5: glavnata solata 2.85, 3.65; grah 3.80, 4.70; paradižniki 2.70, 3.30; špinača 3.80, 4.30; bučke 3.i(0, 4.70; marelice 5.85, 6.15; pomaranče 7.50, 9; limone I. vrste (15r.m obsega) 3.25, 4.05 (kos 0.40); limone II. vrste (pod 15cm) 3, 3.45 (kos 0.35); hruške I 4.85, 5.70; hruške II 4, 4.60; breskve I 5, 6; breeltve 11 4.60, 5.30; slivo in češplje 1 4.30, 5.
Opombe. 1. Prva vrsta: zelenjava in sadje mora biti zdravo, sposobno za prevoz. Izločajo se pridelki, ki so izobličeni, poškodovani, nagniti ali nezadostno sočnati. — 2. Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste in enotne cene ter morajo tudi kupci na zahtevo tadati tak račun. — 3. Ta cenik mora biti izvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja le za uvoženo blago. Razume se brez tare. — 4. Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno pa veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika. — 5. Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene od zgoraj navedenih, vsaiko zvišanje pa mora biti predhodno odobreno od Visokega komisariata. — 6. Kršitel ji tega cenika se kaznujejo po uredbi št. 8, SI. 1. št. 8 od 28. januarja 1942-XX i.n ostalih zakonitih predpisih.
Največja vseh človeških željii je želja po večni mladoati. Odkar imamo prve zgodovinske vire o človeku, srečujemo to željo ne samo kot neko hrepenenje, temveč vemo tudi za razne dejansko poizkuso pomladitve, bodisi pravljične, hodisj resnične. Nekdaj pred stoletji so ti poizkusi pomladitve bili zgolj neuka, neznanstvenu prizadevanja, ki so bolj slonela na praznoverju kakor na znanstveni podlagi. Šele z velikim napredkom sodobno medicinsko znunosti se je odprla pot resnejšim poskusom, ki so še pred nedavnim vzbudili po svetu ogromno zanimanja. Znana so pri tem zlasti imena, kakor: Brown-Sequard, Vnronov, Steinarh itd.
Na splošno ho že sodobna higiena in druga področja zdravniške znanosti dosegla, da se je človeško življenje olajšalo, da so je človeška mladost sorazmerno zelo podaljšala. Toda na splošno so dolgost človeškega življenja nikakor ni povečala. Nasprotno, je že mnogo dokazov, da tako umetno podaljšana mladost pripelje za seboj nenadno starostno nemoč in prehitro hiranje, da torej izgilio brez vmesnega prehoda v takojšnje uničenje organizma.
Treba jo torej vzeti napore sodobne medicine in zlasti higiene od resnejše strani. Prav tnalo nam je ponuigano s tem, če si z vsemi modernimi sredstvi zdravstva ohranimo daljše življenje, če nam pa to življenje prinese podaljšano starost, ne pa daljšo mladosti. Preden najdemo sredstva, ki nam podaljšajo življenje, je treba najti sredstev, ki nam ohranijo do konca telesno ln razumsko moč.
Uspehi, ki so jih omenjeni znanstveniki pri Iskanju pomlajevalnih sredstev preizkusili, sn žal In malenkostni, dvomili ali relo — neuspehi. Na splošno so je pri teh poizkusih zdravstveno stanje pacientov nekoliko zholjšaln, toda o kaki pomladitvi težko govorimo. Večkrat se je celo zgodilo. da je pacient kljub uspelemu poizkusu kmalu nato umrl. Brown Seqard, ki je sam preizkusil na sebi pomlajevalno injekcijo, se je čutil res po prestani operaciji pomlajenega, a je kmalu zatem umrl. Rezultati znanstvenih pomlajevalnih poizkusov so torej danes še premalen-kostni. da hi jim moglj pripisovati kakšno večjo važnost. S tem pa ni rečeno, da bodo znanstveniki opustili prizadevnnje in obupali nad pičlnst-jo dosedanjih uspehov. Slavni Carrel, ki mu je težko očitati kakšno prenaglo trditev, je mnenja, da se bo v bodočnosti vprašanje pomlajenja vendarle na nek način rešilo. Znanost še ni toliko napredovala. Moremo pa že predvidevati siner, ki jo Im privedla do toliko zaželenega cilja. In zakaj tudi ne hi! Človek je gospodar narave, in je na svetu tudi zato. da si podvrže čim več naravnih sil in se jih posluži v svoj prid.
Sodobna znanost, zlasti zdravniška, se je tako zarila v snovnost, da je pri tem izključila duhovno plat človeka na veliko škodo znanosti. V nekem zmislu se tudi duh postara, ali bolje, propada, se uničuje. In mnogi zdravniki že vedo, da je tu leglo za celotni razvoj človeka. Treba bo torej iskati sredstev za pomlajevanje in obnavljanje duhovnega življenja. To sodobna me-tnedicina dobro ve. In s tem je vedno bližje krščanskemu pojmovanju človeka.

Jamstvo 2 leti t
EVEREST PORTABLE
Mod. 90 Lir 1.875
Še prvovrsten malerijal (švedsko Jeklo), najmodernejša konstrukcija. — Izključno pravico prodaje „EVEREST" strojev ima samo A. KOVAČIČ, Ljubljana, Prešernova 44. Rabljene stroje vzamemo v protlračun.
Največja In najmoderneje urejena precizna delavnica za vsa popravila najbolj kompliciranih pisalnih in računskih strojev, register blagajn, gramofonov in nalivnih peres — je
„E.verest - Servis", Prešernova 44, tel. 26-36
kjer Vam vsa popravila izvršijo proti garanciji, zelo hitro ln po zelo solidni ceni! Za večja popravila zahtevajte v naprej proračun od
Everest - servisa, Prešernova 44
Gospodarstvo
Svetovna in italijanska produkcija svile
Svetovna produkcija surove svile je znašala v letu 1941 430 mili j. kg, medtem ko je dosegla v prejšnjem letu 525 milij. kg. Od tega je nad polovico producirala Ja]x>nska, ki je dosegla 250 milij. kg, Kitajska 100 milij. kg, Španija 400.000 kg, Francija 595.000 kg in Turčija 2 milij. kg. V Evropi je najpomembnejša ititlijanska produkcija surove svile, ki se z vsakim letom veča. Italijanska reja sviloprejk uspeva največ v severni Italiji in jo vrgla v lanskem letu 27 milij. kg surove svile. Pri reji sviloprejk je zaposlenih komaj pol milij. družin. Doma pridelana surova svila krije vse potrebe tako razsežne italijanske tekstilne industrije in je nad vse važna postavka v izvozu.
«■
Prispevek Italije k napredku Ukrajine. V
zadnjem času so se močno poživili trgovski sti-
ki med Kraljevino in vzhodnimi evropskimi pokrajinami. Tako se je začela plodna izmenjava dobrin med Ukrajino in Kraljevina, ki je
doslej že poslala 93.000 kmečkih plugov, kateri l»odo v marsičem pomagali dvigniti polje^ delsko produkcijo Ukrajine. Nadaljnji razvoj izmenjave poljedelskih pridelkov in industrijskih izdelkov bo šc povečan.
V Abruzzih so odkrili nova ležišča lignita. V pokrajini Aquil!a so v krajih Madonna Del Mezzetto in Collettara že nekaj časa strokovnjaki pričakovali odkritje ležišč lignita. Po dolgotrajnih poskusnih vrtanjih so končno odkrili skrito ležišče, ki ima 3 m debelo plast.
Izdelovanje svilenih nogavic v Angliji ustavljeno. Te dni so v Angliji ra7.proda.jali zadnje pare svilenih ženskih nogavic, vsega skupaj približno 3 milijone )>arov. Zanaprej je ustavljeno vsakršno izdelovanje svilenih ženskih nogavic do konca vojjp.e.
Skrb Neodvisne Države Hrvatske za čim boljšo vinsko letino. Ker zahteva trta redno večkratno škropljenje, ki naj jo zaščiti pred raznimi škodljivci, porabijo vinogradniki vsako leto velike množine modre galice. ki je bakrena sol. Ker Neodvisna Država Hrvaška nima na razpolago zadostnih količin bakra za
Piatane v Ljubljani
Med zanimiva okrasna drevesa, ki so v Ljubljani že kar domača, spadajo tudi platane, ki prihajajo zadnja leta zopet nekako v modo., toda ne v taki obliki, kakor pred desetletji, temveč le kot mlada drevesca. Zlasti v Tivoliju iili je dala mestna vrtnarija zasaditi precej. Dokler so ta drevesa mlada, so res prav prijazna in tudi njihova senca je kar prijetna. V Tivoliju so pod mladimi platanami pripravne klopice ter je udobno sedeti pod njimi. Platane so zašle tudi v poezijo: »Jesenski listi padajo s platane« (O. Zupančič).
Drugače pa je s starimi platanami, ki nikakor ne zaslužijo spoštovanja. V našem mestu jih je nekaj, ki jih ljudje kar nekako spoštujejo. dasi napravijo vtis dolgočasnosti in sivine. Take platane so na primer na Krekovem trgu in v Streliški ulici, kjer sta dve prastari platani. Obe sta prav dobro zavarovani z ograjo. V bližini ene so letos dogradili novo moderno hišo, toda lastnik je pustil staro platano tako, kakor je, čeprav mu je prav za prav v napoto.
Posebno nadležne so platane v jeseni. Listje platan je namreč izredno široko, širše od kostanjevega, ko pa začne listje odpadati, nastane pod platanami pravo smetišče in imajo smetarji s platanami polno dela, preden očistijo cestišče.
Novi rod najbrž ne bo pustil več platan, zlasti po več desetletij, ker v moderno mesto in v moderne drevorede take stare platane res ne spadajo več. Pač pa bo najbrž v znamenje spoštovanja do starosti pustil dosedanje v mestu. naj rastejo, dokler jih ne bo vzel čas sam. Torej čaka platane približno ista usoda, kakor kostanjeva drevesa, ki jih sodobniki tudi ne ljubimo več in ki jih počasi nadomeščamo z drugimi, l>olj prijaznimi drevesi, kakor topoli, lipami, bresti in brezami.
izdelavo modre galice, je izšla odredba, po kateri se bodo z.bruli zvonovi iz bakra, medenine in brona kakor tudi vse posode iz teh kovin. Zaloge izdelkov iz teh kovin, ki jih imajo trgovci in zasebniki, je treba prijaviti, obrtne delavnice in industrija, ki jKitirebuje v svojih obratih izdelke iz teli kovin, pa so izvzete od te naredbe. Z nabranimi starimi kovinami bo izdelovala modro galico dosedanja tovarna modre galice v Ru-mi, hkrati pa bodo zgradili pri Sisku veliko novo tovarno, ki bo že čez dve leti ■lahko začela z dolom.
Izvoz sndjn in zelenjave iz Madžarske. Madžarska je že začela izvažati sadje in zelenjavo v Nemčijo. Prodajna cena za višnje se na Madžarskem suče med 160 in 180 pengi za 100 kilogramov. Nemčija je dovolila nekoliko nižje cene, zato se 1*> izvoz visenj omejil in bodo izvozniki odposlali le toliko blaga, da bodo ohranili stike z nemškimi preprodajalci. Velike količine kumaric pa so bile že odposlane v Nemčijo. Iz.voz fižola v stročju lx> nekoliko manjši kakor je bil lani, ker liodo madžarske tovarne zelenjadnih konzerv večji del letošnjega pridelka same predelale, ker je močno narasla poraba doma.
Turčija pospešuje saditev banan. Ministrstvo za javna dela je razpisalo, regulacijo reke Dim pri Alaniya v vilajetu Ankalyja na južni obali Ana-tolije v skupnem znesku 375 tisoč turških funtov. V istem okrožju so razpisana regulacijska dela tudi ob reki Manaugat v znesku 350 tisoč turških funtov. Pri prvi reki nameravajo z regulacijskimi deli omogočiti namakanje 20.000 hektarjev plodne zemlje, v okrožju Manaugat pa celo namakanje območja, ki meri 50.000 hektarjev. Večino tega ozemlja nameravajo nasaditi z bananami.
Q\o£l*ie
Koledar
Nedelja, 19. julija: 8. pohinkoštna; Vincencij Pavelski, spoznavalec in ustanovitelj reda; Si-mah, papež; Arsenij, spoznavalec; Makrina, dev.
Ponedeljek, 20. julija: Caslav, spoznavalec; Marjeta, devica in mučenica; Hijeronim Emilijan, spoznavalec in ustanovitelj reda; Elija, prerok; Tomaž, mučenec.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je v soboto, 18. julija, umrl g. Anton Nagode, kasacijski sodnik v p. Pogreb bo v ponedeljek ob 3 pop. iz kapelice sv. Andreja. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ Ivo Turk. Dne 26. maja t. 1. je po dolgom trpljenju umrl, še ne 53 let star, g. Ivo Turk, bivši župan občine Črne prt Prevaljah Pokojnik je bil doma iz Ribnice na Dolenjskem, pa se je še v otroških letih s starši preselil na Koroško. Po končanem šolanju se je posvetil trgovsko-uradniškemu poklicH in je bil nad 21 let knjigovodja pni gozdni upravi grofa Thurna sprva v Guštanju, pozneje pa v Črni. Zaradi 6voje značajnosti, nepristranosti in velikih sposobnosti je bil pri zadnjih volitvah skoraj soglasno izvoljen za župana. Zavedajoč se težke odgovornosti, ki jo je prevzel s to funkcijo, je opravljal svoje dolžnosti z izredno požrtvovalnostjo in ljubeznijo kljub ogromni zaposlenosti. Njegova razgledanost, njegov smisel za obči gospodarski in kulturni napredek, njegova vsestranska dobrota so mu ustvarili velik krog iskrenih prijateljev in sodelavcev. Poskrbel je za obnovo in popravilo raznih cest, za novo šolo v Koprivni, za obnovo župne cerkve, posvečal pa je zlasti veliko pažnjo gospodarskim potrebam svoje občine. V prejšnjih letih je vodil tudi dramatični krožek v Guštanju, pri čemer se je rad lotil tudi težjih gledaliških iger in je bil tudi sam spreten režiser in odličen igralec. Vrlemu možu, ki zapušča užaloščeno soprogo Ičko in hčerko Nevo, in ki ga bodo njegova dela vedno slavila, bodi ohranjen trajen in hvaležen spomin!
Oglejte si našo bogalo izbiro knjig iz založbe
MARIETTI-TORINO
Dogmatica - Moralka - Ascetika -Liturgika - Cerkveno pravo - Ho-miletika - Marijino slovstvo - Mladinsko in stanovsko slovstvo
MISALI
svetovnih založnikov
BREVIRJI
Marietti, Vaticano. Pustet, Desclee, Dessain
LIUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Pred Škof jo 5 — Miklošičeva cesta 5
—	Duhovne vaje Zveze katoliških učiteljic se bodo pričele dne 2. avgusta t. 1. ob pol 7 zvečer v Lichtenturnovem zavodu v Ljubljani. Za tova-rišice, ki bi izrecno želele stanovanje in hrano v zavodu je preskrbljeno. Le krušne karte naj pri-neso. Prisrčno vabimo vse članstvo in vse druge gospodične učiteljice.
—	Tedenski vremenski pregled. Prvi dnevi v preteklem tednu 60 bili deževni. Največji naliv je bil v noči od ponedeljka na torek, ko je bilo do S.8 mm dežja. Od srede napre j se je vreme nekoliko popravilo in je vladala primerno srednja poletna vročina, ugodna za žetev. Jutra so bila mnogo hladnejša kakor pa prve julijske dneve, saj je jutranja temperatura 14. t. m. padla celo na + 10.2°C, ko je 11. julija dosegla + 17° C. Tudi dnevna temperatura se je močno spreminjala in menjavala. Splošno se je najvišja dnevna temperatura v preteklem tednu gibala med + 21 do + 25" C, najnižja v tem mesecu pa je bila zaznamovana 13. julija v ponedeljek, ko je toplomer podnevi zaznamoval maksimum + 15" C. Barometer se je v preteklem tednu gibal med 758 do 765 mm. V petek popoldne je bil dosežen temperaturni maksimum + 25.4° C, v soboto zjutraj pa je bilo + 12.4° C. Barometer je v soboto padel od 7G5 na 758.6 mm. V soboto zjutraj ni bilo megle.
—	Tobačni izvleček razprodan. Na naše opozorilo pridelovalcem fižola in boba, da je raztopina tobačnega izvlečka prav izvrstno sredstvo proti l'ižo-lovi uši in tudi proti raznemu drugemu nadležnemu mrčesu, ki poleg teh dveh rastlin najbolj napada zlasti paradižnike in kapusnice, so pridelovalci pričeli v Ljubljani res v veliki meri uporabljati tobačni izvleček ter ga je Kmetijska družba, ki ga je zadnje dni imela edina v zalogi, že vsega razprodala. To veliko povpraševanje po tobačnem izvlečku je razumljivo, saj je sedaj okolica Ljubljane in pa tudi v sredini skoraj vsaka parcela en sam velik vrt fižola. Pridelovalci se pohvalijo, da je tobačni izvleček res korenito pomagal. Sedaj, ko trenutno ni več tega sredstva, segajo pridelovalci po raznih kemičnih izdelkih, ki jih prodajalci tudi priporočajo proti fižolovi uši, ki pa so seveda dražja in po večini pri nas še nepreizkušena. Dobro, toda ne tako učinkovito sredstvo je tudi voda, v kateri so se prekuhali ogorki cigar in cigaret. Lani so nekateri škropili ogrožene rastline s tako vodo in zatrjujejo, da so imeli prav lepe uspehe.
—- Japonski sviloprejec v^naših krajih. Sem in tja ujame kdo na deželi v naši pokrajini
Posebnega in zelo krasnega pisanega metulja, o navadi ga nese kazat učitelju ali če mogoče kakemu profesorju zoologije, ki ga seveda vprašuje, kje je dobil tega metulja. Največkrat pa se tudi zgodi, da vprašani vzgojitelj sam ne ve, kake vrste metulj je to. To ni nič čudnega, zakaj tak metulj, namreč japonski sviloprejec, res ne sodi v našo domačo favno, temveč je bil k nam zanešen. V prejšnjem stoletju so namreč mislili, da bi bila tudi bivša Kranjska sposobna za sviloprejstvo. Poskusi s pravimi kitajskimi sviloprejkami v okolici Ljubljane so se ponesrečili ter imamo od tedaj za spomin le nekaj murv v Trnovem, pač pa bi se kmalu posrečil poskus z japonskim svilo-prejcem. BuBa tega metulja ima prav tako svilnate kokone, kakor ona kitajske sviloprej-ke, le da je ta svila nekoliko manj fina, zato pa zelo trpežna. V razliko od kitajske svilo-prejke, ki žre le murvino listje, žre gosenica japonskega sviloprejca listje mladega hrastja. V preteklem stoletju je živel na Dolenjskem umen grajščak. ki je skušal uvesti japonskega sviloprejca pri nas. Že je dobil prve kokone in tudi prvo svilo, ko je nenadoma umrl. Po grajščakovi smrti se za japonskega sviloprejca
novica
ni nihče več brigal in japonski sviloprejec je podivjal. Potomstvo nekdaj umno gojenega metulja pa živi še dandanes in tako se zgodi, da sem in tja kdo res še ujame kakega takega lepega metulja.
Ljubljana
1 Slovesna umestitev novoimenovanih kanonikov ljubljanskega stolnega kapitlja gosp. župnika Ivana Gogala in gosp. spirituala Franca Koretiča bo danes, v nedeljo, ob 11 dopoldne v ljubljanski stolnici. Umestitev bo izvršil ljubljanski škof.
1 Družba sv. Viucencija Pavelskega obhaja danes, v nedeljo, 19. t. m. v Marjanišču spomin svojega zaščitnika in vzornika sv. Vincencija Pavelskega. Ob osmih je v kapeli sv. maša, po maši ob devetih občno zborovanje Vinceucijevih konferenc.
1 Zelena jama. V cerkvi sv. Vincencija v Zeleni jami obhajajo danes slovesno praznik svojega cerkvenega patrona. Ob 9 bo slovesna sv. maša z asistenco. Zvečer ob pol 8 bo slavnostna pridiga in pete litanije. Prihodnji četrtek, dne 23. julija bo pa v cerkvi sv. Vincencija v Zeleni jami celodnevno češčenje Najsvetejšega.
1 Red službe hožje pri Sv. Jakobu. K prazniku farnega zavetnika sv. Jakol>a, ki obhaja letos 1900 letnico svoje mučeniške smrti, l>o red službe božje sledeči: Od 22. do 29. avgusta pride šentjakobska župnija na vrsto, da opravi spravno devetdnevnico. Vsak dan zvečer ob pol osmih bo skupna ura molitve, namenu devetdnevnice primerno svetopisemsko berilo in litanije. V soboto 25. julija, na god sv. Jakoba, celodnevno češčenje: ob 6 se izpostavi sv. R. Telo ,ki ostane tako do pol osmih zvečer, ko bo pridiga in pete litanije S. J. Svete maše ta dan vsake pol ure od 5.15 do 10.30. V nedeljo 26. julija slovesno praznovanje farnega patrona: sv. maša oh 10.30 slovesna. Zvečer oh 7 govor prevzv. g. škofa dr. Gregorija Rozmana, zatem pete litanije M. h. Pri vseh opravilih ta dan darovanje za župno cerkev. V osmini praznika vsak dan zvečer ob pol osmih litanije.
1 V uršulinskem samostanu se bodo o počitnicah poučevali vsi jeziki v tečajih ali posamezno. Istotako tudi stenografija. Učenke, domače in z drugih šol, ki nameravajo vstopiti v uršulinsko gimnazijo, bodo imele meseca septembra pripravljalni tečaj za sprejemne izpite. Priglase se lahko takoj.
1 Usnje in kožo — dodelitev obrtnikom. —
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine obvešča vse obrtnike čevljarske mojstre, da se bo po odredbi Visokega komisarja v bodoče dodeljevalo usnje in kože le proti predložitvi knjižice za dodelitev usnja in kože, ki mora biti opremljena z žigom Visokega komisarja ter podpisana od pooblaščenega funkcionarja Visokega komi-sariata. Vsa ostala pojasnila dobe prizadeti v pisarni združenja trgovcev Trgovski dom, oz. pri trgovcih z usnjem. Knjižice je dvigniti pri Po-kraj, korp. svetu (Trg ind. zbornici).
1 Knjige o prevzemu in oddaji blaga, torej rumene in zelene knjige, morajo trgovci na drobno in zadruge v ponedeljek 20. t. m. zanesljivo oddati mestnemu preskrbovalnemu uradu v sobi št. 5 v Mestnem domu. Gostilniški obrati pa morajo oddati rumene knjige isti dan v sobi 9. Knjige bodo ostale v mestnem preskrbovalnem uradu ter jih bodo vsi dobili nazaj v 6redo 27. t. m. Peki naj oddajo knjige pekovsk izadrugi. V ponedeljek in torek 20. in 21. t. m. pa mestni preskrbovalni urad ne bo nakazoval nobenih živil. Vsi tisti trgovci, ki bi prišli v ponedeljek in torek na vrsto za nakazila blaga, naj se torej zglase v sredo 22. t. m. za nakazila.
I Po nakazila za milo naj pridejo trgovci v mestni preskrbovalni urad v sobo št. 8 v sredo 22. t. 111., ker je milo že prispelo.
1 Vsp v slaščičarnah, pekarijah, špecerijskih trgovinah ter s prodajo povrtnine in sadja zaposlene opozarjamo, naj s cepljenjem zoper tifus začno že v ponedeljek 20. t. m., da končajo že v četrtek. Začetek cepljenja v Mestnem domu je vsak dan že ob 7, da večina obveznikov lahko že opravi z uživanjem zaščitnih tablet, predno se odpro trgovine. Cepljenje namreč traja samo do 9, saj zauživanje tablet gre zelo naglo ter ni zamude časa, čeprav je veliko število obveznikov. S seboj naj vsakdo prinese kozarec za vodo. Če kak mesarski ali gostilniški uslužbenec ni ta teden mogel opraviti cepljenja, lahko izjemoma pride tudi še prihodnji teden k cepljenju, ker po opravljenem cepljenju vsakdo dobi potrdilo, ki bo potrebno pri reviziji.
1 Krojači ženskih oblek in krojačice. ki želijo blfi uvrščeni v I., II. ali III. razred in krojači perila ter šivilje, ki želijo biti uvrščene v I. ali II. razred, naj se zglasijo med uradnimi urami dne 20. in 21. t. m. pri odseku za obrtništvo v Čopovi ulici 1; za krojačice oblek, ki se ne zglasijo, se bo smatralo, da spadajo v III. razred, za krojačice perila pa v II. razred.
1 Popravni izpiti. Učni tečaji za učence vseh gimnazij pričnejo 1. avgusta. Poučujejo gimnazijski profesorji. Učnina nizka. Pri rednem posečanju uspeh zajamčen. Ne odlašajte, vpišite se takoj na
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki kon-zumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu komisariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril.
Z odlokom VIII/2, št. 2090/1, Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka, 20. julija 1942-XX zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
Kislo zelje na drobno 3 L; kmečko kislo zelje 2.50 L; kisla repa 2 L; nova repa 1 L; zeljnate glave 3 L; ohrovt 3 L; karfiola brez listov 5 L; buče 1 L; bučke 3.50 L; kumare 4 L; kumarice za vlaganje, večje, ki jih gre na kilogram 30 komadov, 8 L; majhne pa, ki jih na kg gre 125 komadov, 12 L; stročji fižol 4.80 L; grah 4.50 L; ko-lerabice 3 L; rdeča pesa 3 L; rdeči korenček brez zelenja 3 L; črna redkev 1.50 L; redkvica 3 L; osnaženi hren 4 L; šopek zelenjave za juho 0.50 L; peteršilj 4 L; por 3 L; zelena 4 L; čebula 2.50 L; šalota 4 L; česen 5 L; glavnata solata 3 L; radič 3 L; špinača 4 L; zelena paprika 12 L; ra-barbara 4 L; novi krompir 2.25 L; češnje 5 L; breskve, 6 L; liter borovnic 4 L; liter suhih bez-
Poljanski gimnaziji, sedaj Lichtenthurnor lavod, dnevno od 9—12.
1 I Sprejemni izpiti la I. razred gimnazije. —
Tečaj je priprava iz predmetov: slovenščina, računstvo, zemljepis, zgodovina, prirodopis — se prične 27. t. m. Prijavljenje vsak dan od 9—12 v Trgovskem domu, Gregorčičeva 27, pritličje. — Ukovina zmerna, pouk temeljit.
1 Sprejemni izpiti ta I. razred gimnazije. Vsi, ki se žele temeljito pripraviti za izpit po novih predpisih, naj se vpišejo v tečaj, kjer bodo poučevali gimnazijski profesorji. Učnina zmerna. Tečaj prične t. avgusta. Vpis in informacije: Zrinjskega cesta 7/II, dnevno od 10—12.
Med. unlv. Dr. KAC
zobozdravnik - specijalist Ljubljana, Stari trg 2
Ord. od 9—12 ure in od »/,15—18 ure
1 Poletni jezikovni tečaji Italijanščine, nemščine za začetnike in spretnejše, za odrasle posebej, ugodno za vse, ki se žele hitro in praktično naučiti teh jezikov (kot n. pr. za gospodinje, obrtnike, pomočnike (-ce) itd.), ob ponedeljkih, sredah, petkih. Dopoldanski tečaj od 9—10, popoldanski od pol 3 do pol 4, večerni od 6—7. — Trgovski učni zavod. Kongresni trg. Prijavljanje dnevno od 9—12. Tudi Gregorčičeva ulica 27, pritličje
1 Knjigovodstvo, korospondenco, trgovsko račun stvo, stenografijo in vse trgovske predmete poučujemo (dvomesečni tečaj). Prijave vsak dan od 9 do 12. Trgovski dom. Gregorčičeva ulica 27. pritličje. Priporočljivo posebno za tiste, ki se nameravajo vpisati v trgovsko šolo ali akademijo, kot tudi za one, ki žele razširiti svoje znanje.
1 V Ljubljani umrli od 10. julija do 16. julija: Bitenc Helena roj. Ločnikar, 74 let, žena kamnoseka, Podutik 30; čamernik Anton, 79 let, čevljarski mojster, Japljeva ulica 2; Povhe Franc, 32 let, elektrikar dramskega gledališča. Sv. Flori-jana ulica 24; Melik Franc, 88 let, užitkar, Japljeva ulica 2; Jemc Franc, 64 let, delavec v tovarni kleja, Vodmatska ulica 17; Bernik Luka, 77 let, kovač državnih žel. v pokoju, Vidovdanska resta 9.
V	ljubljanski bolnišnici umrli: Možina Karolina, 21 let, žena rudarja. Tržišče pri Novem mestu; Hrovat Leopoldina, 30 let, služkinja, Metlika 284; Stojan Ivan, 59 let, krojaški mojster, Ljubljana, Delavski dom; Mlakar Janko, 8 mesecev, sin delavca, Zg. Zadobrova 80; Kovič Aleš, 30 let. abs. prava. Studenec; Baučar Ana r°j. Oblak, 34 let, žena čevljarja, Gubčeva ulica 10; Mihelič Anton, 68 let, posestnik, škocijan 11; Lekše Ana, 67 let, žena posestnika, bivališče neznano.
I Za ubogo mater z dvema nepreskrbljenima otrokoma so darovali neimenovani skupno 315 lir; g. upravitelj župe iz Radatovičev 30 lir, nekaj obleke in živil. V6em darovalcem najlepša hvala.
Naznanila
Drama. Nedelja, 19. julija oh 17: »Kovarstvo in ljubezen«. Izven. Zuiiane cene od 12 lir navzdol. —
V	ponedejjek, 20. julija zaprto.
Opera. V nedeljo. It. julija oh IS: »Madame But-terfty«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Cene od 28 lir navzdol. — V ponedeljek 20. in torek 21. Julija zaprto. — V sredo, 22. julija zaprto (generalka).
—	V četrtek. 23 julija oh 17: »Trubadur«. Prva letošnja uprizoritev. Red Premierski — V petek, 24. julija ob 17: »Krišpin in njegova botra«. Red Četrtek.
RADIO. Nedelja, 19. julija: 7.45 Poročila v slovenščini — 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 8.15 Orgelski koncert — igra lllisso Matthoy — 11 Peta maša iz bazilike Sv. 1'avta v Rimu — 12 Razlaga evangelija v italijanščini (P. Euse-bio Zappaterreni) — 12.15 Razlaga evangelija v slovenščini (O. Krizostoin Sekovanič) — 12.35 Koncert violinista .lana Slajša, pri klavirju Janko Ravnik — 13 Napoved časa — Poročila v Italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.2(1 Operno glasbo izvajajo mladi umetniki, vodi dirigent Ug) Tansini — 13.50 Vojaške pesmi
—	14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radij-sekga orkestra in komornega zbora, vodi dirigent D. M. Šijanee — Slovenska glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Kampus Rafael: Gospodarska reja kuncev — kmetijsko predavanje v slovenščini —17.35 Koncert tria Emone — 19.45 Pisana glasba — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.40 Romunska glasba poil vodstvom Enrika Campagnolo Brunettija
—	21.15 Koncert violinista Enrika Campngnoie — 21.50 Zanimivosti v slovenščini 22 Operetna glasba — 22.45 Poročila v italijanščini.
„ Ponedeljek. 20. j u 1 I j a : 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Pisana glasba — 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Koncert kvarteta »Fantje na vasi* — 12.45 Harmoniko solo igra Vlado Golob — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini
—	1.1.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Filmska glasba — Orkester Ce-tra vod dirigent Barzizza — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra: vodi lirigent D. M. Sijanec — Lnhka glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Orkester vodi Bojan Adamič — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Simfonična glasba —
J 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 ; Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 : Operetna glasba — 21.25 Predavanje v slovenščini — 21.35 Koncert violinčdista Camiiln Oblachn — 22.10 Priljubljene pesmi vodi dirigent Zeme — 22.45 Foro-čila v Italijanščini
POIZVEDOVANJE. — Zgubila sem zlato zapestnico. in Riccr v petek. 17 t. m od 5 do 6 popoldne Po Vrhovčevl ulici, Fiignerjevi ulici do Ambroževega trga. Poštenega najditelja prosim, da jo odda v upravi »Slovenca«.
LEKARNE. — Nočno slnžbn Imajo lekarne: v nedeljo: dr. Pičeni}. Bleiweisova fi: mr. Hočevar. Celovška fi2. In mr Gartus, Moste, Zaloška 47. — V ponedeljek: dr. Kmet, Bleiweisova 43: mr. Trnk'oczy ded.. Mestni trg 4, in mr Ustar, Šelenburgova 7.
Iz Gorizije
Žito se zbira v skladiščih. Pod velikim naslovom »Kmetje za zmago«, poroča »Piccolo« od 14. juli ja, kako se iz vse dežele steka žito v zbiralna središča. List med drugim piše: »Naglo in disciplinirano se vrši po vsej pokrajini oddaja žita
govih jagod 8 L; kilogram suhega šipka 8 L; kilogram suhega lipovega cvetja 20 L; liter lisičk 3 L; jajca 1.75 L komad.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljublj. pokrajini, ker je za blago, uvoženo iz drugih pokrajin v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 17 na zelenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh ceuah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti snažna in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidnO označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
Kako težko kaznivo je izkoriščanje prebivalstvo v sebične namene, je zlasti po zadnjih obsodbah in pogostih kaznih znano vsej javnosti, zato pač nikogar ni več treba opozarjati, da je kopičenje in skrivanje blaga prodajanje po višiih cenah zelo nevarna stvar.
»Obisk« it. 6-7
Pred dnevi je izšla dvojna počitniška številka tega našega prelepega družinskega tednika s slikami. Prinesla bo prijetno razvedrilo v naše domove, saj je njena vsebina zanimiva kakor ponavadi in predstavljena v lepi in popolni obliki.
Ovitek v bakrotisku prinaša na prvih dveh straneh poletne motive in slike o žetvi, najveselej-šem kmečkem delu, zadaj pa razgiban slikovni prikaz balinanja, našega najbolj ljudskega športa, ki te čase doživlja poseben razmah. »Procesija na deželic je fotografsko in motivno zanimiva.
V knjižnem delu je zastopan senior naše književnosti Ksaver Meško s črtico »Poslovit se jo prišel«. N. Kmet je prispeval zgodovinsko sliko o »Jezuitski telovi procesiji t Ljubljani, z zanimivimi slikami. Zorko Simčič je napisal humoresko »D gumbih«. V kraje zanimivega svetovnega dogajanja nas povedo tristranski prikaz v slikah: »Od srečne zibeli do havajskih čarov«: moderni Tokio, Havaji, Tiho morje. I'. Dolenc je k slikani o balinanju napisal reportažo: »Ritka v kostanjevi senci«. Franc Lohar jo dal za to številko novelo »Lea«. A. Oaher nadaljuje s tem »Kaj pripovedujejo stare slovenske podobice« ter popularizira lop kos naše verske in ljudske umetnostne zgodovino v besedi in številnih slikah. Moda, šah, uganke. Pisani svet dopolnjujejo zanimivo številko »Obiska«, ki velja samo 40 lir na leto in ga naročite pri upravi, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2.
Nesreče. 19 letna posestnica Marija Finkuš iz Zgor. Jablancev pri Mariboru si je pri sekanju drv odsekala levi palec. Alojzija Lampreht iz Gornjega hofa pri Mariboru, stara 59 let, je padla in si zlomila nogo. V neki moriborski tekstilni tovarni je prišla delavka Marija Harcelj, stara 32 let, po nesreči z roko v stroj, ki ji je razmesaril vso kožo.
Iz Hrvaške
Poglavnik med ustaško mladino. Poglavnik jo pred dnevi obiskal v Zagrebu razstavo, ki jo je pripravil tamošnji štab moške in ženske usiaške mladine. Med ustaši in ustašinjami se je zadržal dalje časa ter se je nazadnje z njimi tudi slikal.
Velika regulacijska dela na Savi. Hrvatska državna gradbena uprava je pričela že lani urejati tok Save, ki je povzročala z vsakoletnimi poplavami veliko škodo. Savsko strugo so pričeli predvsem urejati od Zagreba v obe smeri. Za lanska regulacijska dola so porabili nad 25 milijonov kun, v sedaj veljavnem proračunu je pa za isto svrhe določena postavka 50 milijonov kun. Letos urejajo savsko strugo predvsem od izliva roke So-tle, t. j. od sedanje nemško-hrvatske meje, do Zagreba, kjer povsod, poglabljajo rečno korito, ob straneh pa postavljajo zaščitne nasipe. Pri regulacijskih delih je zaposlenih nad 400 delavcev. Njihovo število se bo pa sedaj še povečalo z delovnimi močmi obvezne delovne službe.
Iz Srbije
Srbski državni in samoupravni uradniki so vračajo na redno delo. Srbska vlada je z ozirom na ureditev razmer v državi izdala uredbo, s katero je razveljavila prejšnjo uredbo o vpoklicu državnih in samoupravnih uradnikov v vojaško slu^io zaradi uničenja notranjih neprijateljev. Ob tej priliki srbska vlada izjavlja, da so so notranje razmere v Srbiji že toliko popravile in uredile, da se uradništvo zopet lahko posveti svoji redni službi.
Regulacija helgrajskih ulic. V obsežnem programu regulacije glfivnih helgrajskih ulic je pričela belgrajska mestna občina urejati tudi Va-sino ulico, ki vodi od Kneževega spomenika proti Kalemegdanu. Radi razširtve ulice šo porušili del starega hotela »Makedonija«.
Belgrajski balet dobil novega šefa. Srbska prosvetna uprava je imenovala novega šefa za balet v narodnem gledališču ter je na ta položaj postavila Nino Kirsanovo.
Pobijanje nepismenosti v Srbiji. Nepismenost v Srbiji je pričelo tamošnje prosvetno ministrstvo sistematično pobijati. V ta namen bo povsod prirejalo posebne tečaje, ki jih bodo obiskovali odrasli ljudje, ki ne znajo še pisati in čitali. V ta namen je srbsko prosvetno ministrstvo razpisalo tudi natečaj za sestavo potrebnih učnih knjig.
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
v skupna skladišča, ki jih je Pokrajinski kmetijski konzorcij skrbno pripravil v zračnih in dobro opremljenih prostorih. Trenutno poslujejo štiri zbiralna skladišča (centri di ammasso); Gorizia, Cor-mons, Romans in Sagrado. Ubrati se dela na tem, da se otvorijo zbiralna skladišča povsod, kjer ima konzorcij svojo podružnice. Od ranega jutra do sončnega zahoda, in često tudi holj pozno, se v teh skladiščih vpisuje, tehta, pregleduje dragoceni pridelek. Je trud, ki ne pozna odmora, počitka, odloga. Molče se dela in tehta, da se čimprej iznehijo dragocenega tovora vozovi, ki čakajo |>red skladišči. Dolge vrste kmečkih voz, košev in raznovrstnih vozil, v katere so vpreženi krepki pari volov ali pohlevni konji, stoje natrpani od okraja do okraja pred najbližjim skladiščem. Ko je blago razloženo in oddano, dobi voznik posebno potrdilo, s katerim lahkfl takoj odide k banki, kjer se mu izplača nakazani znesek. Nikakih birokratičnih okorelosti, nikakega čakanja v vrstah. Vse točo prožno in pospešeno v veliko zadovoljstvo poljedelcev in kmetov. Tudi v tem pogledu je nudila in nudi goriška pokrajina dokaz polnega in točnega razumevanja žitne bitke. Gre za žito zmage.
Dobili smo nekaj dežja. Zadušim in žgoča vročina, o kateri smo zadnjič poročali, je palila ves minuli teden. Šele v soboto 11. julija se nas jo nebo usmililo in nam je poslalo kratko nevihto, ki je ohladila ozračje in dala nekaj moče. V nekatere vasi v Furlaniji: Mossa, Luciniro, ie prinesla pa tudi ledeno šibo. Tudi v naslednjih dnevih je po raznih predelih dežele deževalo. Nevarnost najhuje suše je trenutno zopet odstranjena.
S Spodnjega štajerskega
Gibanje prebivalstva v Mariboru. V prvi polovici julija je bilo v Mariboru rojenih 81 otrok (prejšnji mesec 103), od tega 37 dečkov (53) in 44 (50) deklic. Umrlo je 47 (51) oseb in sicer 19 (24) moških in 28 (27) žensk, število porok se jo povišalo od 31 na 47.
Smrtna žetev. V Mariboru sta umrli 73 letna rentnica Katarina Marko in 71 letna bivša gospodinjska pomočnica Elizabeta Lešnik. V Muti jo umrl elektrik v pokoju Ignacij Cerkovnik. V Ko-šakih pri Mariboru je umrl državni uradnik Jožef Kautzner. V Mariboru je izdihnila svojo dušo go-stilničarka Antonija Golob, stara 48 let. Dalje je umrl v Mariboru zasebnih Franc Frigula. V To-polah pri Rogaški Slatini je umrl mladenič Jakob Rak.
Poročila sta se v Mariboru Friderik Vekovar in Ana Potočnik.

Prvo nesimetrično bojno letalo
Nemška tovarna letal Biohm & Vos«, ki je že pred vojno gradila odlična letala, med njimi tudi taka, ki so opravljala letalsko službo na Severnem Atlantiku, gradi tudi prva nesimetrična letala, ki so se odlično ohnesla. Zamisel nesimetričnega letala se je [vonujula sama po sebi zaradi tega, ker zavzema pri vseh enomotoruih letalih motor prav tisto mesto, s katerega je najboljši razgled. I'rav zato je pri enomotoruih letalih prišla zasteklena kabina z opazovalci vedno na drugo, torej 6labše mesto. Ko se je v sedanji vojni pokazala potreba po onomolornih letalih, na katerih hi bil razgled nadvse neoporečen, je prišel čas, da je bilo zgrajeno nesimetrično letalo.
Nesimetrično letalo se je razvilo prav za prav iz dvomotornega letala. Nastalo pa je tako, da so namesto drugega motorja zgradili na krilu letala opazovalno kabino, e katere je odličen razgled na-
Seveda je bilo mogoče zgraditi tako nesimetrično letalo šele tedaj, ko je industrija ustvarila izredno močne letalske motorje. Pred nekaj meseni so nemško tovarne BMW, ki so že nekdaj izdelovale odlične motocikle iu avtomobile, začele izdelovati v serijah deslej najmočnejše letalske motorje s 1600 konjskimi silami. Tak motor, ki ima značko BMW 801, ima 14 cilindrov v dvojni zvezdi in je seveda hlajen z zrakom. Ta motor je omogočil, da je postalo nemško lovsko letalo Foe.ke-Wulf FW 190 najhitrejše lovsko letalo na svetu, hkrati pa je bila s tem motor jem omogočena zgraditev nesimetričnega Blomovega letala. Od spredaj gledano ima Blomovo letalo na levi trup z motorjem, na desni pa kabino, v kateri so trije Člani posadke. V letu je letalo izredno okretno, ima veliko hitrost in se prav dobro dviga v višino
Nesimetrično bojno letalo BW 141.
prej, nazaj, na desno in na levo in tudi navzdol in navzgor. Laik si težko misli, da bi moglo tako nesimetrično letalo lepo in pravilno leteti. Vendar je temu tako. Pri simetričnih letalih se namreč opaža, da tudi vijak, ki žene letalo, skuša obračati vse letalo okrog njegove podolžne osi. To odpravijo pri simetričnih letalih na ta način, da nastavijo krmilje letala tako, da se ta učinek vijaka sani izravnava. VeČina nemških letalskih motorjev deluje tako, da se vrti vijak, ki žene letalo, v smislu kazalca na uri, če gledamo od spredaj na letalo. V istem smislu skuša vijak tudi preobrniti letalo. Ta učinek je bil izkoriščen pri nesimetričnem letalu in v kolikor ni bil zadosten, je nedo-statck odpravljen 6 primernim nastavkom krmilja.
Ribe napovedujejo potrese
Japonska ima vsako leto več potresov, ki sicer niso vsi zelo hudi, vendar pa redno napravijo nekaj škode. Prirodoslovec tiin-Kiši Ilakaj je zapazil, da neka vrsta morskih psov, ki so največ po en meter dolgi, na nepojasnjen način napoveduje potrese. Ti morski psi so dokaj mirni, celo leni. Mirno leže v vodi in se zlepa ne razburijo. Japonski raziskovalec pa je zapazil, da prav ti lenobni morski psi redno pred nastopom potresa postanejo nemirni, kakor da bi se jih lotila moderna bolezen — nervoza. Da hi preizkusili morske pse, so jih dali v velik akvarij in jih neprestano opazovali. Dognali so kaj presenetljivo dejstvo. Morski psi so v akvariju postali vedno sila razburjeni, šest ur pred potresom so se vedno plašili in razburili. S poskusi so ugotovili, da je približno 80% opazovanih morskih psov prav ločno s svojo razburjenostjo napovedalo nastop potresa po šestih urah. Preiskav se je nato lotil cesarski japonski zavod za raziskovanje potresov in ugotovil, da tudi nekatere druge ribe vnaprej čutijo, kako se pripravlja potres. Mnoge ribe namreč pred potresom pri-beže iz večjih globin na površino, kjer so tako razdražene in nemirne, da jih je prav lahko spraviti v mreže, še nepojasnjen čut nekaterih rib bo znanost seveda uporabila za napovedovanje potresov.
Najstarejši Časopis na svetu
Najstarejši časopis na svetu obhaja letos 1030letnico obstoja. Začel je izhajati na Kitajskem pod imenom »("ing Pao<. Najbolj zanimivo pa je to, da ta časopis še danes izhaja pod istim imenom in da ima založništvo časopisa še danes ohranjen po en izvod od vseh številk, ki so izšle od prvega dne pred dobrimi tisoč leti do danes. V Evropi so prvi časopisi začeli izhajati komaj po! tisočletja kasneje. Pač pa je bil v Evropi napravljen najprej prvi poskus javnih objav, ki so bile predhodnice časopisov. Ze slavni Julij Cezar, ki je ko! rimski vojskovodja tako zelo razširil meje rimskega imperija, je dal vsak dan nabijati javne razglase z najnovejšimi odredbami.
Med prijateljicami.
»Moj mož je prav včeraj dopolnil 35 let. Med nama pa je 10 let razlike.«
»Vam pa res ni videti, draga prijateljica, da ste kar za 10 let starejši od svojega moža.«
Raztrgani čevlji
šestnajst jih je bilo. Skrbi torej dovolj za revnega očeta in mater ki sta se ubijala z malim posestvom, da sta preživljala vse te nenasitne kljune Nini je bil šestnajsti. Solze skrbi so tekle materi ob njegovem rojstvu... Mladost mu ne bo postlana z rožami, 6o mu napovedovale rojenice in ona je to vedela... življenje je teklo dalje. Vrišč in vpitje se je razlegalo po trati pred hišo, otroške igre, združene s pretepi so se vretile iz dneva v dan. Toda tudi to je minilo. Potem ko je Nini dodobra zdrgnil hlače po klopeh vaške šole, ga je njegova nemirna narava gnala dalje — proč od doma, v mesto. Domišljija mu je slikala v«like palače, pestre vrtove, hrupno vrvenje in vse, kar si je otrok želel, bi rad dosegel.
»Naj bo... eden manj pri hiši 6e tudi pozna,« 6ta se posvetovala starša.
Tako je bilo namenjeno, da je odšel Nini za drugimi svoje vrste. Veselje mu je napolnjevalo srce in mu zakrivalo resen pogled v bodočnost... saj je bil še otrok — enajst let mu je bilo.
Napočilo je praznično jutro, ko se je odpravljal v širni svet. Slovo je bilo ganljivo. Neka doslej nepoznana otožnost mu je legala na 6rce, da sam ni vedel, zakaj ni mogel odtrgati oči od rojstne hiše, od matere in priljubljenih domačih gor. Zavedel se je šele tedaj, ko ga je stresel oče za rame in ga opomnil na pozno uro. Se en objem, še ena 6olza na materinem licu, potem pa po veliki cesti v šole...
*
»Tako, sedaj si vpisan, stanovanje imaš plačano, obleko tudi imaš in ... ne pričakuj, da dobiš od mene še kaj cvenka! Ti čevlji so popolnoma
novi, zadnji, ki sem ti jih kupil in ko bodo podplati 6trgani, 6krbi sam, kako 6i boš pomagal!«
Razgled z letala je boljši kakor na katerem koli drugem letalu in tudi trup ne zastira niti najmanj razgleda. Kadar je treba gledati v smeri čez trup, se namreč letalo z lahkoto povesi na desno stran, tako da je iz kabine tudi na to stran razgled popolnoma prost
Pokojni general Udet je prvi preizkušal model tega letala in je z njim že na prvem poletu napravil vse mogoče zračne akrobacije, kakor loopin-ge in drugo. Letalo se že izdeluje v serijah pod značko B\V 141 in je namenjeno za posebne letalske naloge. Ima strojnico v ospredju kabine in drugo strojnico v'ozadju kabine, tako da obvladuje ves prostor okrog sobo.
Oblačila za 4 in pol milijona ljudi
Kakor znano, je Nemčija zbirala v posebnih prostovoljnih zbirkah stara oblačila. Zanimiv je tozadevni seznam, ki ga objavlja »Ber-liner Lokal Anzeiger«:
Nabrali smo 5.6S0.145 kosov moške obleke (obleke, suknjiče, telovnike, hlače in plašče); dalje ženske obleke 4.415.743 kosov (obleke, plašči, bluze, jopice, krila).
Mimo tega mnogo perila in drugih oblačil. Vsega skupaj je bilo nabranih 51,467.400 kilogramov tkanin. Iz vseh teh starih oblačil bo moč narediti obleke za 2Vi milijona moških in za 2 milijona žensk, torej skupaj za 4% milijona ljudL
Križanka št. 44
i	i	3	4	5	0	1	j	•i	10	U	U	1J	14	Id	lo	11	to	IV
20				21				22				2J						
24			25					20				27				28		
29 J8 47	3u		31	32				13	34						35	36		3<
		39		4„	41			42	•			43	44	45			40	
			48			49 150					51				52	--		
53							54					55			56			
Vodoravno: 1. verski pripadnik, 10. senčna stran, 15. turški državnik, 20. suha zemlja, 21. rusko mesto, 22. opoldanska jed, 23. del Grčije, 24. nemški otok, 25. pribočnik (tujka), 26. del telesa, 27. Sketova oseba, 28. vodna žival, 29. svetopisemska oseba, 32. moško ime, 33. pripadnik ločine, 36. konica, trn, 38. del stroja, 41. španska pokrajina, 45. strežaj, služabnik, 47. žensko ime, 4S. stari oče, 49. pripovedno pesništvo, 51. preprost zavitek, 52. slovanska boginja, 53. državni uslužbenec, 54. vrsta jedi, 55. poklon, darilo, 56. svetopisemska oseba.
Navpično: 1. del roke, 2. očka, oče, 3. velika utež, 4. ruska reka. 5. francoski pisatelj, 6. zadnjeindijska reka. 7. drevesni plod, 8. žensko ime, 9. pevsko znamenje, 10. števnik, II. vzgajališče, semenišče (tujka), 12. majhna odeja, 13. poglavitni greh, 14. vrsta plina, 15. imetnik kolesa, 16. žensko ime, 17. nasprotje vojske, 18. starogrški junak, 19. loščilo, barva, 30. skupina, trop, 31. turški sodnik, 34. del telesa.
35. dolžinska mera, 36. nadležna žuželka, 37. obdelan les, 39. soj, 40, japonski denar, 42. kretnja, premik, 43. pripadnik nekega naroda, 44. severnoitalijansko mesto, 46. vojvodinski kraj, 50. severnoitalijanska reka.
Rešitev križanke št. 43
Vodoravno: 1. sodar, 6. Apel, 10. idila, 15. sokol, 20. okop, 21. ananas, 22. odeja, 23. roba. 24. Melik, 25. Atos, 26. anoda, 27. pelin, 28. Vlah, 30. emisar. 33. glosa, 36. lira, 39. zidar, 42. Avar, 44. dleto. 47. Herod. 50 ogal, 51. Abadon. 52. Aro-sa, 53. Vače, 54. romar, 55. Oran, 56. Osaka, 57. tanin.
Navpično: 1. som, 2. okel, 3. Dol, 4. Apih, 5. rak, 6. Anam, 7. pat, 8. Emos, 9. las, 10. Isar, 11. Don, 12. idol. 13. led, 14. Ajas, 15. Sap, 16. orel, 17. kol, 18. Obir, 19. lan. 28. vzor, 29. Adam. 30. erar, 31. Ivar, 32. Aron, 33. glas, 34. otok, 35. ahat, 37. Iran, 38. Aden, 40. igo, 41. Ala. 42. Abo. 43. Ada, 44. dno, 45. era, 46. osa, 48. Eva, 49. oči.
Kratka navodila za počitnice doma
Nosi lahne in svetle obleke, čeprav so stare. Oblači se spodobno.
Preobleči večkrat sveže perilo, ker se telo bolj zrači in osveži.
V senci klobuk dol.
Čez dan namakaj roke do zapestja v mrzlo vodo ali jih deni pod vodovod.
Tilnik in obraz čez dan večkrat umij z mrzlo vodo.
Roke umivaj po vsakem in pred vsakim opravilom.
Zjutraj, ko vstaneš, opoldne po jedi in zvečer po delu si umij vse telo z vodo.
Pogostokrat izmivaj čez dan usta z mrzlo vodo, grgraj, na ta način osvežiš sluznice v ustih in grlu.
Zaužij največ zelenjavne hrane in sadja, (kar ti sedaj ne bo težko storiti).
Najboljše ie, da se odpoveš alkoholu vsaj v vročem poletju. Vina sploh ne pij brez,vode. Ne pij tudi kisle mineralne vode preveč. Stanovanje dobro ohladi in prezrači zgodaj zjutraj in pozno zvčer ter ponoči (če je mogoče).
Izhlapevanje telesa in potenje nadomestimo tako, da pijemo vodo in ohlajene nealkoholne pi-
Najhujša zverina poletja 1942: Muha
Muhe so nam že od nekdaj nadležne, da6i smo se jih privadili in so nam nekakšne »domače živali«. Lovimo jih kar z roko ali jih pobijemo z muhalnikoni aLi privabljamo na lepljive trakove. Pa jim vendar nismo kos in vsi žužkojedci ne za-ležejo nič spričo njih. Poleti se pojavijo te nadležne živalce kar iz niča, ko da bi nam jih poslal sam Belcebub, bog muh, in jih raztrosil po mestih in vaseh kot zgled neskončne rodovitnosti; pozimi kar izginejo, a se v toplih mesecih pojavijo v milijardah in zavzamejo ves svet.	,
Muhe tega ne bi mogle storiti, če bi ne bile tako čudovito ustvarjene. Po velikosti so tolikšne, da se lahko s pičlo hrano zadovoljijo; plodovite so tako, da jih je čez nekaj tednov že na milijone; zmeraj je zanje kje kaka pogrnjena miza — pa bodi blato ali zrno sladkorja, pljuvalnik ali koža kake lepotice — in kar je najhujše — tako so vztrajne v svoji nad!ežno«ti, da jih komaj še prenese največji brezhrižnež. Zato jih večidel le podimo, ne pa ubijamo. V nekem velemestu živi mož, ki mu je bila muha kot naša najbližja in najbolj nadležna družabnica toliko važna, da jo je iz njene navidezne brezpomembnosti dvignil na dan. Odločil se je, da bo živalco povsem ponaredil, in sicer v našem sorazmerju. S tem modelom je imel ta mož, ki je višji preparator zoološkega muzeja in je resničen umetnik, skoraj dve leti opravka. Na truplu te muhe — in torej sleherne muhe — je 14.000 ščetinic.
Ne smemo misliti, da je tako delo odveč! Zakaj od tistega dne, ko je branjevec Leemcenhock v svojo zabavo brusil povečalne leče in je z njimi
odkril svet drobnih živalic, »teh nesramnih zverinic«, kot jih je imenoval, in je nato Pasteur dognal, da je treba mikrobe obdolžiti krivde marsi-kakih slabih in dobrih dejstev, je postala muha jako pomembna žival. Prej se ni zdela ljudem nič drugega ko nadležna, ker jih je motila in je povsod pustila umazanijo, nato je postala »najbolj nevarna zverina*, ker pomori vet ljudi na leto ko vse druge zverine skupaj! Zato, ker ne živi — kakor druge žuželke, samo na določenih krajih, ampak si poišče zmeraj taka me6ta, kjer 6e bacili najbolj razmnožujejo in se pri tem zmeraj ustavlja na človeku samem in na njegovih stvareh in živilih, je muha tista žival, ki najbolj prenata bolezni.
Saj je tudi v poletjih, ko je veliko muh, mnogo več črevesnih bolezni ko takrat, ko je malo muh. A muhe so tudi lahko krive, da razsaja griža, kolera, egiptovska očesna holezen itd. Prav tako raznašajo povzročitelje gnilobe in zastrupljevalce živil in skrbijo za prenos glivic plesnobe, ki poškodujejo sadje. Na ščetinicah svojega trupa prenašajo tudi škodljive mikrobe. Tista smešnica o deklici, ki ji stranišče ni bilo všeč, ker je bilo ondi preveč muh, in ki ji je teta odgovorila, da naj gre tjakaj opoldne, ko so takrat vse muhe v kuhinji, ima torej prav poseben poudarek. Zato po-bijajmo muhe kjer in kolikor jih moremo! Če nam je zdravje pri srcu — proč z muhami! Pazimo predvsem na snago in prepodimo jih vsak dan — mimo drugih sredstev — tudi še s prepihom. Zlasti pazimo, da ne bodo sedale na dojenčka, ko mirno leži v zibki. Storimo vse, da se jih čim bolj iz-neblmo!
Oče je odšel domov, Nini pa v gimnazijo. | Dnevi so tekli podobni drug drugemu. Nini se ni I mogel pritoževati — gospodinja je bila 6troga gospa, vajena discipline; na drobno postavo našega študentka je gledala kakor izpod oblakov.
Nekega dne, da, petek je bil, 6e je zgodilo ono, česar 6e ie že dolgo bal. V podplatu levega čevlja je zevala precejšnja luknja. Kaj naj stori sedaj? K čevljarju ni mogel, ker ni imel denarja. Pa kje naj bi ga dobil: saj mu je oče rekel —* samo čevlje in nič več...
S strganim podplatom je hodil žalostno po mestu. Ozko ulico 60 na obeh straneh obdajale majhne trgovine z napisi v kričečih barvah. Mehanično je prebiral table nad nizkimi vhodi... Drogerija... Trgovina z mešanim blagom... Ma-nufaktura... Nehote 6e je ustavil pred izložbo. Od visoko naloženih svežnjev blaga mu ie pogled 6muknil v notranjost temnega lokala. VisoK, bledo-ličen pomočnik je leno odvijal velik kos 6ukna. Bala se je vedno bolj manjšala, končno 6e je pokazal Ninijevim očem lep, bel karton.-- Ah, kako je bil močen — da, kakor usnje, se je tedaj domislil študent pred izložbo. Gledal ga je 6 poželjivimi očmi; kako rad bi imel oni kos lepenke, pa se ni upal prestopiti praga, 6ram ga je bilo. Že je hotel kreniti dalje, a se je pri vratih zopet ustavil in bežno pogledal suhega prodajalca.
»No, kaj bi pa rad?« se je oglasilo iz notranjosti.
Zadrega je pognala Niniju kri v lice. Nerodno se je prestopil in zamomljal:
»Ali bi lahko dobil onole lepenko?«
»Karton? Cemu ti pa bo?« j Ni vedel, kaj bi odgovoril. Ali naj bi se zlagal? Ne, dvignil je nogo kakor konj, ko ga pod-' kujejo in pokazal raztrgani podplat.
»A, tako! Nimaš denarja... Že prav.«
Stekel je proti domu. S svinčnikom 6i je začrtal obliko čevlja. Podplat bi bil gotov, dobiti je moral še žebljičke. Znašel se je pred gospodinjo. Ta mna polici je imela v 6tari škatli, na kateri je bilo napisano: »Schmol«« pasta za čevlje, ono, kar bi sedaj potreboval. A do police je bilo tako visoko kakor do gospodinje. Kot pred sodnikom je 6tal Nini pred visoko gospo. Ponižno izražena prošnja je bila uslišana, namen dosežen in kmalu nato — podplat zakrpan. Z veselo zavestjo Odiseja, ki je ušel Scili in Karibdi, je krenil onega dne v šolo.
Zadnja ura je bila zgodovina... »Bilo je
1, 539., ko so 6e trume Perzijcev dvignile j>od Ki-
rovim vodstvom, da zavzamejo Babilonijo in Egipt...« je razlagal profesor, hodeč gor in dol med klopmi. Nini je sedel ob oknu in vprav tedaj mu je splaval pogled proti nebu — in glej, dogajal
jače. Pij jih požirkoma, ne pa da vase vliješ kar vrč vode. Poprej umij kozarec od zunaj in znotraj z mrzlo vodo, čeprav je čist. To 6tori, da se kozarec bolj ohladi. Nato pustimo, da voda brizga v kozarec, ker se meša z zrakom, ter je veliko bolj okusna.
Poletje ie dar božji, ki ne traja dolgo. Potrudimo se torej, da ga v teh skromnih in izrednih razmerah izrabimo, kakor najbolj moremo, saj bo zima prišla itak kmalu.	D.
KUHINJA
Riž s krompirjem in koruzno ali enotno moko.
Olupljen, opran in na kose zrezan krompir kuham z rižem vred v osoljeni vodi. Ko je riž malo bolj kot na pol kuhan, pristavim nanj štiri ali pet žlic koruzne ali enotne moke in kuham še četrt ure. Če je preveč vode jo odlijem in zmešam jed kot žgance. Nezabeljene žgance* serviram s kako omako ali kislim ali posiljenim zeljem ali 6 solato.
Meso domačega zajčka kot klobasa.
Zajčjemu me6u oberem žilice in kožo Meso potem prav na drobno sesekljam, ga osolim s 6oIjo strtim česnom s sekljano šaloiko, primešan eno relo jajce žlico mleka in zabelim z raztopljenim maslom ali z raztopljeno suho slanino. V6e te snovi dobro zmešam in oblikujem v majhne klobasice. Klobasi-ce povaljam v moki ali v drobtinicah in 6pečem na masti. Proti koncu pečenja polijem Vtobaeicc z žlico juhe ali z žlico kropa. Jed 6erviram 6 6olato ali kislim zeljem.
Odkritosrčna sodba.
Slikar je pravkar dokončal veliko oljnato sliko, ko pride stari sluga ponjo, da jo bo odnesel na razstavo.
»Pazite, pazite, slika še ni suha! Lahko se zgodi nesreča!« opozarja zaskrbljeni slikar.
Sluga pogleda sliko in pravi: »Nič ne de, saj imam staro obleko in je ni škoda!«
Potrebne drobnarije
se je analogen pojav. Od vseh strani so se kupičili črni oblaki, tu in tam se je zabliskalo in preden je zapel šolski zvonec, se je že ulila ploha.
Nini je ubral najkrajšo pot proti domu. Lilo je kakor iz škafa, voda je drla po pločnikih in po cestah, zalivala kanale in se ustavljala v neštetih . lužah. V tem nalivu je bil tragičen konec Ninijevih ' f>odplatov. Lepenka se je razmočila in ostri žebljički 6o se pričeli pri vsakem koraku zajedati v meso. Pred dežjem se je s trudom zatekel v cerkev. Solze obupa so mu zalile oči, ustnice so se pregibale v nemi molitvi. Kakor 6kozi kopreno je videl ostanke kartona6tega podplata in pot. ki jo je moral še premeriti. Deževalo je brez prestanka. Ni mu kazalo drugega, kakor da se je 6pu6til v tek proti domu. Premočen, z ranjeno nogo se je privlekel do stanovanja.
Potožiti je moral gosfiodin'! svoje stanje in naslednjega dne je dobil nove — prave podplate.
Večkrat se primeri, da imaš kako še lepo obleko, pa so rokavi odrgnjeni ali pod pazduhami prepoteni. Treba je prav maio blaga, pa se vse to popravi. Ali narediš naplečnik s prikrojenim rokavom in daš pisano ruto krog vratu, aii pa rokav po vsej dolžini obnoviš z drugim blagom, ali pa ga nad komolcem odrežeš, lepo zarobiš in obšiješ s čipkami. (Glej sliko!) Preprost naprsnik z ovratnikom tudi jako povzdigne obleko. Ovratnik in zapestnici okrasiš z vezenino ali z robčki in gumbi. Včasih je edini okras na obleki trojna verižica. Športnim oblekam se prilega širok, pisan pas. Mimo torbice, ki si jo lahko samn narediš iz hla«a ali ličja, se javljajo tudi majhne, pisane pompa-dure. K poletnim ohteUnm »padajo tudi mrežaste rokavice in kdor je za Io — tudi sončniki, ki imajo namesto držaja, kar pentljo iz traku.
Kopitar kot dijak v Ljubljani
Slavni slovenski slavist K o p i i a r je — | malke in je mogel zaradi svo je pridnosti konec
kot znano — preživel svoja dijaška leta ▼ Ljubljani. O tej dobi imamo kaj malo izčrpnih poročil. Toda njegov življenjepis, ki ga je sam spisal pred kakimi 100 leti. vsebuje tudi o tem delu življenja našega velikega jezikoslovca precej tozadevnih podatkov — in sicer nele glede na njegove lastne doživljaje kot dijak,
marveč tudi o njegovi okolici, ki jo prav zabavno opisuje. Ta svojski življenjepis se nahaja v Miklošičevi izdaji zbirke
Kopitarjevih manjših, iezikovno-znan-stvenih, zgodovinskih, etnografskih in pravno-zgodovinskih spisov, ki je leta 185? izšla na Dunaju v nemškem jeziku,
Kopitar začne pisati o sebi kot o devrtlet-tipm šolarč.ku, ki je bil sprejet v ljubljansko mestno šolo: »Ko je bilo Jerneju« (— o sebi govori o tretji osebi) »približno 9 let in ko je bil že pasel čredo svojega očeta —, na kar se zmeraj rad spominja kot na svoje najlepše spomine, — ga je nekoč oče vprašal, ali bi »note! iti študirat«. (S tem je oče seveda mislil na mestne šole.) »Odtlej se je deček nabral (precej spominov, dokler ga oče ni dne 25. januarja 1799 (nn dan spreobrnjenja sv Pavla) odpeljal v Ljubljano.« čeprav je prišel na ta način, ker se je šolski tečaj pričel že t. novembra prejšnjega leta. za po! tečaja prepozno, so ga vendar še sprejeli v prvi razred nor-
Dolgin-Debeluh-Ostrogled
Risbe- nO M — Besedilo po K. J. E B B E N U
32.
KJER SO BILI PREPADI NA POTI, SE JE STEGNIL DOLGIN IN PRENESEL POPOTNE CEZ 5REZNA.
33.
TAKO STOPAJO KRALJEVIČ, DOLGIN, DEBELUH IN OSTROGLED PO POTI PROTI ZAČARANEMU 2ELEZNEMU GRADU.
CE JE LE2AL HLOD CEZ CESTO, JE OSTROGLED SAMO SNEL OBVEZO IN DEBLO JE PREGORELO.
leta prestopiti v višji razred, kakor drugi, ki so bili že v novembru začeli. »A pri tem ni razumel niti besedice nemškega jezika, ko je bil prišel iz Repenj v Ljubljano. Toda učitelji prvega razreda so govorili tudi po kranjsko.« (To se pravi po tedanji navadi: slovensko.) »Najljubša črka od vse abecede mu, je bila črka »i «.ker se je pri tem spominjal na »i« iz očetovega »hi«, kadar je pognal kobilo dalje.« (Sicer pa je ta slovenski deček sredi nemško govorečih tovarišev občutil večkrat domotožje: tedaj je moral misliti na svojo mater, ki mu je bila to prerokovala. A ko je prišel! nato v septembru domov na počitnice, je bilo to vendar zmagoslavje zanj in še bolj za njegove svojce, ko je smel župniku iz Repenj streči pri maši. »seveda, ne dn bi bil razumel le bcsedico latinščine, ki jo je z župnikom izgovarjal od »In nomine patri*« do Deo gra-tias«. Naučil se je bil molitvic iz nemške knjižice za ministrante. Župnik mu je bil sploh jako naklonjen, zlesti še, ker je spoštoval tudi njecovega očeta — cerkvenega ključarja. V teh dveh počitniških mesecih je moral bili Jernej vsak dan od jutra do večera pri župniku. ki se je tako zanimal z« vedeželjnesa kmečkega fantiča, da ga je poslal samo za če i noč domov. Župnik je strojro pazil, da je Jernej pravilno izgovairjol nemščino in je «ebi v kratek čas pripravil dečka med počitnicami tako daleč, da je ta leta f92 v tretjem razredu normnlke. ki je bil hkrati prvi gimnazijski
razre*). dobil med več ko 250 součenci _ prvo
nagrado.
Slučajno je bilo takrat profesorsko mesto za latinščino nezasedeno in suplent, ki je zaradi teca poučeval latinščino, je bil svojo latinščino, kot šaljivo pripoveduje Kopiter, »že tako spravil iz sebe«, da je pri slovnici delni najhujše napake, »pri čemur pa je — v največjo zabavo sošolcev — pustil, da mu je dijak Kopitar popravljal napake.«
Vso gimnazijo je bil Kopitar vprimns« — odličnjak. Zato mu ni bilo treba plačevati šolnine. ampak je dobival še vsako leto po 50 goldinarjev šolnine iz denarja šolnin, k*i so jih morali po ukazu Jožefa II. drugi dijaki plačevati. Zarodi svoje štipendije in inštrukcij. ko je poučeval svoje šololce. se je mogel od leta 1794, ko sta mu bila zaradi neke epidemije oče in mati umrla — torej od svojega 14. leta dailje — sem šolati.
Leto 1799 fe bilo za nadaljnji razvoj mladega Kopitarja odločilnega pomena: postal je domači učitelj nečaka bairono Žige Cojza in je tako prišel v najtesnejše stike s tem velikim slovenskim domoljuliom in mecenom, ki mu je slovenska književnost za njegove dragocene pobudo toliko tnale dolžna.
Hiša barona Cojza v Ljubljani je bila središče pomembnega krožka, ki so mu pripadali pesnik Vodnik, zgodovinar Linhart in drtiei veljaki slovenske književnosti in znanosti. Ko so Kopitarjevega gojenca po končanih študijah v Ljubljani poslali na Dunaj, da bi ondi študiral kemijo, mineralogijo in tehnologijo, je ostal Kopitar pri svojem baronu Cojzu, katerega je spoštoval in občudoval in ki je tako po očetovsko skrbel zanj. Postal je Cojzov tajnik, knjižničar in nadzornik pri rudninskih zbirkah. Kopitar prsvi, da «o H'a ta leta — S po številu —. ki jih je prebil pri Cojzu, najleipša v njegovem življenju.
Medtem ko ie študiiral v Ljubljani, se je Kopitar seznanil z marsikaterim učenim posebnežem, ki jih noto v svojem življenjepisu z užitkom opisuje. Tako <e precej temeljito bavi z muhastim filologom Penzelnom, svojim profesorjem »poezije«. Penzel je imel navado, da je med svojimi dijaki uvedel posebno »plemstvo«, to so bili dijaki, ki so bili zares odlični po znanju in med katerimi je bil Kopitar zmpraj na {odličnejši. Nato je sledilo ostalo »ljudstvo« dijakov, ki so bili spet porazdeljeni na prvi, drugi in tretji rnzred. O priliki nekega Penzelnovega predavanja o prozodiji (to je o nauku jezika, spremen jenega v verze), je Kopitar polglasno nekaj prav pikrega pripomni svojemu součencu. Penzel ga je bil slišal in Kopitarja pozval, naj to glasno ponovi, kar je Kopitar tudi storil. In Penzel? Dejal je: »Prav imate, in zato vas bom vpisal v zlo to knjigo. Tako, vidite, mora dijak sodelovati pri ipoukul«
Kopitar bi bil najbrž vstopil v bogoslovje, če bi ga ne bili od tega odvračali znanstveni in upravni posli v Cojzovi hiši. Tako pa želje njegovih sorodnikov, da bi postal duhovnik, niso bile tako tehtne, da bi ga k temu nagnile, čeprav so mu bile priljubljene cerkvenozgodo-vinske in jezikovne študije in je bil Kopitar tudi sicer kot nalašč za poklic duhovnika. Sicer je pa od leta 1800 do 1818 v njegovih študijah nastal odmor in je ta svoj prosti ča6 uporabil] za svoj zasebni študij.
Jako nazorno opisuje Kopitar svoje prvo udejstovanje kot slavist. Baron Cojz je (ipo svoji materi) izvrstno govoril slovensko in je navadno pisal slovenska besedila za italijanske skladatelje oper. To slovensko besedilo je seveda navdušilo gledališče. Samo po sebi je bilo razumljivo, da je Kopitar pri teh Cojzo-vih pesniških izlivih pomagal svojemu dobrotniku. Vendar se je njegov poklic za slavista izkazal še bolj v nekem dirugem primeru, kot potreben in koristen. Ker baron Cojz ni mogel iz hiše, je prihajal vsakdo, ki mu je bilo do zanimivega pogovora, k njemu na dom. Tako so bili njegovi gostje: guverner, vojaški poveljnik, prijatelji, nekoč celo knez Metternich in nadvojvoda Johann. Takratni vojaški poveljnik, grof Bellegarde, je bil I. 1806 poslan v Kotor, b njegova šestnajstletna hči je s svojo guvernanto ostala v Ljubljani. Na nekem obisku pri baronu Cojzu sta se pritoževali, kako je to sitno, da znajo najboljše ljubljanske kuharice samo slovensko in kako težko se je « tolmači sporazumevati z njimi — ker teh tudi
ni zmeraj pri rokah. Guvernanta je k temu dostav" spoc
Zato prosita barona, da bi jima priskrbel ka-
sraj pri roKan. uiivernanta u stavila, da je kuharica dejala, »da bi bila go->da mnogo lepša«, če bi znala slovensko.
kega dobrega učitelja slovenščine, da bi tako dosegli tudi to stopnjo lepote. Cojz se je prisrčno zasmejal, saj je takoj vedel, da je kuharica dejala: »Lepše bi bilo« — in je to tolmač
frevedel tako, kakor da bi bila gospoda epša, če bi znala slovensko! Kopitar je torej prevzel ta pouk slovenskega jezika in je v dveh mesecih dosege! toliko, da sto se povelj-nikova hčerka in guvernanta lahko v slovenskem jeziku pomenili v služinčadjo.
Z začetku novembra !. 1808 «e je Kopitar odpeljal na Dunaj, kjer je dve leti študiral pravo. Nato je postal cenzor slovenskih in grških publikacij in kniaiu zatem je dobil službo v dunajski dvorni knjižnici.
V treh plavalnih bazenih
bodo merili danes svoje moči plavalci šesterih narodov
Smo sredi plavalne sezone. To se vidi tudi po današnjem mednarodnem športnem sporedu. Tisti, ki se zanimajo za plavanje, waler|»olo in skoke v vodo, bodo mislili danes popoldne na živahno vrvenje krog plavalnih bazenov v Darm-stadtu, Helsigorju in Zagrebu. Šest evropskih narodov bo merilo svoje plavalne silo na treh mednarodnih dvobojih. V darmstadtskem plavalnem stadionu bodo gledali nemške in madžarske prvake vodnega športa, v IlelsingOrju danske in švedske, v Zagrebu pa slovaške in hrvatske, Po teh prireditvah nam bo že precej jasno razgrnjena slika letošnjega evropskega plavalnega športa.
Med deseterimi znanimi imeni nas prav fio-sebno zanima nastop evropskega prvaka Pandor-ja Tatosa (Madžarska). Iz Budimpešte poročajo, da je v izvrstni lormi in da je jiostavil tik pred odhodom v Darmstadt Izvrsten čas v plavanju na 100 m 59.8 sek. Med Nemci najbrže ne bo nikogar, ki bi ga v vodi prehitel, pač pa bo plaval v IlelsingOrju mož, ki je enakovreden Tatosu. To je Šved Bj6rn Rorg. Med Tatosom in Borgom bo tiha tekma, čeprav na daljavo. Ko bosta imela nocoj Tatos in Borg svoje prve letošnjo mednarodne zmago v žepu, bosta hitela z radio aparatom, da bosta slišala in zvedla, kdo je postavil boljše čase
Madžari poročajo, da bodo nastopili v Darm-stadtu s samimi mladimi močmi. V državnem predstavništvu ne bo nikogar od tistih, ki so so udeležili zadnjo olimpiade. Radovedni smo. kaj bodo pokazali tokrat v vodni igri z žogo, zakaj Madžari in Nemci uživajo v water|>olu sloves najboljših moštev na svetu. Naša prognoza za Darmstadt je tale: v prostem slogu so bodo uveljavili Madžari, v hrbtnem in prsnem plavanju pa bodo pripadla boljša mesta Nemcem. Tudi v skokih v vodo so Nemci močnejši; vaterpolo je približno enako močan.
V	zagreltškom plavalnem stadionu bodo sprejeli Slovake. Hrvatski trener Darko Prvan se že precej časa trudi, da hi povečal zmogljivost Defilipisa, Miloslaviča in drugih, o doseženih časih pri treningu pa ni dajal nobenih Izjav. Ker pa spadajo slovaški plavalci nekako v tretji evropski razred, se bodo morali za vsako točko krepko boriti. Kakor v drugih športih, tako jih bodo Hrvati najbržo tudi v plavalnem potisnili na drugo mesto.
V	lahki atletiki bodo imele danes prvo besedo ženske. Dvoje močnih ekip, preizkušenih po prednicah nn zadnji olimpiadi, se bo s|>oglo-dalo v budimpešlanskem stadionu: Italijanke in Madžarke. Marljivo so se pripravljale, več dobrih rezultatov so postavile že na začetku sezone, danes pa se bodo prav posebno potrudile za točke in za končno zmago.
Nogometaše bo zanimal on sam dogodek: mednarodna tekma mod Bolgari in Nem«; v Sofiji. Čeprav je nemški nogomet znatno močnejši od bolgarskega, jo pripravil Horborger svoio enajstorioo z vso skrbnostjo, kakor svoječasno za igre proti Švicarjem in Špancem. Med sto ti-Goči igralcev nogometa je izbral 25 najboljših, teden dni jih je uril in motril na državnem športnem polju, preteklo nedeljo jih je preizkusil na javnih tekmah, po vsem tem pa je odpotoval v Sofijo z močno In preizkušeno enajstorico: vrata bo čuval Berlinčan Jahn, napad pa bo vodil znani Fritz. Walter. 21 let je Šolo star, igral pa je že 18-krat v državnem predstavništvu in zabil sam 14 golov. Bolgari bodo vsekakor v hudih
škripcih. Vse moči t>odo morali vpreči in precej sreče Ik> treba, da bodo dosegli časten izid. Zanimanje za današnjo tekmo v Sofiji je zelo veliko. Samo nemški vojaki so si rezervirali 2500 vstopnic. Desetkrat toliko so jih pokupili Bolgari, ki bodo v oporo svoji šibkejši, toda domači enajstorici.
♦
Presenečenje r Budimpešti. Na plavalni tekmi je padla prva letošnja znamka v prostem slogu na 100 m izpod ene minute. Postavil jo je prvak evropskega plavlnega športa Nandor Tatos: 59.8 sek. Če bo v Darmstadtu v isti formi, mu jo zmaga na 100 m zagotovljena. Ostala dva tekmovalca na 100 m sta postavila v Budimpešti čase 1:01.2 in 1:02 sok.
Rdeči križ poroča
Pošto i; Srbije naj dvignejo v poizvedovalnem uradu IRK v Puharjevi ulici 2. sledeči:
Abram Suzana, Ačimovič ,1 Dane, Ark Josip, Brenčič Marija, Beg Ante, Burnik Bojan. Burnik Ivana, dr Bevk Stanko. Bulatovič Vera, Benet Marija, Benet Stanislava. Bidovec dr. Arnold, Bajželj Stane. Bric Ivan. 1'otič Katko. Cejan Nada. Čevnja Josipina. Černe Franc. Černe Jože, čuček Julija von Kleinmavr. Duk:č inž Adolf Lev, Djordievič Veda. Dimnik Josipina. Julija Dolinar, Vida Dimnik, Eržen Anton, Encelman Mira, Krat Sonin, Eržen Milan. Furlan Marija Flere dr. Janvid. Ferjan llezl, Gec Marija. Orohelnik Marija, Grum Andreja. GustinČiČ Ema. fiolež Boris. Horvat dr. Janja, Hočevar Pavla. Hafner Anion, Hribar Vida. Inglič Mira, Josifovič I.eposava. Kos dr. Franr, Ko-ritzkv Marica. Kohal Josip, Kramarič Magda. Ko-hal Katarina. Kolec Vil|em, Kobal Marija, Koren-čan Lovro. Kovča dr Franc, Korošnk fr. Bruno. Kodorman Breda. Klopčič Marta. Kern Hugo. Konic Eleonora. Kavčič leo. Kadijan N kola. Kova? Albina. Kustrta Kranja. Klemene Jakob, Klop?.? Marta, Kettner Emilija, Leskovar Olga. Leskovšok inž. Drago, Lipovž Angela, Likozar Helena, I.nn-dovšek Bogdan. Leveč Anka, Miklavič Vlasta. Mi-šič Ela. Naelič J Vladimir Nikovec inž. Janko, NikoliČ Vladislava. Otri Milica, Osterman Drag«. Ocvirk Stana. Preeelj Amalija. Petejan Nerinka. Pere Lada, Pore Marija. PoloČnik Kristina. Popov Boris, Premk Ana. Porekar ,lu*ta. PReničnik Karel, Polič Zoran. Pire Martina. Potrič Alojzij, Pegam Nežka, Paulič Marija. Planinšek Danica. Porko Alenka. Pavlič Anton. Pavlin Vinko, Pavli? Karel. Pirkmaier dr Otmar. Pučnik dr Jože, Ravlicn Jelka, RuŽiČ Dragica. Ramšak Polonca. Supnnčič Drago, Smrečnik Ivan. Sovdat Franc, Stajnko Olga. Srehotniak Amalija. Smolej Justi. Smerkolj Anton. Sax Janko, Sodej Franjo.. Schanp Sergej, Sed^j Anton. SimoniČ Zdravko. Suligoj Draan. Sever Miloš. Sernec Marica. Skofic Tereziia. šuMerši? Mirko, špnn Marija, Šlibar Marijan. Toro* Fran. Tome Ivan. Tarter Amalija. Trampuž Nevenka. Trebsr Kristina, Varda Slobodnn, Vidmar dr. Jože, Zonji? Jovan. Zamojic Ema, Zoreč Marica.
I' tajništvu poizvedovalnega urada naj fe igla-11. svojci Dreu Antona, 12. svojci Sergija De-miča, 13. svojci Kregar Janka, kapelana fresato, 14. Jeličič Dohrila. 15. kdorkoli kaj ve o inž. Sirse Zoranu, ki je stanova! pri inž. Achtigu. 16. kdor koli kal ve o u«odi majorja Backorja Ivana, 17. svojci Grohina Ladislava.
MALI OGLASI
V malih oglasih valja pri Ukao|u službe vsaka beseda L 0.30, pri iealtovanliklb oglasih je beseda po L I.—, prt vseh ostalih malih oglasih pa |a betada po ^.0.60. Davek »a računa posebej. Male oglas« 1« treba plačati takoj pri naročilu.
B sjjjjte B
Dobe:
Kuharica
pridna, poštena, vajena tudi za druga hlSna dela, se sprejme. Gostilna : Poljanska ccsta 54.	b
Služkinjo
pošteno tn čisto, iščem za vsa hišna dela. Podrož-ntk. Cesta V, št. 35. b
Dekle
za. deta v hlSl tn na vrtu, sprejmem. Plača tn oskrba lepa. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4174. b
Gospodinjsko pomočnico
Izurjeno v gospodinjskih delih tn v kuhanju, sprejmem. Plača 250 lfr. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4175.	b
Hišnica
kmečka, dobi lepo stanovanje. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Hišnica« št. 4130.	b
Beli luk srebrnjak
Je najranlja, zelo čislana čebula. Sejemo jo od Junija do septembra Prezl-ml brez pokrivanja V rani pomladi napravi zr prst debele, poru podobne rastline. Večji del se Je porabi v nedozorelem stanju. Kar Jo nismo porabili, pa dozori meseca maja v srednje debelo čebulo. Sovor & Komp., LJubljana.	1
Ščurke
tn drugo golazen uniči »ŠCUREKS«. Ing. Prezelj Wolfova 3. Telefon 34-73.
Ugodni nakup
Postpljo z žičnim vložkom ln modrocem, prodam. -Pred škofijo 15, III. nadstropje, desno.	1

dobro ohranjeno, na motorni pogon, veliko, močno, s čiščenjem žita, kt pada v vreče. Ogleda se In proda: Kmečka gospodarska zadruga v Slškt, LJubljana VII.	1
Zimo za modroce
vseh Kvalitet Kupite najugodneje pri »2 I M A« Jager MIlan, prva ljubljanska mehanična predilnica žime, trgovina Sv Petra o. IT, tel. 10-42 Predilnica Tu tn«. tel 10-45.
Molje
uniči MORTOMOLJ-prašek In MORTOMOLJ-tekočina. — Ing. Prezelj, Wolfova 3. Telefon 34-73.
Globok otroški voziček
v odličnem stanju — stari material — prodam. -Potočnik, Campova št. 8, Ollnce.	1
Hišne gobe
uničenje ln zaščita z MERULIN-preparati, Ing. Prezelj, Wolfov&. 8. Telefon 34-73.
Podgane
miši tn voluharje unlčt »MIKROTAN« pasta In »MIKROTAN« zrna. Ing, Prezelj, VVolfova ulica 3. Telefon 34-73.
Konja
z opremo, zapravljlvcom prodam. Dober tekač. — Zaloška cesta 157.	j
Prodamo
Izredno dobro ohranjen pogrezljiv šivalni stroj, plinski rešo, Izvrsten gra mofon s ploščami, violi no, čelo, staro harmonl ko tn lepo bosansko pre progo 3X2 m v trgovini: »Ogled«, Mestni trg 3. t
Insektieide
Ing. Prezljeve, to je sredstva za pokončeva nje škodljivcev v hiši, na vrtu In na polju, za htevajte v lekarnah, dro gerljah ln odgovarjajočih trgovinah.
Kompletna kopalnica
ln dve bakreni peči — so proda. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4159, I
Globok otroški voziček
krem, prodam za 1050 lir
_ Istotam šivalni stroj
»Slnger« za 1100 Ur. — Marenčlčeva 3, Zore, t
Pozor čevljarski mojstri!
Stroj za čovljarske gornje dele, brez hlben, prodam. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 4172.
Prodam
kapne, blazine In železno okloplen kovčeg z Wert-helm ključi. Istotam preprogo 2.78X1.«0 m. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4157.	1
Velika izbira
otroških športnih In globokih vozičkov v vseh bsrvah po ugodnih cenah »Nova trgovina«, Tyrsevt» cesta 36. (nasproti Gospodarske zveze), v 1
Snažne, dobro ohranjene
spalnice, kuhinjsko opravo ter drugo pohištvo — ugodno naprodaj v trgovini : »Ogled«, Mestni trg St. 3, vhod skozi vežo. S
Bramorje
uniči »GHITAL«. — Ing Prezelj. Wolfiva ulica 3. Telefon 84-73.
Jttclo:
Enosobno stanovanje
s posebnim vhodom išče akademičarka približno v središču mesta, Naslov v upravi »Slov,« pod »Plačujem vestno 4128«. e
B siožte B
mcio:
Mlajša dekle
vajena vseh hišnih del. želi nastopiti pri krščanski družini. Ponudbe poslati podruž. »Slovenca« Novo mesto pod »Zmožna« St. 4143.	b
Učiteljska abiturientka
Išče z avgustom mesto vzgojiteljice v boljši družini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vzgojiteljica« 4173.	a
Absolventka
dvorazredne trg. Sole — išče kakršno koli zaposlitev. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zmožna večje kavcije« 4152. a
■ Sobe ■
IJUJo:
Sobo
prazno alt opremljeno, sončno, čisto, s kuhinjo ali souporabo kuhinje — ošče zakonski par z enoletnim otrokom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Za 1. avgust« 4179. c
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom Išče uradnica bolj v središču mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod : »Dobra plačnica« St. 4127.	a
Ali
ste ie
naročeni
na
Slovenca ?_
Vsak
naročnik zavarovan
02772020
202.
>Za vse lo izpolni hčeri eno prošnjo: Pri življenju ohrani poveljnika na Gradišču, katerega ona ljubi. Mirko 89 je sicer že oženil na dan vašega prihoda, ali njegova Zala, najkrasnejša ženska v vsej okolici, bo najpriprav-nejši dar tvojemu velikemu carju in gospodarju.« — »Ugodil Ikiiii njeni želji, reče poveljnik, »če uresniči svoj obet, sicer pa izgubiš glavo!«
293.
Ves dan so se Turki pripravljali na boj. Prihodnjo noč naj bi zopet od vseh strani naskočili obzidje na Gradišču. To pripravljanje so seveda opazili tudi kmetje v taboru. Mirko je razpostavil straže in navduševal vojake, češ, da bodo Turki gotovo še to noč zapustili ta kraj, fe ne bodo imeli takojšnjega uspeha. Zato naj samo vztrajajo.
294.
Kar je bilo krepkih in za boj odraslih niladeničev in mož, vse se je moralo za prihodnjo noč pripraviti. Tudi straže, ki so varovale podzemeljski vhod, je postavil Mirko za ozidje gradu. Le nekaj starih mož je pustil v kleti, da varujejo železna vrata. Vedel je, da so dobro zaklenjena, pa da tudi nihče nepoklicanih ne ve zanje.
j Kadimo g
Smrekovo čresfo
lepo, eiiravo, suho ln Ježlce — Kupi vsako Količino uanjarna J Lavrlč. St Vid pri Stični • Ljubljana.
Krojaške odpadke
volnene In bombažne, pletlljske In Šiviljske od-rezke. Itnkor vse tekstilna odpndko. Kupuje Gerk nian. Hrenov« ulica 8. K
Prazne steklenice
od Jekocltrola, Tonovlna, Iifetustna in Hukalcina, očiščene, kupujemo. Co-hostaklo, Resljeva 8. k
En voz sena ali slame
kupim. Mlšvelj, Ljubljanska ul. 37.	k
Gramofon in plošče
rabljene, tuill v neuporabnem stanju, kupujemo ln plačamo najvišje dnevne cene! »Evcrest«, Prešernov^ 41.	k
'I U nmtm
■> Gostilno
na prometni točki oddam zaradi odpotovanja. Naslov v upravi pod št. 4129
IUHM1NJ
Šiviljsko vajenko
sprejmem takoj. Naslov v upr. »Slovenca« 4181. v
Učenko
takoj sprejmem v trgovino s čevlji. - Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca«.	v
Vajenca za trgovino
z železnlno - sprejmem [ takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mala matura« 4124,	v
Modroce
patentne posteljne mreže, i otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno io po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13
Poslovni prostor
v strogem centru, dva prostora za pisarno Itd., odda. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Takoj« 4182.
Za uradne prostore
Iščemo lokal obstoječ Iz 4—5 sob, event. temu odgovarjajoče stanovanjske prostore po možnosti v centrumu za 1. aH 15. avgust 1942. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Urad«,	6
Kupim
PAPRIKA MARICH
UJI UUBH ■« HnKlMIB M ' ^
Pepe rosso italiano.	Italijanska paprika.
Garentito puro. In vendita	Zajamčeno čista. Dobi
pressonegoziantidiGeneri	se v vseh trgovinah z Alimentari e Commestibili živili.
DITTA H. HARICH
TORRE ANNUN. CENTRALE (Napoll)
in prodajam umetniške predmete, slike 1.1, d. — »Umetnost«, Kolodvorska št 30.
Novi naslovi
Frančiškanska nI. 3.
Telefon 4513,.
ki je bil že zaposlen na premogovnikih v jamskem obratu spiejmemo za čimprejšnji nastop.
Ponudbe z navedbo o dosedanji zaposlitvi na Rudnik v Krmelj.
Miaa
| Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15. ob ne-del lah In praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30
Izredno zanimiv film globoke in pretresljive vsebine
Trgovec s sužnjami
Annette Bach — Enzo Fiermonte KINO MATICA - TEL. 22-41
Sijajna ženitvena komedija
Siromaštvo in plemstvo
V gl. vlogah Vincenzo Scarpetta. EUi Parvo, Maria Donati, Dina Sassoli KINO UNION - TEL. 22-21
Pretresljiva ljubezenska drama
Turbine - Vihar
V glavnih vlogah Pavla Barbara in Friderik Benfer KINO SLOGA - TFt. 27-30
KINU KODELJEVO TEL. 41-84
Krasen in nad vse zanimiv film iz delovanja vojne morarice BELA LADJA Priljub'jeni Jean Gabin v globoki drami KRVAVA LILIJA
Predstave- delavnik ob 17M0. nedelia 14-30 in 17uri
IdehskI
Vse denarne in trgovske posle
Izvršim tiltro ln ločno. Obrnite se na: Rudolf Zore. Gledališka ul. 12. Telefon 88-10.
| Cfejaufc fi
Pozor stavbeniki in hišni posestniki!
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem pričel samostojno obrt s polaganjem parketov ter starim struženjem. — Be priporoča JOSIP BRLEČ. Ljubljana, Kolodvorska 28.


Hišo z velikim vrtom
v Trnovem, prodam. — Jonič,, Toljanska c. G9. p
Po Vaši želji Vam izdela
KNJIGOVEZNICA
Ljudske tiskarna
v Ljubljani
Kopitarjeva 6/II
9 svoji črtaln!cl ra7ne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Isto-tako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik.
Posebni oddelek za izdelovanje damskib torbic, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih fazonah.
CENE SKRAJNO NIZKE. P0SLUŽITE SE!
Inseriraite v »Slovencu" 1
ZAHVALA
Najsrčnejšo zahvalo Izrekam vsem, ki so mojega ljubega moža, gospoda
inž. Marjana Kunca
URADNIKA TEHNIČNEGA ODDELKA VISOKEGA KOMIS ARI J ATA
spremili do njegovega zadnjega zemskega doma, ga obsull s krasnim cvetjem In mu izkazali na kakršen koli način svoje sočutje v njegovi bolezni, posebno se pa zahvaljujem zastopnikom Visokega komlsariata gg. dr. inž. Farina Aldu, predstojniku clv. tehnlč službe, inž. Rote Oskarju, šef inženirju pri predstojniku clv. tehnlč. službe ter inž Ruehu Francu, načelniku tehničnega oddelka in ostalim uradnikom za častno spremstvo, preč. duhovščini z g. župnikom Košmerlom in g. prof. dr. Demšarju za tolažila sv vero gg. tovarišem ln akademikom za prekrasno petje, g. prof. dr. Lu-šlckvju g' asistentu dr. Derganeu in ostalim gg. zdravnikom za njih veliko brigo in skrbno negovanje v bolezni ln čč. sestram za njihovo požrtvovalno strežbo. Sv. maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi sv. Petra, v torek, 21. t. m. ob 8. uri.
Ljubljana, dno 18. julija 1942.
Žalujoča KUNC MILENA, žena.
Oiovannl Verga!
20
Ione lievolja
Roman.
»To mi je všeč!« je dejal Tone.
»Čujte. pridite v ponedeljek na »sciaro', ko bo moja mati šla na sejem.«
»V ponedeljek me ded ne bo pustil do^ diha, sedaj ko spravljamo no morje .Previdnost'.«
" Čim je mo jster Turi povedal, da je barka v >»du .je go«|>odar Tone prišel j>°nj0 s svojimi sinovi in z vsemi prijatelji. Medtem ko se je .Previdnost' pomikala k obali, se je sredi množice ojKitekala. kot da bi imela morsko bolezen.
»Dajte sem!« je vpil glasneje od vseh dru-irih boter Zuppiddo. Ostali so se pa znojili in kričali, da bi barko porinili na letve, ko se je zatikala ob kamenje.
»Pustite, do jaz napravim. Če ne, si jo vzamem v naročje kot punčko in vam jo posadim na vodo vso hkrati.«
»Boter Turi je zmožen to napraviti, s tistimi rokami!« so govorili nekateri. Ali pa: »Zdaj so Nevolje znova na konju.«
»1 a vrag hote Zuppiddo ima čarobne roke!« so vzklikali. »Poglejte, kako jo je preuredil, ko se je preje zdela naravnost kot nemaren star čevelj!«
In v resnici, zdaj je bila .Previdnost' videti čisto nekaj drugega: lesketajoča se od sveže smole, s tistim iepim rdečim pasom vzdolž krova in na krovu je iimdla svetega Frančiška z brado, ki se je zdela iz bombaža, tako da se je celo Dolginka pobotala s .Previdnostjo', odkar se je vrnilo brez njenega moža. Spravila se je z iijo iz strahu, zdaj ko j?: prišel ru-bežnik.
»Živel 6veli Frančišek!« je vsakdo vpil, ko
Za Ljudsko tiskamo v Ljubljani: Jože Kramar«
je videl pomikati se mimo .Previdnost' in Loc-cin sin je vpil glasneje od ostalih, ker je tipal, da bo zdaj gosjiodar Tone vzel na dnino tudi njega. Mena je stopila na mostovž ter je drugikrat plnkala od zadovoljnosti. Nazadnje je Locea vstala in je tudi odšla z množico, zaddj za Nevol jami.
»O botra Mena. to mora biti lep dan za vas vse: tako mora biti kot bo takrat, ko bom mogel kupiti svojo mulo,« ji je dejal Alfio Muha, s svojega okna nasproti.
»Tn osla boste prodali?«
»Kako naj sicer napravim, Jaz nisem bogat kot Vane Pizzuto. Če ne, bi ga ne prodal, zares ne.
»Uboga žival!«
»Če bi lahko hranil še ena usta, bi se oženil in bi ne živel sam kot pes!« je rekeil Alfio, smejoč se. Mena ni vedela, kaj naj bi dejala in Alfio je nato dodal:
»Zdaj, ko imate .Previdnost' na morju, vos bodo omožili 7 Brasijem Čebulo.«
»Ded mi ni ničesar rekel.
»Rekel vam bo potem. Še je čas. Od sedaj pa do takrat, ko se boste omožili, Bog ve koliko stvari se bo zgodilo in jmi katerih potih se bom peljal s svojim vozom! Povedali so mi. do je v Piani, onkraj mesta, pri železnici dela za vse. Zdaj se je Šantuzza zaradi novega mošta sporazumejo z massarom Filipom in ne bom imel tu nobenega opravka več.«
Kljub temu, da so bili Nevolje znova na konju, je pa gosjiodar Čebula še dalje zmajeval z glavo, prepovedujoč, da je to konj brez nog. On je vedel, kje so hibe, skrite pod svežo smolo.
»Zakrpana .Previdnost'! Slezasli sirup, sluz arabskega gumija, kot ustavna monairhija. Boste videli, da bodo gospodarju Tonetu naložili
še plačevan je pridobnine,« se je režal 'lekarnar.
»Naložili nam bodo celo plačevanje vode, ki jo pijemo. Zdaj pravi, da bodo stavili davek na smolo. Zato se je gosjiodar Tone podvizal, da dii preurediti svojo barko, pri vsem tem, da je mojster Turi Zuj>piddo pri njem za petdeset lir na dobrem.
»Pameten je pa bil stric Križ, ki je prodal Gosji nogi kredit za volčji bob.«
»Če se zdaj kolo sreče ne zaokrene v prid Nevoljam. si lio hišo pri nešpljevem drevesu vzeli Gosja noga in .Previdnost' se vrne k botru Turiju.«
Medtem pa je ,Previdnost' zdrknila na morje kot raca, s kljunom v zrak, brodila je notri in uživala hlad. gugajoč se nalahno v zeleni vodi, ki jo je tolkla okrog bokov in sonce se ji je. |)oigravalo na ličilu. Tudi gospodar Tone se je je veselil, z rokami na hrbtu in z razkoračenimi nogami, mr.ščeč nekoliko obrvi, kot to delajo mornarji, ko hočejo dobro videti tudi ob soncu, ki je bilo tedaj lopo zimsko. Polja so bila zeleno ,morje lesketajoče in nebo temnomodro. brezkončno. Tako se vrafa.jo lepo sonce in prijetna zimska jutra tudi očem, ki so plakale in ki so jih že videle črna kot smola. Vsaka stvor se prenovi kot ,Previdnost', ki ji je zadoščalo nekoliko smole in barve in par kosov lesa, d;i so jo napravili novo kot je bila popred, ne vidijo pa ničesair več oči, ki ne pla-knjo več in ki jih je zatisnila smrt.
»Boter Boštjanež ni dočakal, da bi videl ta praznik!« je mi»Iila pri sebi botra Maruzza, bodeč gori in doli pred snoviičem, da hi uredila votek. Tiste letve in prečne letve ji je vse napravil njen mož. s svojimi rokami, ob nedeljah ali ko je deževalo ter jih je on sam vsadil v zid. Vsaka stvar v tisti hiši je še govorila o njem. V kotičku je bil njegov dežnik iz po-
voščenega platna in pod posteljo njegovi skoro še novi čevlji. Medtem ko je Mena vlažila tkanje, je tudi ona imela žalost v srcu, misleč na botra Alfia, ki je odhajal v Bicocco in ki bo prodal svojega osla, uboga žival! Da imajo mladeniči kratek spomin in imajo oči, da gledajo z njimi samo na vzhod, na zapad gledajo ile starci, ki so že tolikokrat videli zahajati sonce.
»Sedaj, ko so znova postavili na morje .Previdnost', tvoj ded zopet hodi z gospodarjem Čebulo. Videla sem ju 7 mostovža tudi danes zjutraj, pred lopo Peipeta Nosana.«
»Gosjmdar Fortunat je bogat in nima nobenega dela, zato je ves dan na trgu,« je odvrnila Mena.
»Da, in njegov sin Brasi ima vsakršnega božjega blagoslova. zdaj, ko imamo rfTojo barko in našim možem ne bo treba hoditi na dnino, se bomo tudi mi izvlekli iz zagate in če nom duše iz vic pmagajo. da se rešimo dolga za volčji bob, bomo lahko začeli misliti na druge stvari Bodi mirna, ker tvoj ded ne spi in kar zadeva prejšnje, Vam ne bo dal občutiti, da ste izgubili očeta, kajti on je kot drugi oče.«
Malo zatem je prišeil gospodar Tone, nato-vorjen z mrežami, da se je zdel kot gora in mu nisi videl obraza. »Prišel sem, da jih zopet vzamem s čolna in treba je pregledati zanke, ker jutri bomo opremili .Previdnost'«, je dejal.
»Zakaj niste vzeli za jiomoč Toneta?« mu je odvrnila Maruzza, vlekoč kraj, medtem ko se je stari vrtel kot motovilo sredi dvorišča, da bi orlmotal mreže, ki jih ni hotelo biti konec, dn se je zdel kot kača z rejiom. »Pustil sem ga tam pri mojstru Pizzutu. Ubogi dečko, ves teden mora debati! In še, v januarju je človeku vroče s tem on6 na ramah.«
Izdajalci i: Inl Jože Sodi)
Urednik: Viktor Cenili