ftlTATCLJI! Prosimo, poglejte na Itevilk* poleg naslova u dan ko Vaša naročnina poteče. V teh časih ."piotnega povišanja cen, potrebu je list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
LisC slovenskih delavcevv Ameriki.
Reentered as Second Class »latter September 23th 1940 at the Post Office at New Yorfc, N. ¥., under Act of Congress of Mareb 3rd, 1879.

»o. 210. — Štev. 210.
NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 29, — PET EK, 21J. OKTOBRA, 1943.
VOLUME LI. — LETNIK LL
SLO V. BORCI ODBIJADO NAPADE
London, 28. okt. — Nemški ofenzivni napadi v Sloveniji niso dobili slovenskrh osvobodilnih čet nepripravljenih in zadnja poročila radia Svobodna Jugoslavija se glase, da so partizanske čete na Slovenskem uspešno odbile vse prve hujše napade.
NEMŽKO POROČILO:
Nemška jM»ro<"ila o ofenzivi v Sloveniji se glase, da so nemške čete pomet le s komunist ičnii m bandami" na vsej črti med Ljubljano. Zagrebom in (Jospieo, ter tudi zavzele Kočevje, Broad in ("nioiiielj. Poročilo je bil <lano |»o berlinskem radiu.
bilo j*>-
britske Čete pomagajo Jugoslovanom
Lotion, 28. okt. — Britski vojaški opazovalci so danes namignili, da britski vojaki, |« -amc/no in v matijih skupinah, sedaj pomagajo jugoslovanskim bojevnikom. < Opremljeni s*» ti vojaki .s |>otrcbiiim \x»jiiiin inaterijalom. Poročilo o trm ne omenja, kako in kdaj so bili angleški vojaki poslani na p »mor jugoslovanskim borrcm.
Ulede orožja je rečeno, da imajo brits-ke rdinire t cA vojakov lahke tanke, ter za k opne in druge lažje topove, kakor tudi zaloge granat in druge munhtije. S seboj imajo tudi kratkovalovne radijske aparate. Tako izroča United PrenR.
Nemci napadajo z motorizi-j u^u..-- • , . ~ ranimi edinicami	' Bolnišnica obstreljevana
X« •mei ii|K>rabljajo v ofenzivnih napadih zadnjih dni motorizirane oddelke in pri Novem mestu se jo nemškemu tanku |»osrečilo, da j«.- prodrl partizanske črte, toda je bil h tro odrezan od svoje infan-terij .ce rdinire. Nemci so tu utrpeli izgi»l>o več mrtvili in ranjenih.
Partizani uirčili predilnico v Škof ji Loki
Pai t;/.an>ki oddelki, ki so aktivni v zaledju nemških čet, so udri i v Škofjo I^oko in razbili tekstilno tovarno, kakor tudi železniško progo. Nemški vojaški vlak so iztirali in pretrgali vse poštne zveze z Ljulbljano.
Izdajalec ubit v Črni Rori
Oddelki |lete črnogorske brigade so ubili v akciji d<»brozna-Ticga izda ju ilia Stanistana in
Nemcem preti katastrofa
v
Zlobin bo morda odločil
^ Dalmai-iji so nemške čete vprizorile močne napade na o-KVoflwjeue kraje in v naselju 1'o suš je, kjer se nahaja partizanska bolnišnica, so nemška letala spustila bou*be, pri čemer je bilo nfbitin mnogo bolnikov in ranjencev.
Vareš nudil ob'lo vojnega materijala
Poročilo o bojili za Vareš navaja, da so osvobodilne čete ki *o zavzele premogovni kraj Vareš, dobile tamkaj velike zaloge vojnega materijal a vklju-rivši nekoj topov, ter trideset trukov živilskih zalog.
Partizani vztrajajo pri obdolžitvah
Kairo, 27. okt. ^ Partizanski radio je tekom svoje oddaje danes razmotrival o poročilih, kaU •iv je objavil Informaeijski urad jugoslovanske vlade tukaj in katera delajo vtis, da gen. Mihajlovie vodi borbo pro-dvajset. častnikov, ki so se bo- ti Nemcem ter se sedaj ogiblj rili na strani nacijev proti o-svobodUniin črtam.
Poročilo tudi pravi, «|<» je bil ujet črnogorski kvizling in bivši jugoslovanski cen. Djukanovic ter trideset častnikov
usodo Nemčije
V enem od zadnjih poročil iz Moskve je bilo omenjeno, da Rusi napredujejo v smeri proti Žlobinu, ki je manjše železniško križišče, katero leži ob frontni liniii nad Go-melom. Ce se ruskim četam posreči prebiti nemško črto na tej točki, tedaj zna biti usoda Nemčije, v kolikor se ruske fronte tiče, zaključena v dobi nekaj tednov.
Sedaj so rdeče armade že ta l ko Iblizn te strategično izredno! SLOVENCI V CLE VE
v Rusiji
važne točk«', da j«- lahko Nemcem že vročo <>b misli na poraz, ki so ga doživeli prrd FRANK skvo, kajti poraz, ki ga znajo doživeti pri Žlobinu. ibo zasenčil to, kar se j«' zgodilo iz obleganjem Moskve.
Ako Ru>i presekajo to važno nemško obrambno črto, ]>o celotna nemška linija takorekoč presekana na dvoje.
Tu bi mogli Rusi presekati Nemcem dovozno |x»t na cen-tralno-severno predel je fronte.
Pretrgan je dovoznih črt ali zvez nad tokom reke Pripet bi pomenilo, da bi potem preostala Nemcem edino Še dovozna črta, ki pelje skozi Brest-Li-tovsk, ki leži tristo milj proti zapadli. Hitlerjeve južno in severne bojne sile bi bile tako ločene in nemške rezerve bi morale napraviti tristo milj dolgo pot, da bi se ognile Širokim močvirnatim predel jem p r i Pinsk-Pripetu. V zimskem času pa bi bilo seveda na ta način izredno težko vzdržati uspešno obrambo ob dnje|>erski črti v tem sektorju, pravzaprav bi to bilo brez dovozne zvezo Žlobinu nemogoče in radi tega jr lahko soditi, kolike vrednosti je za Nem -e t:i drugače po><?4>no važni kraj.
Politična stran konference v Moskvi vzbuja upanje za sporazum
London, 27. okt. — Kakor poroča novinarski opazovalec J. B. Reston * "New York
"Timesu", je potek politične strani moskovske trozvezne konference zadovoljiv, ker Y
oemdno, da so se konferent: prilično dobro sporazumeli glede sodelovanja v politične: <
oziru.	-:-i----------
ce oziroma dogovorov iu za-
Konferenra bo najbrž za- kljurkov, delajo noč in dan priključena koneem prihodnjega pravijajo materijal za končno tedna in jx>tem bo brezdvoma sestavo, j uode.odan jenega kaj več o po-
V sredo večer je bila delegacija konference udeležena pri nalašč zanjo prirejeni predstavi zbora rdeče armade.
LANDU DELUJEJO ZA teku konferenčnih zborovanj in
PONOVNO IZVOLITEV J. LAUSCHETA
Lonergan priznal umor
o zaključkih ter sporazumih, ki so bili ali še bodo doseženi.
Moskovski radio je, ki je bil	29. okt.—Pozno sinoči je bilo iz urada distrik-jmvzet v Londonu, pravi, da jo	* nega pravd ni k a naznanjeno, da je kanadski letalski ka-iuiel premier Stalin ponovno	^avne Lonergan končno priznal, da je on ubil svojo privatno raogovarjanje z vna-	zeno v njeni spalnici pretočeno nedeljo, njem ministrom Edenom, ka-j Izpoved je prišla kmalu peterega je spremljal Sir Archi-	tem_ ko se je nepričakovano
»»v	JL m |/i n (iiVUHtllU
bald Clark Kerr, britski posla- jwjavil pred zasiiSevalri Mau.
ink v Moskvi m gen. Sir Ha- rice Worcester o katerem je vojaški trdil kadet)
da je bil z njim skupaj v prijateljevem sta no
ting Ismay, britski svetovalec.
Pusi, pravi opazovalec, ne vanju na dan umora, ter da mu podčrtujejo toliko razlik, ki ob- je ukradel letalsko uniformo in stoja jo med Rusijo in ostalima sto dolarjev. Worcester, ki je dvema velikima zaveznicama. < nalašč prišel v New York, ker pač pa poudarjajo, da je tre-1 je opazil svoje ime v listih v notno najvažnejše to, da zavez zvezi z zadevo umora, je dejal.
niki nastopijo skupno v združeni politični strategiji.
Iz tega je sklepati, da Vja-česlav M o lotov, sovjetski vna-nji komisar, ni le pokazal do-bre volje do kooperacije tekom
Clevelandski župan, Frank •I. Lausche, slovenski sin. kan-
d.dira pon.vno za župana me-K koilference aiupak"t>0 tudi sta Clevelanda in v njegov, iob z.lk|ju-.ku koilferenCe „tra.
kampanji mu ]>oma venci, ki
njegovo —uilI1J(- £iipaii"«:uije| zadeva,, zavoz!likoV> m mu hoeejo pomag-ati tudi »1«! Zl!^iI|10 ^ <la je kot dc]e. ponovnegji županjega U-rmi-l^ aa koatVrenci udeležen
Audrey Y. Višinski, vnanji
da ni Lonergana še nikdar videl v svojem življenju. Kadet je tudi sam prizna!, <la "tega" Worcesterja tudi on ne pozna. Pozneje je v izpovedi izjavil, da si je ime vojaka izmislil.
U umoru svoje žene je izpovedal, da je sel na njen dom in
na
Boji pri Kolašinu in Berani
sppadov ali sporov s Titovimi j Pretrgam je nemške črte pri fci,ami-	I Žlobinu bi prisililo Nemce k u-
"Ako bi se ta poročila u je-; mik» ]>roti zapadnemu toku
I pati j«', da !m» naš slovenski . France v Clevelandu z<»j»et izvoljen na župansko mesto, v korist in blagor <vojih rojakov, kot tudi celotnega prebivalstva mesta Clevelanda.
mala z resnico, "je bilo rečeno I K) partizanskem radiju, "tedaj bi bili mi prvi, ki bi pozdravili Mihajlovičevo akcijo proti naeijem. Toda na našo veliko žalost Mihajlovie še ve-Tožki 1K ► j i nadaljujejo pri j dno služi večnim sovražnikom
Kolšinu in Berani in Nemci so imeli tu velike izgube.
Pri Sanjaku v Bosni in tudi v f'rni gori so partizanske čete 2. s/liora uspešno odbile hude nemške napade, v katerih so i-grali tanki precej važno vlogo.
našega ljudstva.
"IZdi se nam, da je že skrajni čas, da bi ljudje, ki sede v raznih informacijskih centrih pričeli držati jezike za zobmi, kajti napravili so že dovolj veliko škodo našemu narodu,"
8. armada zavzela 6 krajev v Italiji
Aliir, 28. okt. — Obe zavezniški armadi, ki se vojujeta v Italiji, sta dosegli nekaj novih uspehov v svojem napredovanju proti glavni točki—Rimu.
Dsma armada
pod poveljstvom gen. Montgoinervja je tikupno s kanadskimi četami B&vzela šest naduljnih krajev.
Zavezniške jxmwrske edinioe so obstreljevale Gaeto, italijansko pristanišče oddaljeno ka-ikili štirideset milj od Neapolja. Cjfostreijevamje se je vršilo pri telem dnevu.
Pri reki Tri^no si je osma
armada utrdila močno in važno pozicijo vzlic stalnemu ar-tiljeriskemu ognju iz nemških topov.
Armade gen. Clarka so na na«|)rotni strani italijanske fronte napredwale za nekaj rmilj v gorskem terenu severno-t'zhodno od Raviscanine. Zavzele so tudi kraj Riardo.
reke Bug, kar bi seveda |»onu nilo, <la bi morala Nemčivi otl-poklicati z Balkana in od drugod svoje čete. če bi hotela braniti močno utrjeno zapadno stran poljske reke Bug.
Busi ibi tudi > tem dobili od-prto pot v Berlin in to bi pomenilo konec nemške odporne sile, ali vsaj popolno katastrofo na celi ruski fronti.
Naciji vozijo čete na vzhod
Moskva, '27. okt. Vrhovna na-eijska vojaška komanda je odredila, da se pošlje močna oja-čanja na vzhodno fronto iz Italiji', Francije ter Nemčije.
"Rdeča zvezda", glasilo rdeče armade, piše, da so Nemei v jiredelju Krivojega roga dobili olje in celo majhne tanke ter drugo orožje po zraku. List metli, da Nemci nikakor ne nameravajo zapustiti Krima, če ne bodo v to prisiljeni po sovjetskih nevzdržnih napadih. Držali se bodo kakor dolgo se ibodo mogli in to je razvidno iz tega, ker pošiljajo iz Evrope, kjer se tepo z zavezniki Ameriko l»n Anglijo, čete 'vn (bojni materija! na rusko fronto.
IJ,> I jal pri tem. <la obstoja nujna potrkal na vrata njene spalni-Iso prav ponosni p,treUi sodelovanja v politic- u"a J« odprla in se vr-dosedanje zupanovanjej 1(11i 7aihiVah	liila v posteljo. Ko je ležala v
jM>stelji, jo je udaril po glavi s svečnikom, ki se je zlomil, nakar je vzel drugega in jo zopet udaril. Pri tem je ona skočila kvišku, da bi se branila, toda on jo je pograbil za vrat in jo je zadušil. Medtem, ko jo je dušil se je krčevito branila in ga opraskala po obrazu iit vratu. — Prej je o teli praskali rekel, da jih je dobil od vojaka, ki mu je ukradel uniformo.
Lonergan je tudi priznal, da je vrgel pozneje uniformo v reko na iztočni 7D. rest i.
Motiv umora, pravijo detektivi, je bila deloma ljubosumnost, deloma pa tudi vprašanje denarja. Lonergan je menda večkrat zahteval visoke vsote denarja od svoje žene. Zdaj pravi tudi, da mu je žena dejala, da ne bo smel več videti otroka. k;ir trn je ujezilo tako, da jo je ubil.
AMERIŠKE ZRAČNE IZGUBE
Kot je bilo uradno dognano, znaša vrednost ameriških ae-roplanov, ki so nastanjeni v Angliji, in so bili v šestih mesecih izgubljeni v zračn* ofenzivi proti Nemčiji, 150,000.000 dolarjev.
Od 1. maja do 2"). oktobra je bilo izgubljenih <">.").'{ štirimotor-nili letečih trdnjav in B-'J4 Li-berators (težkih bombnikov). Ce vzamemo, da vsak tak ?>om-bnik velja $350,000, tedaj Je znašala vrednost vseh izgubljenih bombnikov okoli sto osoni-mtrideset miljonv -•">>' tisoč dola rjo \\
V istem času je'bilo uničenih <>:> napadalnih aeroplanov P-47 Thunderbolt, kateri vsak velja $80.000. ali skupaj $.">..">00.000.
Izgubljenih je bilo 23 srednjih bombnikov l»-2(» Marauder, katerih vsak velja akoli $150,000, skupaj $3,5<>0.000. ali skupna vrednost vseli izgubljenih aeroplanov 000.000.
Edini vojni bond, za katerega vam 1 o žal, je oni, ki ga niste kupili.!
podkomisar, katerega je Stalin imenoval v takozvano Sredozemsko komisijo. Ta komisija, pravijo, ni bila v resnie.i jx>stavljena z;it(». da obravnava izključno sredozemske probleme in vprašanja, radi česar je tudi ime te komisije slalm izbrano. To je posebno razvidno iz poteka tekoče trozvezne konference.
Nemci so nehote veliko doprinesli k moskovski konferenci — dolgo pred konferenco so nvznašali med pod jar ml jen imi narodi govorice in propagando, ki je povečevala in širila v ne-dogleilne dimenzije takozvane ]>olitične in druge razlike socialnega značaja, da so ljudje |kj(1 naeijsko peto in drugod' po svetu zares pričakovali, da bo v Moskvi počilo, ko hitro IhrIo sedli za konferenčno m i z o predstavniki treh velesil. S tem s seveda po eni strani nekako moralno obvezali zaveznike, da drže skupaj vkljub gotovo™ razlikam, a po drugi strani so ljudstvom sami sebe ponovno prikazali za revne napovedovalce razvitja dogodkov v tej vojni. ljudje namreč še niso pozabili, kako so Nemci prerokovali konop Rusije že v začetku operacij na ruski fronti, kjer se sedaj v divjem 1>egu |>o-mičejo nazaj proti Tretjemu rajhu.
Vešeaki, ki bodo sestavili dokumente ali zapiske konferen-
izpoved. Tudi je radevolje ]>ri-sta! sam »>d <t»b<> nato, da -«• podvrže po kratkem odmoru i:ada'jnemu izj>ra.ševanjn, katero je trajalo ?koro vso noe. Med izpraševanjem, je Lonergan priznal svojo krivdo.
V stanovanju kadetovega prijatelja, pri katerem je bil čez noč tekom časa. ko je bila umorjena njegova žena, so našli Visače, na katerih ;-o bili sledovi krvi in te otiralke so sedaj predmet raziskovanja v laboratoriju, da se dožene, če kaj pomenijo z ozironi na zadevo umora.
Odtisi prstov, ki so jih našli na svečnikih, z enim od katerih .je bila 1'atricija ubita, niso bili dovolj razločni, da bi se jih moglo uporabiti, kot evidenco, Tudi pepel iz peči za centralno kurjavo v prijateljevem domu, kjer je kadet prenočeval in potem odšel od tam v izposojeni eivilni oblekli svojt ga odsotnega prijatelija, ni pokazal nič gotovrera. čeprav >•> detektivi upali, da bodo našli kako sled za izginulo uniformo, katero so sodili, da je morda Lonergan vrgel v ogenj, ako je on umoril svojo ženo.
(i umorjeni mladi dedinji je prišlo na svetlo več podrobnosti o njenem privatnem življenju, medtem tudi to. da njen zakon s kadetom ni bil srečen in njena mati ni bila zadovoljna, ker je Patiririja hotela poročMi Lonergana in nol>euegn druge ga ne.
1'ravijo tudi. da je Patrieij.-j bila aktivna za Rde<"i križ i je pomagala, kot pc»n<>žna 1 •<: ničarka v bolnišnici Brllevue in St Clair, *
Njena mati ima pri < mesečnega sinčka svoje
>l»i is
ki je okrutno ubil njegovo mlado ženo Patrieijo.
Tekom 1'»-urnega izpraševanja je kadet vo«lno vztrajal pri tem, da mu je njegovo letalsko uniformo ukradel nek vojak. »Spričo njegove vztrajnosti ali trovratnosti je pomožni okrajni pravdnik Grumet izjavil, da je mladi. 26-Ietni kadet izredno hladnokrvn človek, ki ga je težko pripraviti do tega, da bi le količkaj spremenil svojo
Lonergan je prišel iz Toron-ta Z detektivi prostovoljno i m.jene hčere in >c 7. njim te' 1/ je dejal, da je pripravljen, daj v sV°ji veliki žalosti. Dejala je. jim jKmioga izslediti zločinca,; da je bila 1'atririja vsa ne um
na na svojega malčka in je prebila z njim večji del fevi jega rasa, kadar ni bila druga-V za posljena.
Prva p>ročila, je dejala njena mati, so napravila vtis. da je bila njena hči lahkoživka, ki je zahajala v nočne kluHv z raznimi moškimi, kar pa ni bi'o res. malo zabave >i je privoščila le koncem tedna, ko je >vo. jimi in družinskimi pri^ati'.'ji in znaaiei šla v kakj z^suvišče.
"0LA8 NAHODA" — NEW TORE
___USTANOVLJEN L. lift
--m—nt r .......M ■■■■■■■ i
GLAS NARODA
_ (VOICE OF THE PEOPLE"

tt
«9 Elonato Pnbllahim Company, (A Oorporatlo«) frank Bakasr, Pmddaat; Ignae Hode, Treasurer; Joaepb Lapaba, Baa. tt koriM of tka corporation and addresses of above
216 WEST 18th STREET. NEW YORK 11, N. X.
51st Year
"GU« Naroda" la Issued every day except Saturday!, Sundays and Holidays.
Subscription Yearly |7.	Advertisement on Agreement.
ZA CELO LETO VELJA UST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: 17 —: ZA POL LETA «3.50; ZA ČETBT LETA »2.—.
"Olaa Naroda" lahajs. vsaki dan Iz v tem« sobot, nedelj ln praznikov.
"GLAS NARODA" 216 WEST 18th 8TREET, NEW YORK 1L N. X Telephone: CBeiaea S—1242
VELIKANSKE RUSKE ZMAGE
Ze reč mesecev koraka riuska rdeča armada od ene zmage do druge in ena je večja od diiijre. Kako velikanski je obseg riL<ke ofenzive, moremo dobiti o tem nekaj poj-m. saiuO- če pogledamo zemljevid. V kolenu Dnjepra so 51u>i z naskokom zavzeli Dnepropetrovsk, ki je bil silno močna neTuška tixlnjava ter ima največje topilnice in je-Uaine v Rlisiji. Vzhodno t>d Dnjepropeti-ovska se je rdeča armada v welikanskeni loku od Dnjopra zarila v nemško < rto ter z m'-skokom navzela Krivoj Rog. ki je središče nidaj-skega okrožja. In od Krivoga Roga Riu4 prodirajo <i;iljo proti jugu, proti Čniem morju. Južno od Diijepro-petrovska >d Rusi po 11-diieviiih pouličuih Hxijili zavzeli Melitopol, od k odor so vdarili proti vzhodu, malo severno od A lovskega morja, in proti seveixjzapadu. Vsa prodiranja rdeče armade imajo namen zajeti nemško armado v koli lin Dnjepra, ki tšteje okoli pol miljona vojakov, obenem pa odrezati pot zu umik armadi, ki so še vedno drži na Krimu. Vse te rinke zmage so tako velike, da jih ne moremo pojmiti. .Nobenega dvoma ni več, da bodo nemške iinnade v južni Ukrajini, v kolenu Dnjepra in na Krimu doživele tako strahovit poraz, da Ibo poraz v Stalin gradu, ki je bi! zelo velik, le neznaten lesnika v primeri z debelim, žlahtnim jabolkom.
Xek poz.uan zavezniški strateški veščak v Londonu, <>gar ime ni bilo omenjeno, zasleduje rusko ofenzivo in \ojne operaeije rdeče armade na podlagi poročil s fronte .h na zemljevidu in pravi, da so mu nekatere ruske ama-u<* zde nerazuiul.iive in nemogoče.
In la izvedenec kratko pravi: "Rusi delajo, ne povejo pa nič. Toda. dokler tako dobro delajo, jili prav rad piLstim. <la gredo svojo pot. Pa rad bi vedel, 'kako morejo prepeljati miljone funtov raznih vojnih potrebščin, da jiJt ima rde<'a annada vedtoo dovolj na razpolago. Zares nad vse rudno se mi zdi. Najbrže vozijo vse to droške in vozovi s konji in vse, kar tse vrti na kolesih in lend-lease trukfi in bojrve kako še vse. Vse«no pa gre.*'
"Kako to delajo, nikomur ne pokažejo. Na fronto >iiio |Kislali opazovalca. Pokazali so mu majhen predel, kjer niso mogli dovolj videti, da bi mogli presoditi. Nato .,<• bil povabljen na kosilo; bilo je mnogo jedi] in dovolj vmlke Pa prav ničesar več ni izvedel, kot bi mogel izvedeli v Moskvi."
'IV velike zmage zelo vznemirjajo nemškega propagandnega ministra dr. Goebbelsa, ki je svojim baekom priznal, da se nemške armade v Rusiji pred silno premočjo rdeče armade umikajo, toda je rekel, da so Rusi zato napeli vse sile, da so dosegli nekaj zmag, da ž njimi vpli-• a jo na konferenco treh vnanjih ministrov v Moskvi.
Pri vsem tem, da so se Nemci umikali skozi celo lansko /inm in se v ruski kletni ofenzivi še neprestano umikajo že od 12. julija, ostane morala v armadi na višku in izgleda, da se bodo morali Rusi še trdo ?x>riti, predno bodo ' rgli sovražnika čez mejo.
Ra vno tako slaba prede Nemcem v Italiji, kjer zavezniki stalno napredujejo.
S kakimi občutki nemški narod dan za dnem sprejema poročila o porazih, si moremo misliti. Nemški narod Milaj že ve, kot vedo nemški generali, da je nemška ar-■uada že poražena. Vsako upanje v zmago je izginilo. Okleniti bo treba mir. kakoršnega 1m> pač mogoče, in čim I-rej. Nesmiselno je boriti -se dalje, ko zmage ni mogoče j/vojevati. To je razpoloženje nem&kega naroda, kot pra-\ijo zadnja poročila iz Nemčije. To pa pomeni, da se domača fronta krha.
TIIRATRE OCII.D prrdutavljrf.
P A Lr L ROBESON!
v M*r(atrt Wrbtrr prudukfiji
OTHELLO
r kateri natečaje tu«Ji
JojJE KRRRER 1"TA MAGBX MARGARET WEBSTER JAMO MONKS
ihUBfBT TMfATRt. W. 44th ST., I
X. w V..rk <-|ty — TW. Ol C-59M | r « S aw: ijti • rtrtkih In »oliotah l-T'ldur ub 1:30.
Tita dolnjo v Kairu
Kairo, 28. okt. — Liforuia-cijski urad kraljeve jugoslovanske vlade v Kairu, je danes obdolžil partizanskega poveljnika Tita, da brez nehanja in vztrajno obtožuje Mihajloviča izdajstva in sodelovanja s sovražnikom ter napadanja njegovih (Titovih) čet.
ClTATELJEM je znano, kako se je vse podražilo, in ramotako tudi tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da si rojaki zasigurajo redno dopoeiljanje tista, lahko gredo upravništvu na rok« s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnine. ALI NE BI OBNOVILI 8VOJO NAROČNINO ŠE DANES?

Jugoslovanski vladni krogi o jugosl. vprašanju
Kairo, 22. okt. (ONA). — Napad Vseslovanskega kongresa na generala Dražo Mihajloviča, katerega objavlja moskovsko časopisje, je napravil globok vtis na tukajšnje balkanske kroge, ki pripisujejo največ važnosti dejstvu, da je bil napad objavljen ravno v trenotku, ko je začela poslovati konferenca treh ministrov.
Tukaj je splošno prevlado
valo mnenje, posebno po obisku zunanjega ministra Anthony Edena pri predsednikih grške in jugoslovanske vlade, da se bo konferenca ha vila tudi z balkansko politično siutacijo. Občutek je bil splošen da bodo zunan.ii ministri skušali najti sporazum, ki naj bi odstranil globlje vzroke strankarske bor be, ki j«. v Jugoslaviji včasih zaplamtela v pravo mješeansko vojno, in se je zdaj v nekoliko manjšem obsegu tudi na grško ozemlje, kjer so se pojavila v bistvu precej slična vprašanja kot v Jugoslaviji.
V obeh slučajih so vzroki teli notranjih bojev popolnoma n<odvisni od vprašanja, da-li je treba ali ne, v boj proti zavoje vaču. Gre le za vpra'ša-j nje ideoloffične orientacije in za bodočo formo vlade. Ako zdaj ne pri do do sporazuma med Ameriko, Anglijo in Ru-sijo, se ji* bati, da bodo izbmh-nili boji istega značaja v vseh deželah Evrope, tako da bi se zavezniki po svoji vojaški zma gi nad Nemčijo nahajali v sredi strahovite meščanske vojne, ki hi začela stresati ves kontinent.
Vprašanje, katero si tukaj stavijo vsi v nemirnem pričakovanju, je naslednje — kako ,ie treba tolmačiti dejstvo, da ie bila izjava Vseslovanskejra
na razpolago radio 54 Svobodna
perirajo partizani in Mihajle-vič v istih 'krajih, tako da se je nemogoče pobotati ra podlagi teritorijalne opredelitve. Različne skupine, ki so le posredno odgovorne Mihajloviča, ker se nahajajo med člani komite-
Jugosiavija," in so tako mogli'ja narodnega upora, ki prizna-pripisati sebi vse, 'kar se je h a Mihajloviča za svojega vr-zgodilc.	hovnega komandanta, se tudi
Zadnje tri tedne *> poslužuje113^'0. na istcm 0Zemlju kot Mihajlovič radio aparatov. kajPartlzGm-tere je najbi-že zaplenil od Podučeni kiogi v Kairo trde. Nemcev ali Italijanov in začel da je mogoče edrno le ena reši-cddajati na kratko valovni po- tev tega problema, in sicer spo staji "kot demokratična ajjen- rafeum v bistvenih vprašanjih, tura v gozdovih in planinah ki bi odstranili ideologična na Jugoslavije" ki pošilja svoje sprotja m'ed temi strankami, oddaje tudi v Ameriko. Tako tako da bi jim bilo ntogoee tso-Mihajiovič preko tega radia delovali pod skupnim vrhov-kot jugoslovanska vlada v aim poveljstvom. Kaii o, obtožujeta partizane, da Ravno ta predpogoj je ži na podlagi svojega radia pripi- zdaj veljaven za Grčijo in ho -ujejo sebi čisto izključno Mi- v bodoče postal veljaven tudi hailov.čeve zmlage.	v vseh drugih evropskih deže-
V mnogih predelih dežele o- lah.	t
RAZGLEDNIH
IZ UBADA ZDBUŽENEGA ODBOBA JUŽNOSLOVAN SKIH AMERIKANCEV
Skozi dve leti — v resnici j jugoslovanske "vlauc" v iz-vse do avgusta 194.) — so bili|gnanstvu, katera še vedno tro-anieriski časopisi in radio od-iši na fctotisoče dolarjev (denar
daje potne lažnjive profpagan-de o Mihajloviča in njegovih <etnikili. Tiko te dobe so bili partizani in njih vodja Tito redkokdaj omenjeni.
Začetkom sept'embra tega leta je nastala v tem izrazita sprememba, ker je Združeni odbor južncslovanskih Ameri-kancev odprl svoj nrad v New Yorku kateremu je predsednik I.ouis Adamič, ki je počel ves
kongresa objavljena v Moskvi SV0J r'a£ posvečati temu delu. ravno v sedanjem trenotku? Je li to znak, da lioče Sovjetska
naroda) za lažnjivc propagando.
Da se potrebni fond za na-daljno večje delo zagotovi, je nujno da vsak poedinec prispeva po svoji moči.
Vsak, ki se zaveda divje bor-ibe nar'\ga naroda za svobodo i vsak, ki želi da pravica zmaga, da svojim bratom in razorani domovini pomaga doseči l>olj.Šo lK»dočiv»st v napredni, deniio-
New York bo zopet postal mesto bleščečih luči
Prihodnji pondeljek bodo zopet zagorele hh;i Broadway;! v vsem svojem sijaju, kajti vojaške cblasti za vzhodno atlant sko predelje so odredile, da ni več potrebna delna zatemnitev oft> \tzliodneni kakor tudi ne ol> pacifiškem obrežju.
Vkljub tej odredbi pa ixh1<> vojaške o^)la<ti pričakovale, da se 'bo odslej prostovoljno hranilo z električno svetlobo v prid vojnega napora.
Ta važni odlok iz Wasliiin?-tona pomeni, da so zavezniki dobro opravili z osiškimi immI mornicatni na Atlantiku in Pacifiku. Vendar *p:i je bilo iz "Washingtona obenem z «m11o-kom izdano svarilo, da nevarnost od strani podmornic še ni docela odpravljena in se lahko zgodi, da 1>o treba obrežne kraje in mesta še zatemniti.
Rusija, da se to vprašanje raz-č?sti takoj, ali je to le izjava ruske ^lade, da l>o Rusija nadaljevala svojo sedanjo balkan sko politiko?
Jako presenetljivo dejstvo je to, da ima Sovjit. Rusija is tukajšnjo vlado kralja Petra, v kateri je Mihajlovič minister vojske, korektne diplomatične odnošaje. Obenem pa Sovjcti povsem oeividno priznavajo tu di takozvano Biliaško republiko, katero so ustanovili paUi-zanj. v kateri imajo svo^e^a diplomatičnega zastopnika. Bi-hašiko republiko nista priznali niti Amerrka niti Anglija, navzlic temn pa imata obe velesili vojaško zvezo z obema stran-tama. s partizani in z M5-hajlovičem.
Partizanska vlada je bila u-st a novi jena decembra 1942 v Bihača vtsevemi Bosni. Poročila trde, da s<» nahajajo v tej vladi vse poltične stranke, in da se nahajajo v njej (predstavniki duhovništva, profesorji in kmetje. Predsednik je baje dr. Ivan Ribar, bivši predsednik jugosiovanske narodne skup-
..	, . . k rat ski in bratski vezi vseh
MShajlovic se sedaj manj o-i jlržnih Slovanov, ie potrebno, menja m tudi kadar njegovo|(,n ^ gy - ispevek in ta.
m>e pride v tisk pe poknto z ko p 0 g t a n e -contributor razumu publicijskimi pravara- inemberM Združenega odliora.
!m, vlad"	a^ntov ,ki mu z obratno pošto pošlje
kakor je Fotic cigar urad raz- r.lansko izkaznico
pošilja vesti od neke neposto-
ječe radio oddaje v poizkusih, da iapodbija popularnost Osvobodilna sile, p'artizanov in njihovega vodja Tita.
Po drngi strani publiciranje resnice pod vodstvom Združenega odbora v tisku, in preko radia vpliva na uradni Washington in London potom hrvaškega, srbskega in slovenskega naroda.
Tekom preteklih dveh mesecev je Louis Adamič govoril o situaciji v Jugoslaviji s istoti nami visokih uradnikov, radi komentatorjev, urednikov in časnikarjev. Napisal je stotine pisem, brzojavk, in kahelov v Wash ington, London, Moskvo, Kairo in generalu Eisin-hoAVei u. Združeni odbor je začel izdajati svoj Bulletin v 30 tisoč izvodih. Mr. Adamič je isto tako napisal več člankov za važne vplivne ameriške časopise in revije.
Vse to pa zahteva ne samo o-gromnega dela. ampak istota-ko razmerno velike stroške, pri No, to
-eine. Mihajloviču naklonjeni »krogi trde, da je predsednik
tega eksekutivnega komiteja l;bžno $2,000 mesečno, sin tega dr. Ribara o katerem saluo začetek dela in mnogo je znauo. da simpatizira z le vi-j ^ «iora še urediti. Mr. čarji.	I Adami? daje (brezplačno) ves
Jugoslovanski vladni krogi SV0J in energijo temu od-
v Kairo vneto zagovarjajo svoji ga vojnega ministra, trdeč, da so obtožbe Vsesiovanskega kongresa "neutemeljene" in da je jugoslovanska sekcija te-ga kongresa le en sam član, Božidar Maslarič, jugoslovanski komunist, ki se nahaja v
boru, ali ne more pa nadalje o-pravljati sam največji del dela. Odboru je treba več tehničnih namestnikov. Ravno tako je tuba tiskati in izdajati knjige, brošure letake, plakate in slič-no poleg rednega Bulletina. To pomeni, da bo kmalu treba
Moskvi od 'leta 1929 naprej. Ti, Združenemu odboru do $5,000 krogi irde. da je Mihajlovič v.nKi<?čno. teku zadnjih dveh let garal za! Swtoi je treba odboru naj-zavezr.iško stvar, da je zvesto $30,000. Razdelitev aktiv izvrševal dela sabotaže, in tudi nosti 1k) zahtevala to vsoto za
Potrebno je, da vsa društva iz svoje blagajne prispevajo v ta fond, ki je potreben za moralno in materialno podporo osvobodilnim silam v stari domovini.
Potrebno je, da vse nase naselbine priredijo koncerte in zborovanja v korist teira foiv da.
Nabiralne listine bomo poslali vsakemu, ki želi med prijatelji in znanci delovati za ta fond.
Za vsa pojasnila pišite na: cflFnited Conumittee of South Slavic Americans. 1010 Park Avenue, New York (28) N. Y.
Vse pošiljatve naslovite na /ironiji naslov po možnosti tudi čeke in money ordere, izdane na United Committee of South Slavic Americans.
Kampanja bo trajala do konca dec» lnbra — radi tega je potrebna takojšnja akcija vsakega posameznika.
Xaše 'hratje in sestre v stari domovini nesebično žrtvujejo svoja lastna življenja — nam je mnogo lažje žrtvovati nekaj dolarjev.
Kadar bo delo Združenega odbora dokončano, se bo izdalo Spominsko knjigo z imeni vxeli. ki so s prispevki omogočili dosego cilja, da-bodo naši bratje v stari domovini videli. kdo je bil z njimi v njihovi težki in krvavi borbi za pravico in svobodo.
'Vinko Ujčič, fin. tajnik M. J. Bogdanovič. blagajnik.
vse dru?e naredbe, in to za ceno strahovitih izgub človeških življenj, in strašnega preganjanja tisočev svojih sodežela-jiov.
"Danes, trde ti krogi, Mihaj-, lovic še vedno izvršuje operacije proti osišca na &roikih
prvo polovico prihodnjega leta.
Vršeč svojo začetno nalogo vzlic Veliki mnaporom in stroškom, ;'e Združenih odbor deloma u-pel, da pred uradnimi krogi in ameriško javnostjo prikaže v pravi luči značaj in cilj Narodne osvobodilne bor
predelih o«emlja% rakar pa se be južnoslovanskega naroda in
njemu ne daj« in flfc priznara
nobena zasluge, ker nima sred-
tu je dosegel za nas narod prvi uspeh te vojne, proti protivn'e-
siev, da bi povedal g vetu, kaj, mu dehi narodnih sovražnikov se dodm iMfejt pqWhH v prvi vrsti članov takozv&ae
SLOVENSKA ŠTAJERSKA ZAKLONIŠČE
Slovens-ka Štajerska je prenapolnjena z dijaki in dijakinjami iz rajlia. Posebno veliko nemških dijakov je v Rogaški Slatini. Dijaki pripovedujejo da so jih poslali na Štajensko za to. da hi jih angleški 1'etalei ne pobili. Nekateri izmed njih so bili toliko žlobudra vi, da so pifc oblasti pozaprle.-ker'da so razsirj.-di "vznemirljive vesti"
"Bazovica "
Naciji dolže Italijo za svojo smolo na ruski fronti
Stockholm, JO. okt. — Nemški list "Brussler Zeitung" meče krivdo za strahovite poraze nemške vojske na ruski fronti na italijansko izdajstvo Nemčije.
Li>t piše, da -o morali Nemci <>dstraniti mnogo divizij iz ruske fronte, da «> razorožili in nevtralizirali .'>0 laških divizij, ki nO bile pripravljene, da zabodejo Nemčijo v hrbet.
Dalje list ugotavlja, da nemške strategične rezerve nir-o bile nikdar tako velike, da bi mogle nemške armade brez ]n»-sledic prenesti udarec kakršnega je Nemčija zmlala Italija, ki se j«- čez noč ]>relevila iz nemške zaveznice v nemško sovražnico.
A" obtoževanju Italije se list obregne tudi indirektno ob Balkan, kateri dela nacijem lnide preglavice, k i preprečujejo gladko izvajanje naeij>kega vojnega programa na ruski fronti.
Brezplačna vzgoja za veterane
Predsednik Roosevelt je včeraj kongresu priporočal, da ie
1>° vojni vsakemu vojaku ali vojakiiiji, ki je služila najmanj <> mesecev v ameriški armadi in ima za to duševne zmožnosti, dovoljeno enoletno brezplačno učenje na college, ali kaki drugi visoki šoli. V t<i namen je prcHlsetlnik prosil kongres, da dovoli en biljon dolarjev, da bodo posebno nadarjeni bivši vojaki mogli na državne stroke nadaljevati svoje učenje najmanj tri leta.
Predsednik zagovoril vladne uslužbence
Washington. okt. — Predsednik Roosevelt je v pismu, katerega je podpredsednika Wallace-u in idborničnemu govorniku Ra>1jurnn izročil, list ro prijel v<e one, ki so metali blato na vladne uslužbence, ter jih dolžili, da >e tišče v vojnih in »Irmrili vladnih uradih zato. da se izognejo vojaški -lu-žbt.
Predsednik je dejal, da je komaj odst. vladnih uslužbencev bilo izvzetih iz vojaške ol»vezno>ti zaradi vladnega službovanja. Ker je vseli vladnih uslužbencev okrog :J00.U<:i> je ta odstotek v resnici majhen.
Argumenti glede vpoklicanja vladnih uslu/ibeiieev >o postali posebno gla- ni. ko se je pričelo v|M»kliccvati v armado one ni"-:ke, ki sij postali očetje pivtl napadom na Pearl Hadnir.
Predsednik je v zagovor vladnih uslužbencev zapisal, t!a so mnogi (kI njih proti -voji volji na svojih sedanjih nn--stilt in bi raje • blekli unilor-liio. toda so zara<li kak<- -voje posebne spf>so|>nosti prav tako potrebni tam. kjer so sedaj. Vlada se temi zaveda in jih zato tudi drži na dodeljenih jim inestill v vladni službi.
DR. D. S. DIBICH
((■morim Slovensko)
45 Astor Place
Bi Me House (lili Ave & 8th SI.)
New York
Nasproti WaiKunakerfct
Telefoni:
V uradu: GRaimro T6SM0 Xa tlomu: CHelsea 3-2310
Uratlue uct>: Ducvuo ml 10
Ob večeri li ."» —
Š I V A L K E
na.moških klobukih; d«>]gn sezona. Vsaka doi>i kite samo ene barve in blok za celo sezono. Stalno delo.
D ART POK D II ATS 710 BROADWAY YEW YORK CITY
10—2«. 20; 1 li—'1
SO NA R T
REKORDI Lepe Melodije!
At. M571 Na Marijan«'*, polk« Kje bo moje rožice Mnrlfka pejria-potki Dnqueeue Onlveralty tamburtea orkester
At. M575-1Vre*lnki» polka
Na plnulinnh—t«lWr .lerrr KttprlrSek Ip orkester Zo tor., cenik lu cene plošč «e lilrruile tin: JOHN MARSIfH. Ine., 463 W. 42nd St.. New ¥«rh
C
CQ -N
ca O N
O
z >
o ^
o
cn
3
2
MACHINE SHOP PRACTICE THE NEW ENCYCLOPEDIA of
Spim) znan! profesor m Steven« Institnte of Technology v anrleMnl
George W. Barnwell
mmPodlago r.a niflia-
nlčno snanje »1 morete dobiti g to knjigo. Ta TeUka knjlpi izpisuje ln
t slikah teneljM dela Mehanika. Razloži ▼se natanko, kar bmmu znati naj-hol^l mehanik. Pojtflonje t porabo raakega «t rojit, orodje in meril, nafirte (blue prints.) 1000 slik in rlftb. 57fl str.
Cena $1.98
Ne {lede na to, ali ste Me poletnih. Vin bo ta knjfc*
NAROClTR UANKS1
tete koristna In
m CO
> < >
2 O r pi
if> ^
m 2
S £
SLOVENIČ PUBLISHING COMPANY
216 WKbT 1Mb KTKfcKT
NEW YORK 11, N. Y
101
FRIDAY, OCTOBER 2»,,
OTANOVUIM L. 1«!
A. P. KRASNA:
GOING TO TOWI
Prost dan, deževje, liioliasta PaiUck lue zavzeto pogleda, volja, dolgočasje, ki se ne da I see — kaj ipa te tako mika pngnati s riti nje m, razmišlja tam notri T'* njem, pisanjem, »ploh z nice- *'Mae West'*. . tmr resnim — samo s kakšno "Mae West. Hm! srečna žen nesmiselnostjo. Vsi inuuno ska--no pojdiva, .sinko, gle-
menda take dneve, zaznamovane koledarju.
All right. V teatriču v sosednjem bloku kažejo Mae West. Pospravim torej knjige zaprem moj strojček, opiašim si nos. potisne mklobuk na glavo in hajd na ulico. Pred teatrom se ozrem okrog, Če me morda ne vidi kak pameten flo vek, r.ato pobrskam po torbici j za des» tico in grem proti oken-• cu. preden pa utegnem oddati deset ico v promet, me n'e-kaj pocuka za rokav. 11 Viemite me i« sebojo!" Obrnem se in moja radoved-1 no<t se sreča s precej zanemar
(jeno osebnostjo kratkohlačni-ka, ki moli desftico proti meni: "'Tu je desetica, plačajte še zame!" "Zakaj ne bi plačr.l sam.*" "Sam nr* smem noter'* "O, mamice ti je treba —
dat MtiC West."
Plačani vstopniuo, primem "sinkota" za roko in se o]ba izgubiva v mračnosti kina. Na platnu se z bahata in puhlo ko-rajžo postavljajo ecwfboji— kravji pastirji po naše. Revel vi rji prcajo, pesti s'e uveljavljajo, mrtve in ranjene pobirajo jk) tleh kakor smo v <kra-:u pobirali hruške po nevihti. Vse radi čednega deklica.
IZehaiu.
Da bi vsaj kmalu pokazali Mae West, sicer za-pim 0-zrem se po sinku.
"S0 zabavaš?"
"And how!"
V mračnost "prostora svetijo njegove razširjene, zainteres
poLm pa se spet zamisli v sliko.
Poglejte si, mislim, kako svet napreduje!
Filra se razvija in Mae leno poje, l« no hodi, leno pleše, m'e-če zanke, poglede in strelja 7.p moškimi in kar vsi od kraja takorekoč ponorijo. Mae pa se s-nveje. giblje hok'e in stresa za
NOVA ZNAMKA V POČAST JUGOSLAVIJE
Pos'aa uprava Združenih držav je izdala novo znamko v počasi Jugoslavije m ob priliki izdanja te nove 5-centne znamke, je dejal glavni poštni upravnik Frank Walker, da so izdale Združene države 26. okt. poštn« znamko, s katero so počastile junaško Jugoslavijo.
ZnanJia nosi v siedi jugoslo (vansko zastavo in na eni strani se simbolično dviga iz pepela ptič feniks (phoenix) na drugi pa je simbolizira no v ženski po dobi ljudstvo, ki drobi verige suženjstva.
•Mr. Walker je v lepih tase-_ <Iah izrazil da je privilegij po-
grobov ne bomo trpeli..
"B^ovica."
beljent opazke iz rokava. Ob- ^as"titi narod kot .iuffoslo čiustve se reži. odobrava. |^anski. ki je dal svetu zgled Kratkohlačnik z užitkom, poli vztrajno,,ti vboju za -volwdo. glasno ponavlja njen ^gag".| Po?ehr,° P°«daril. da jugo Moi pobič se olirne k meni, re-' s,ovansko U«dstvo ni p-ipu-
koč-	stiIo» bi bila njih dežela___________________
^Tsn't she swell?"	rabljeaa v svrho vojnih opera-^^j B0D0 USTANOVILI
VELIKA NE&VOBNOST MED NEMŠKIMI VSILJIVCI
Nemški dnevnik, ki izhaja v Mariboru, z vso vnemo tofcizi
nemške naseljence, ki so se naselili po ukradeni slovenski zemlji v Brežiškem okraju. Med drugim pravi, da so vesti iz bojišč v resnici nekoliko neprijet Jle, da pa ue more biti nobene-ga dvoma o sigurni zmagi. List
NAVODILA ZA GOSPODINJE
-- KVAŠA ZA DIVJAČINO Mariniraii zajec.
Odigni zajčji hrbet s stolče-nimi Dim je v i mi jagodami in siifrečjimi iglami, obloži ga z narezano čebulo, peteršiljem, zeleno, korenjtm, celim po prom, dišavo in materino du šieo; potem ga zavij v prtie
in malo kisa ter vse prejšnje
zelenjave in dišavV.
Srna pečena.
Ak\v Ako mesa od srne, jelena. divje koze itd. nočeš de-jati v k vašo. tedaj ga pusti, da leži na mrzlenl kraju — 2—4
_ _ namočen v kis ter ga *>usti ta- (lni- lK,zimi lal'ko ** dal^e w tudi pritožuje, da neSgovor ^o dva dni. Nato odstrani vse [^P^ane na ta način meh-ui elementi širijo neke verti, ki dišave in korenine, nasoli za j- 111 okasnejse. jhi list ne navaja, polne laži in'ca> Planini ga dobro in ga Vbt? s ste^a' hrbta ah 1 pretiravanj. Iz dragih virov sp^ci. Polivaj ga s surovim p wa cd >rae yse koz,ce' naPoh smo zvedeli, da so se nekateri'maslom ali z mastjo ter pozne- meso' Pretakni s slanino ter priseli;nci pod raznimS pr, tve- Jo s smetano, v kateri razmo- n*« kakor zajčji hrbet za m i vr- izselili.. To bi mi toplo! taj žlico moke. Ako ti ugaja, ^ al.le časa ga moras peci. priporočali tudi ostalim, ker T»iimešaj onteki tndi par žlic Pr<M?eri da*na P"***1' na svoji zemlji niti nemških Poi kozarca vina ali malo mal®	k\ se * W*1
limonove-a soka. K zajcu daj T,1,m	K hrbtu ah st^g
, kot prikuho krompirjevih ki- r,u srne <*ai mojtoatih žlič-:fe'jckcY, rahlih kolačkov, ma- nikov* polate ali kramff>irjevih
-— karon in drugo..	' jklobasic-
- - •	Z limono vim sokom. — Po
JUGOSLOVANSKI POMOR-	zajec v kvaši
»'Swell." mu pravim "s^lliProti ^ednji Grčiji. 01 — a novci mi! kaj na njej ti	J0 apizarsko vlado."
oredvsem ugaja
"To. da V3e tako »zborno za no? vle<V."
Oddahnila sem se — kljub vsej gnilobi, so nekatere glavne korenine morda te še zdra
KNJIŽNICO.
kapa j nasoljen hrbet od srne Kuhaj pol ure vse prejšnje * »""»novim sokom in finim dišave in koreni* v litru vo-'01*™ ter ^ tako Par ur
'ki jih je hotela vleči v Hitlerjev tabor in se je z orož;'em viških pomorščakov na 11 Broad
roki postavilo sovražniku v bran. ter se bori proti njemu še dam*.
Povest o nezlomliivi volji ju
i- ve _ če bi le kaj kmalu dobili J^vanskega ljudstva v tem , kakšen "Going to Social . :Ul :;n "^'obojenje. bo največ-
rane oei.
"Ah! če bi imel enega njiho- boi*se vense." namesto "Go-vih konjev."	insr to Town." Potem bi brez
"Ti-to niso konji, sinko, ti- dvoma prep- vHi marsikatero sto so ki ju seta!"	'zalogo smrt mladih'duš.
IZJAVA GENERALA MONTGOME&YJA
(ONA) — General Montgomery je bil na kiatkem obisku v Kairo tir je izjavil v kon-gregaeiji v katedrali, da se je začela nvorala nemškega vojaštva kvariti, ker vlada v Nem-i"iji sami pomanjkanje zaupanja, te rda je tako napočilo v >edanj: vojni zadnja, zaključna laza.
Ni ucer hotel povedati, koli ko časa misli, da bo zaključna faza i rajala, pač pa je dejal, da je vedno več dokazov zato, <la je začela v notranjosti Nemčije vl.^da ti nezaupnost in da to povsem naravno vpliva tudi na ne.iiške vojake.
GeiiiMalova izjava ob tej pri ki, o kateri sh zdaj sme poročati, ji v najostrejšem kontrastu stem, kar je že za veliko noč dejal svojim vojakom, ko je po udarjal, da je še prezgodaj trditi, da je nemška morala na
škili sii je izjavil Montgomery, VIHAR NAPRAVIL da bodo uporabljeni vzdolž pro OGROMNO ŠKODO metn Hi ilu i j, v nekaterih pri-1 New York. '2$. oki. — Na at-
staniščih pri proti avijonskih
toj»ovih.
JUGOSLOVANSKA FRONTA
Partizani odbil' napad na otok Brač
London, 2S. okt
roča United Pr.*s, so ju pH1e zane.sM
vanski partizani o<mih nemški;
, * , t> - it | x>a kopne
nil ntoL: l.r:u- nu ,l:iilr:i. . .
, lantski o3>ali je divjala včeraj jozir. sinoči huda pomorska ne-j v ihta, ki je jjovzi-očila ogromno .škodo in tudi zahtevala nekaj j človeških življenj. | Tekom te nevihte je bilo po škodovanih in zaritih v obrežni
.	i pesek več velikih trgovskih la
Kakor po- katore so valovi) ,kakor lu_
zanesli k olbrežju.
, 4 , t> - ii . --- —r~m je nevihta potr napad na otok Brac na Jadra- telof(msko Lu	k^llm„
nu. Partizansko poroeilo^o tem, nikacUske zveze tcr
pravi, da so Nemci v<lrb na
tok. kateri je blizu
Splitskega pristana.
]X)vzroei-
la drugo škodo. Vsled viharja so nasedle o-. .... . ... . j koli New Yorka sledeče hidje:
okt. i„ so bih po hudih bitkah| ^^ Jamcs Ij0n^treet ki popolnoma mneeiu }io part,- j<? im?, 701fi ^ {n ^ j(? na'^
o-
vaznega j due 21.
zanskili silah na otoku.
Svetovna konferenca stro kovnih unij bo sklicana za prihodnje leto
(London. 28. ofct. — Velika ''konferenca, katere se »IhkIo ude-četa, in to kljub v^iii porazom ležili <^gatje in predstavniki na ruski fronti in v severni razn,h strokovnih anij yx> sve-^V/riki	sklicana prihodnje Jeto,
' Govoreč o zadnjih vojaških ^ **> vrži|a ^ kampanjah, je dejal general gotska u.v^i bo tudi zastopana
Montiromerj', da > bil pohod Ra konferec^. »Zh tako konfe-
na Sicilijo vzgled vojaških o lieracij, v katerih je £lo zares vse sijajno, z edino težkočo novzročeno z izbruhom malari je na ravnini pred KatanTo."
Pov*»dal je, da je v tistem delu bojev zahtevala malarija več Jrtev, kot vojaške operacij.
Glede italijanskih sebojevni-
renoo se je odločil Generalni svet kongresa strokovnih unij.
NAZNANILO!
V«em tistim, ki so naročili ZMnljevide (Atlase), sporočamo, da pričalbujemo novo zalogo v nekoliko dneh. Do tedaj pa prosimo malo potrpljenja. — Knjigama "Glas Naroda
Political Advertisement
PODPRITE GOVERNORJA DEWEYA IN NA VOLILNI DAN
glasujte za
, . . . . „ , »
Joe R. Hanley
Kandidata za Podgovcrncrja
(LIEUTENANT GOVERNOR)

Prvo ime v zgornji vrsti volilnega stroja.
K.w fork IUf«Mi«M Stftt« Cnwllt*
del na Fort Hancock Military reservation Iblizn Sandy Ho<>k,
ja epika v zgodovin? te vo.inc -■ - *
PROTEST PROTI JTOOSLOV. VLADI
London, 24. okt. (ONA) — ■Štiri vodilne jugoslovanske organizacije na Angleškem obtožujejo jugoslovansko vlado v izgnanstvu. da zanemarja svoje najbolj elementarne dolž. nosti."
Te štij-i skupine so na skupnem shodu tukaj sprejele regulacijo, v kateri iz.javlja.jo, da ta vlada ne zasluži imena, da je predstavnica Jugoslavije."
Med govorniki so se nahajali nekateri Jugoslovani, katerim se je pred kratkim posrečilo pobegniti iz Jugoslavije, in so napadali vlado, da ni hotela pošiljati brane, zdravilnih potrebščin in orožja v predele, v katerih so se nahajali partizani; da noče uradno priznati ljudsko osvobodilno vojsko pod komando generala Tito. ter da ni
Iz urada Unije Jugoslovan- de, kateri prideni kisa, kolikor j n
ugaja tvojemu okusu. Zajcar.
. ^Jslom namazan papir ter ga pe-
•n so ladjo valovi rasdbdi na ko- t,^ i . i	A
^ , . , . ... i hotela uradno protestirati prose. Obrežna straža je rešila po-'.. . , . J, , , ' ^ .
,,	. J	' jti temu, da je Bado^ko obdržal
sadko i O mornarjev	_. '\	, A
mornarjev. Drugi parniki, ki so nasedli, pa niso poškodovani, to so: Exilonia. 4091 ton, Fort Dou «18beiia 0(1
■ -
v svojem štalbu generala lioat-ta in Amibrosio, ki sta oba pro-Jtlgoslo\-anov za
i -.i^Aii i • v t t i vojna zločinca zaradi zločinov glas 71000 ton in r. J. LacKen- ,, »	u ... ,
back, 7821 to,,	T
Viliar, ki je prhal okoli 45	^H'. milj na uro. je odnesel po me- Skupine, ki so podpisale to sfru mnw?o snapisov ter tudi iz- resplwijo, so naslednje i Zveza rti val več dreves. časnikarjev, kulturno društvo ----- 1 KjO. K. 0„ 2veza Jugoslovan
PREMOGARSKA : ^ pomorščakov, in Svobodna
ZADEVA PREDLOŽENA jcg0s!<)vailska PREDSEDNIKU
Washington, 29. okt. — War Lalbfor Board je odglasoval sinoči, da se predloži zadevo pre-' mogarske stavke, katera vključuje 50,000 prentogarjev, pred-j sedniku (Rooseveltu v rešitev.]
Včeraj> je zastavkalo nadalj-niii 15,000 premogarjev, kar je zvišalo število stavkarfiv na 65 tisoč. Stavkarji so pustili delo v protest proti zavrnitvi dogovora illkmiskih majnerjev m $1.75 poviška. War Labor Board je v nadomestilo ponudil ofeir. priporočal majnerjein kompromisno povišanje^ ki je bilo določeno na $1.12 dnevno.
Jobti L. Lewis je dejal, da smatra priporočan po višek kot znižanje mezde, ker foi ta vključeval tudi podaljšani delavnik, tik© da po višek ne bi v resnici Ml povišek, ampak le naknadni zaslužek potom daljšega delov-iiika, kar bi plačo na uro znižalo.
Odlok predsednika ftoose-%*elta bo najbri enak prejšnjemu njigwemo 'ptffitefttiju v zhdevf maJnWske	nam-
rfeč, da bo vUUi& ^tev'zela obrit v premogorovih ako se majner-ji ae bodo hoteli vrniti na delo,
way (Roont 565) New York, X. V. nant je bilo sporočeno, da so pričeli tamkaj zbirati knjige za ustanovitev knjižnici, katera bo služila pomorščakom našega jugoslovanskega iporekla. bodisi tekom časa, ko i?o v službi na morju, ali kadar so v pristanu — predvsem pa bodo knjige v veliko uteho in razved lilo onim pomorščakom, ki so v bolnišnicah.
Iz tesra razloga so naproseni tudi naši rojaki, da darujejo kako knjigo v zgoraj navedeni namen. PoVesti. novele, romani in druge leposlovne, kot tudi zgodovinske ter snene vrste knjige so zaželjene.
Kdorkoli una kake slovenske, ali pa srbo-hrvašk< ki jih lahko pogreša, naj iste pošlje na zgoraj omenjeni naslov.
Xaši pomorščaki, pravi pismo, iz urada unije pomorščakov, više verno svojo dolžnost na zavezniških kot na svojih jugoslovanskih lad j« h. Vršenje te dolžnosti pa je danes zdru ženo z velikimi nevarnostmi na morju in tako se cesto pripeti, da mora iponioršak prebiti krajšo ali daljšo dobo v bolnišnici. Tekom dolgih ur v bolnišnici pa nimajo naši pomorščaki nobenega Čtiva r svojem ieziku da bi si krajšali mučne
dneve bolezni in okrevanja.
• i {Našim ljudem prav toplo pri poročamo, da se odzovejo ape-, lu jugoslovanskih pomorščakov. kateri so povsod prvi-, kadar je irelm zbirati kako stvar pomoč našemu narodu. Rdečemu križu, Rusiji itd., Za na-, šo bratsko interesiranje v tem ozifuT nam bodo brezdvoma ze-!. lo hvaležni. " * "
okusu
s to k vašo samo popar i in ga potem tako speci aii duši, ali ga pa deni v mrzlo kvašo ter ga pusti v njej ipar dni. Pomni pa. da je dobro, ako kvašo vsak dan prevreš, jo shladiš ter zopet mrzlo vliješ na zajca. Poleti pa moraš skuhati celo enkrat novo kvašo ter staro od-liti, da se ti meso ne usmradi. Zajca in sploh nikakega mesa ne smeš nasoliti, .preden ga de-nVŠ A' kvašo in tudi kvase ne soli, da ti meso ne postane rde-
v
ce-
Par ur predi n potrebuješ zaj ca, ga vzemi iz kvase, nasoli ga in preslanini ter ga deni pozneje v ponV-v. Pol i j ga z razlK'-ljeno mastjo ali s survim ma-shrt: pozneje ga pa polivaj z ju ho, kvašo in naposled smetano. Preden d»-neš zajca na krožnik, ipokusi omako, ali jc dovolj kisla; ako ne. prilij še malo k vaše.
Ako nimaš smrečnjih igel in brinjevih jagod, narediš kvašo lahko tudi brez njih. Bolj potrebno pa je to, kadar delaš kvašo >.a divjo perutnino..
presto vode in kisa zameš tudi lahko pol vode. pol cvička
ležati. Potem ga preslanini in £?a zavij v čist,, s surovim mu-
ci na ražnju ali v podolgasti ponvi. Pri tem polivaj zavit hrbet s surovim maslom in juho. Malo prej, predon ga daš na mizo, s:a razvij in hrbet v pečici lepo zarumeni. Obloži era s. š|.ar<rlji. karf^iolo, majluii mi. op važen i mi krompirčki, z ohrovtovim brstjem itd., ter daj i])o='ebej v skledi -e kaki solate.
Veverica	**
Oderi veverico kakor zajca, oil-tiar. i vse kožice, operi jo dobro, zveži jo na vec kosov ter je nap« avi v obari. Duši je na drobno zrezani čebuii in na sla-ninskiii rezinah, osoli jo in posipaj malo s poprom. Ko se meso zarumeni, ga vzemi iz koze ter napravi na ostali nmsli iz ž.lic moke in žlice kruhovih drobtin rjavo prežganje. To. preoganje zal i j z juho, deni vanje zopet meso in prideni ye kozarec vina, malo v čisto cun-jico zaritega maja r on a in limo-novih olupkov. Meso kuhaj še tako dolgo, da bo mehko.
Ako hočeš, deneš tudi lahko veverico v kvario t^r jo potem pripraviš -kakor zajca.
tOJ^ tol«0®'
^	v,


Slovenski:
kvišku SBCB
(gter. 415)	inč-ev;
•trtoL
v krasni vezavi imporfci-raai iz starega kraja še pred vojno .-;. Ko zalo-ga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do koftea vojne.
NEBESA NAŠ DOM
(Sfer: lib)	ln&?
v Cena $1.—
224(1UMK1 GLASOVI
(Ste?. 355).	infer, t be-
Cena 75c
baiski glasovi
(fiter. 406) 2%X4 iofe; 255 stra-■J — VsterSl Sr. Krifer Pot
Cona $1.50
lem «eloUda; 384 etrani.
Cena $1.—
AmUikier ^
KEY OF BE.MTN
Fino vezano; prvovrstna izdelav«; t m&etnom usnju
• ^ - :: :: Cftna$i.-
StovMiio Publishing ; ' Company3« m* st, »ew r«k u
Sedaj
"Ko smo šli v morje bridkosti"
Spisal REV. KA/.1M1K ZAKRAJ&Efc .
1 ■ mm. td&ik relator tn B I ed edik, Id m s
Tu	si pfMtciui ocksicri
rojakinj, ki jib je pisatelj knjige preW knjfs* naročili in preeilalL To je samo en del tek «nenj» ker radi pomaajaknja prostora ni mocoče prloUltl rsek.
Cleveland, O. — VaBo knjigo "Ko smo Sli v morje bridkosti sem prejel. In Ce povem, da sem jo Se Isti večer prebral do polovice in naslednji dan pa do konca; je dovolj priznanja za nje vsebina o • •
GrčaneV, Minn. — Sedaj, Vo nem prebrala VaSo kn)igo: "Ko Smo 8U v morje bridkosti". Vam lioSMi jJovedatt. * da tako zanimive- knjige nisem Se brala. Kako lepo in jasno ste popisu 11 por slovenskega naroda v morje bridkosti. Ne vem, kako bi Jo mogla dovolj priporočiti vsem ameriSkun rojakom.	• *
o • •
Aurora, 111. — Knjiga—Ko smo Sli v morje bridkost} ml tako *lo ugaja, da takoj baro®n Se "eno z& tivqjo prijateljica
•	• o
Los Angeles, Cal. — Sprejela sem poslano knjgo "Ko smo 311 v morje bridkosti' irf ielo se mi dopade. Todl zeftlJfcvM Slovenije ml ugaja. PokasUk vm Jo rojaka,
ki jo tudi hoče imeti. Tu pošiljam naročila
•	• •
Morgan, Pa. — Vaša knjfga zasluži vse priznanje in zato pa tudi zaslull. M prid« našim ljddem v-rok*. • o * •
Walsenburg, Colo. — 8 knjigo "Ko smo 511 v morje bridkosti" ste storili veliko narodno delo. Želim, da M se Otela pa vseb nafib naaelbinnb. ^u Jo mm priporoMo,
Knjigo laM» nalroiite pri:
KRQGARNISLQVENIC PUBLISHING COMPANY " -
216 West 18th Street New York It T.
C_x
FRIDAY, OCTOBER 29, 1943
P
OD SVOBODNIH SONCEM
ROMAN — Spisal: F. S. FTNŽGAR.
-r.--r^44 —
Pričela s,- je večerja. Zašumekt in zasmejal o se je vse v razkošni blaznosti — od zadaj &ozi zavese so donele pišeali »n cimbale — v dvorani so pišeli dvoumni dovtipi. Hvor-jani >o se nagibali k licem krasnih družic, narda je dišala, rože so venele po mrri, p« tleh, v vročih laseh, na razburjenih prsih. Vino se jv penilo v rebrnih ca šah, razgTeta kri se je n* bolj razgrcvala, vonjavi zrak je zamamljal živet, družba *e je predajala trenotku, nasladi in razkošju..
1 Teodora je z bistrim očesom opazovala goste. Smejala te je glasno, preslišala ni nobenega dovtipa, a Vendar se je pasla njena škodoželjnost lia hrepenečih pogledih razdraženih parov. Določila je vsem take prostore, da so bili oni, ki >o se skrivaj ljubili in ljubkovali, vsaksebi. Dokler jih ni raz-irrt lo vino, so >e zatajeval'. Kasneje pa so hiteli pogledi preko mize, gori in doli, oči iskal« oči.
Prav na koncu na desni strani mize je sedela osamljena Jrtma.. Edina ni prišla v pohotno razgaljeni tuniki. Čutila pikajoče poglede tovarišic, ki so jo prezirale in zaničevale. Odlikovanje despojne pri izletu prejšnjega dne se jc bilo hipoma raztrosilo po palači. Sklenile so vse, da jo bodo preži-i ale, da se je bodo ogibale Tudi to ni ušlo Teodori. Njih vza in zavist jo je veselila. Ozrla se je pogosto preko mize. :ia Ireno. V nj< nen; licu je bilo nekaj slovesnega in veličastnega. Se sence bridkosti in žalosti ni mogla zapaziti Teodora. Sedela je zamh-ljeno, noben dovtip ji ni privabil sm^ha na lice. ustnice se niso d o ln len i le kozarca, iz oči se ji je poznalo, da hodi in plove njena duša daleč od vsega tega praznega
šuma.
Ko je Teodora veekrrt pogledala Ireno, >e je za trenotek zgrozila, kakor bi jo zapekla vest. Spomnila s-: je. kako pojde drugi d«:n z vsemi navzočimi dvorjanicami. obdana z niinbom sv, tosti, v cen kev Xa«š» ljube Gospe, kako bodo vse povešale oči v največji sramežljivi nedolžnosti in se kropile /. blagoslavljeno vodo ter zažigale dišeče kadilo preti sibori-.'»"m. Zgrozila se je in vest jo j^ zapekla. Ali to je bil samo trenotek — kakor se >kr<"i tatu srce, ko seže v skrinjo po denar, če poči pokrov. Stn se se, ozre — in seže š? z Večjo predrznostjo prav do dna.
Teodora je bila naglo zopet dobrb volje Da bi podražila dvorjanke in Ireno zaeno, j«» dvignila zlato čašo in vzkliknila:
"Vvlika despojna, kraljica ninif, pozdravlja nocoj prvega tistega, ki ni delfin in m- Pozejdon, ki ni nimfa, ne mož, ne ž« nska, ampak sveti menili sredi kipečega življenja. Mnoga leta Treni!"
Piščali in bobenčki so zadondi, vsa družba je morala navdušeno klicati Ireni: i hI vseli prezirana je bila namah od vseli čatšeena. Kosali so >e 'kdo hitreje izpije na njeno zdravje in vino je poplakovalo kletve zavisti, ki so kipele v grla iz zlobnih src.
Irena se j? dvignila in se prišla zahvaliti Teodori. Pri-]»ognila se je do tal, carica ji je ponudila roko, Irena jo je poljubila in šepetala:
V9TAN0VLJEN L. WW
DRŽAVA MACEDONSKIH SLOVANOV
Nia usodo primonskih ?ib-;in -reuišče avtokefalue cerkve, skih držav pa je znatno vpliva- Osvojil si je tudi Albanijo /. la nova država, ki jt nastala v'lh-atci.i vn.nl, in »poslal tako tu
SLOVENSKA SOLA V BROOKLYNU
tem nicd macedonskiuii Slova-^'di z južne r-trani sosed srbskih ni. O teh je bilo doslej malo držav. Kmalu je prišel z moe-govora; prišli so liajpHeje in no vojsko ter si jih pokoril. Vi . najobčutneje pod grški politic- Zeti ali hnklji ji- takrat vladal d.OJO \ bloVMlskl <*om točno ' J e ni in kulturni vpliv in r.i nam knez Vladimir, ki ga je SamutJ T* 1 P°P°ldne. Tisti, ki pri-znano, če so si 'bili ustanovili .odbijal s seboj v Plesno. Ali , V oh sobotah P0!™1" m
.. __________1. K	.... . A . . dno .m nrMilo nli .lv.l, W_ lezko i-e
notranjosti kake večje poli- kmalu je uvidel, da si Srl>e naj tične organizacije. Iz dose-bolj pridobi, ako jku pusti sa-danjega popiha je že razvidno, moupravo in domače kneze, da so bili ostali etnično neza-j
visni od državnih in narodnih Vladimiru je dal celo svojo
središč tsrbskega in bolgarskega, ki sta se bili stvorili tekom časa. Macedomiki Slovani fo bili povečini šele pod Borisom in Simeonom priključeni bolgarski državi. Doba z Bolgari sknpncga državnega življenja, zelo bogata po politični vsebini, je zapustila v Maeedoniji dokaj tradicije, ne da bi rnoarla pač globlje vplivati na rtničrie posebnosti prebivalstva. Vzbudila pa je v deželi predvsem -misel za plemensko državno nezavisnost, kar je imela za posledico dogodke v drugi polovici 10. stoletja.. Vrli tega so se Maeedoniji in današnji Srbi ii, ki je spadala k Boris Sime-onovi bolgarski državi, nahajalo precej bolgarskih velika-šev, ki so ho bili naselili tod ob času vojaške osvojitve.
V Maeedoniji se je toiej ob propadu bolganske države usta no vila samostojna država. Za njo je doslej v zgodovini prevladoval naziv "zapadno bolgarska država"; v tem nazivu pa vidimo le svežo tradicijo mogov'iie Boris Simeonove dobe, ko se je bolgarsko ime razširilo ter preneslo 11a vse novo osvoji ne slovanske pokrajine, srbske kakor bolgarske, brez ozira na to, ali je bilo iprebi-vaHvo sličnejše 'bolgarskim' Slovanom ali 'srbs-kim.' Takrat je Beograd imenoval bolgarsko mesto, prav tako ka kor Prizren ali — cela slovanska Mactdonija. V resnici pa bi v Maeedoniji na novo nastalo državo prav tako lahk oime-inovali srbsko ali določneje juž-
hčer Košaro za ženo. Vse srbske države. Zeta. prava Srbija. Zahumlje, Trebinje, pa so pač moral« priznavati njegovo vrhovno oblast; celo Srem je iztrgal Madžarom.
(lika despojha, m« n-b bo prosil Krista za tvojo srečo."jnosrbsko. Imenujmo jo torej Teodora je družbo prisilila, ker je počastila Ireno, da so *ratkomalo macedonsko slovaii morali govoriti o nje*;.	-ko.
44('e izve patriarh za našega meniha, otme nam ga in ga' v t, , ... . . A„A 11 uredi za dijakona!"	Ko * T Bolganji leta 969 u
Tako je govoril Azbad svoji tovavišici dosti glasno, da ga je čula Teodora.
"Kpiskop, vreden episkop bil bii menišič! Evangelije zna bolje kot dvorni pridigar Dion iz in psalter prebira vsako
noč!"
je odgovorila Teodora Azbadu, vendar obrnjena proti najmlajšemu in najbogatejšimi patricijn v Bizancu, ki J|ie sedel ob njeni desnici. . I
Ker se je smelo govoriti ob taki priliki lo šepetaje, so vri razumeli odgovor carice. Zato je pogledala strupeno preko rame silno gizUava, pa malo lepa družica tenkega častnika na Ireno in rekla:
" Prebira psalter, med stihi pa Ve >mučejo kodri lepega barbara. Poznamo se, menišič!"
Irtna je segla pc dateijnu in ni odgovorila. Poprijela je besedo iznova nelepa gizdalinka in govorila častniku:
"»Kako pohujšanje za sveto vero! Krščenica, dvorjanka ljubi pogana!"
Tedaj je v Ireni zakljielo. ' Boj. tki je stikal njeno srce yes večer, je pahnil v njeno lice rdečico, ustnice so se ji tresle in odgovorila je jasno:
, "Boljše je njegovo poganstvo, kakor tvoje krščanstvo!"
Začutila je v tem trenotku v sebi moč, da bi se dvignila in spletla bič kakor Zeličar ter zamahnila po omizju. Pobe-•jeni gtobovi gadja zalega, ven, proe, hinavci, proč od Krista! Ttesla se je, rdečica je izignila, v gorečnosti so ji pobledele ustnice. Stiknila jih je krčevito, da je zadušila, kar je vrelo iz ou*e. Tresoča se je stopila k Teodori in prosila:
"Odpusti, despojna, menih je bolan! Kaj gre!"
Teodora se je začodira, toda drhtenje Ireninega života in bledo lice jo je preprečilo.	1
Pojdi, počij, pokliči zdravnika! Kristus s teboj!"
Izginila je nesl s^no. Dfružba je čutila, da je umolknil nemi pridigar in prsi, pome strasti so se oddahnile.
Azbad se je nagni) k Teodori, vgriznil se v ustnico, toda mirno in sladko izpregovoriP:
"Despojna, ti si vedela, da nadzira nocoj centurio Iztok stražo. I«po in prijetno bo, ko ga pokratkočasi "monih" spsalmi."
Teodori so se zabliskale oči, lepo čelo se je zmračilo. OSEMNAJSTO POGLAVJE.
Iz bliskaj«>čih oči in z mračnega čela je razbral Azbad učinek svoje opazke. Pretkan in vajen spletek, je dobro posnal Teodoro, pa j* sklepal že v hipodromu, da carica ni ravnodušna do Iztoka. Zavriekala je torej (njegova duša, ko je rahlo zaslutil, da se dvigne v (tapojni Ijubosmnnje. Prepričan 3« bil, že se mu posreči to vgraditi, potem sta izgubljena oba, Irena in Iztok, on pa doseže največjo milost in neomejoto zanpanje.
(Nadaljevanje prihodnji.)
mri s'labotni car Peter, naslednik Simeonov, so se uprli v Ma ccdoniji v okolici Ohridskega in Prespanskega štirje bratje, sinovi tamkajšnjega kneza Siš mana, po imenu David, Mojzes Aron in Samuel, ter se odcepili od Bolgarske. Ali ko je leta 971 Tzimiskes napravil konec bolgarski državi, in isi uklo nil tudi srbske pokrajine, so morali tudi Macedonci po krat kem boju priznati bizantinstko nadoblast. !Malo nato pa so v Carigradu nastale homatije; to priliko je porabil Samuel, najmlajši izmled bratov — ostali trije so bili med tem že med mrtvimi — da se je znova osa m osvojil. Ta energični vladar je znal utrditi svojo moc v Ma cedoniji, začel pa je širiti svojo oblast v sosedne pokrajine, podvrgel si v kratkem času deželo na sever od Sofije in Db nav«- in na jug preko Tesalije do Hetade..
Medtem pa si je podjetni cesar Vasilij zopet opomogel ter začel vnovič z vm> silo ofenzivo proti Samuelu. Razdobje tvori leto 996. ko je bil Samuel premagan blizu Terinopil ter je izgubil tudi mmoge pokrajine in mesta na vzhodu, med temi Sofijo in Vidin. Sedaj se je pričel strašen, skoro dvajset letni boj med obema izvrstnima vladarjema, ,v katerem so Mac.donei že takoj v začetku potis-njifiii v defenzivo. Kot izhodišča za vojskovanje je služil Vasiliju Solun, od koder je prodiralo Več vojska v notran-
OPOZORttOU<fc5CEM ;Bog sprimi te tu sred planjav! IN UČENKAM. j Kako glasno ljubo šumljaš, ih V soboto 30 oktkobra bomo £ako	leP<> skakljaš,
. imieli zopet pewko vajo, zato Ko srtd «ora ®® ima» I ' "'so naprošeni vsi šolarji, da pri- ko.I,ridereš na ravnine,
de jo v Slovenski dom točno	te živa radost mine?
udno ležeš in počasi, tožni tvoji glaisif
dne, pa pridite ob dveh, kot po	0(1 hribov»
navadi.	;/ibelke tvojega valovjaf
______*rar veš, da tečeš tik groliov,
,Tirol>ov slovenskega doinovja? Tekom zadnjih tednov smo'f)bojnj bol pač tu trpiš prepisovali in si tolmačili ter V tej Mi tožna in počasna razlagah besedo za besedo in Ogromna solza s*e mi zdiš, vrsto za vrsto lepo Gregorčiče- A še kot solza — krasna! vo pesem "Soča." Naučili smo Krasna si. bistra hči planin, se. da je Soča slovenska reka Brdka v prirodni si lepoti,' na Primorskem. Vemo tudi, Ko ti prozornih globočin da je Primorje od zadnje sve-,Nevihte divje srd ne motif tovne vojne pripadalo Italiji, Pa, oh, siroti tebi žuga katera ie naše ljudi tamkaj Vihar -rožno, vihar strašan mučila in zapostavljala, ter jih'Prihnimel z gorkega bo juga. gonila z rodne grude na vse Gorje, da daleč ni ta dan!
naiine
O reki Soči smo se naučili, da je ena izmed najkrasnejših rek v celi Evropi, ker je njen tok peneč in kristalno čist, da rp
dela vtis, kakor da priteka iz iok.5pkla »»ndka IhkIo jekla jor in hribov belkasto modie-
Xad tabo jasen bo oblak, Krog tel>e pa svinčena teča, Tn dež krvav in solz jiotok. In blisk in grom, — oli, bitva
Note
KLAVIE
ali za
PIANO HARMONIKO
vroča
r.of
mu demantu slična čarobna voda.
Krasoto reke Soče je opisal goriški slavček Gregorčič tako lepo, kJt more to istoriti le pes
jost; toda šele po ponovnih	,se rodi! v planinah
strašnih bojih so mogle sled njič zlomiti odporno moč Mace doncev. Xa jod loči lne,jša je bila strašna brtika pod planino Bf lasico, kjer .ie 'bil Samuel po pol noma poražen in se je jed-vn rešil v Prilep, doeim je dal Vasilij vse macedonske ujetnike oslepiti ter take poslati Sa-nyuelu. Malo nato jc Samuel umrl (101-i>, ijorrovn država pa s tf-111 še ni ij>ropadla, tem-Več ji je zavladal hrabri sin Ra domir, ki se je ustanovil v Bi-tolju ter se uspešno branil pred Bizantinci.
Ali k nesreči je v vladarski rodbini nastal razpor. Zoper Radomira se- je dvignil bratranec Ivan Vladislav, ga ujel in usmrtil ter zavladal sam. Boječ se, da bi mu utegnil Vladimir, zetski knez, kot svak Ra-domirov postati nevaren, ga je izvabi i z zvijačo k sebi v Prespo ter ga tu usmrtil. Zeto pa si jc osvojil leta 1015.
'Miedtem pa je trajala še ved no borba z Bizantinci, ki so mogli ie polagoma zavzemati macedonska mesta. Med Makedonci samimi se je pojavila miroljubna stranka, ki je žele
iz katerih priteka Soča. Vsem našim čitateljem se bo gotovo dopadlo ako podamo v našem kotičku to lepo pesem, ki jc obenem preroška pesem, ker nesnik v njej predvideva nesre čo in vojno gorje, ki je potem prišlo nad lepo pimorsko deželo. Pe«em se glasi:
Simon Gregorčič: Soča.
Krasna si, bistra hči planin Brdka v prirodni si lepoti, Ko ti prozornih globočin. Nevihte temine srd ne nioti, Kra-na si, hči planin! Tvoj tek e živ in j> legak, Ko lični deklet s iplanine; I11 jasna si, ko gorski zrak. In glasna si, kot spev krepak. Planinske je mladine — Krasna si, hči planin! Rad gledam ti v valove bodre. Valove te zeleno-medre. Temna zelen planinskih trav In vedra višnjevost višav Lepo se v njih je zlila; Na rosah sinjega neba, Na rosah zelenih gora. Lepoto to si pila — Krasna si, hči nlnnin! Ti m iii si predraga znanka. Ko / uorskih prišunuš dobrav
Tn ti mi boš krvava tekla Kri nasa te liojila bo, Sovražna ti kalila bo. Takrat se s-poinni, bistra Soča, Kar gorko ti siee naroča; Kar bode shranjenih voda, V oblakih tvojeira neba. Kar vode v tvojih bo planinah. Kar bodp v cvetnih je ravninah Ta čas prodrvi vse na dan. Narasti, \-7-kioi v tok strašan! ^ st'skaj v meje bregov. Srdita čez branove stopi. Ter tujce, zeml je lačne, vtopi Na dno raapenjenih valov!
35 centov komad — 3 za $1 —
*	Bre««i of Spring
Time ur Blossom (Creliil (as)
*	Po Jezeru Kolo
¥ Tam na vrtni gredi Marilior Waits
*	S|>avHj Milka Moja Orphan Walts
*	Dekle na rrtn
O]. Marička, pegljaj
*	RarCit-a
Mladi kapetane H- Gremo na štajersko ŠtajerlS
*	Happy Polka Če na tujem
*	Slovenian Dance Vanda Polka
¥ Židana marela Veseli bratci
*	Ohio Valley Sylvia Polka
*	Zvedel sem nekaj Ko ptifica ta mala
¥ Pojdi z menoj
Mol g planine
*	Kadar boS ti randrat 8el
^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-Jiarmoniko za $1.
Po 25c komad
MOJA DEKLE JE &E MLADA NaroHte pri:
K n j i e: a r n i Slovenic Publishing Co.
216 W. 18th Street New Vort II. N. V
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf All Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
00
2.
.^tane samo $
^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 atrani^Sbl
«
Recepti 10 napisani ? angleškem jeziku ponekod pa so tudi v jeziku naroda, Id mu je kaka jed pos«bno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, lil se tanimajo za knnanje in ae hočejo v njem čimbolj uveibati in Izpopolniti
Homatije v bizantinski državi je porabil Samuel, da se je utrdil v novi oblasti ter utrdil svojo državo zlasti v vojaškem oziru. Cesar Vasilij II. eden najzmožnejših bizantinskih via darjev ki je medtem zavladal v Carigradu, jP porabil prvo priliko, da uniči to močno no vo državo, ali Samuel ga je po polnoma premagal x bližni Sa-fije leta 986, si nato osvojil deželo med Balkanom in Donavo, ter se oklical za carja.
Sedaj je imel nad deset let mir pred Bizantinci; ta čas je porabil, da se je ojaČil znotraj a tudi že dalje razširil meje frvoje države. Njegova prestoli-t«a je bila na otoku Pespanskfe-ga jezera, nekaj časa močno u-.trjeni Ohrid, severno od Ohrid J-jkega jesera; Ohrid je postal sedež eamoetojriega patriarha
la, uvidevši brezupnost nadalj- Od doma >v mi poslanka nega odpora., podati se Bizan-|\'.)se.v I mnog mi ljub m»zdrav
tineem. Po Vladislavovi smrti _-_______________
leta 1017 je dobila premoč in lcl aivVMMMVMi ta 1019 je Vasilij posedel zad-nje mace<lonske trdnjave, do čim so se najtrdovratnejši nekaj časa borili v četaškem boju. skrivajoč se po gorah in soteskah. Obenem pa so Bi zantinci obnovili vrhovno ofb-last nad srbskimi državicami, vendar pa so obdržale islednie svojo samoupravo, dočim so l»i le ostale srbske ter bolgarsk1 pokrajine pripojene neposredno Bi7nntiji. V verskem o/i. ni pn so vs^ pokrajine, velika veeina srbske Zfmlje. ki so bile do te dobe podrejene neposredno earicrraHvi patriarhih* od ste i pripadale ohridski arhi T>isVonni. ijj jp obserrala ozem lie bivTe Samuelove države.
^^^^^^ii^Naroftite pri
K1VJTOARN1 ST,OVF.lVTr PITRMSHTNC CO
»216 West 18th Street	New York 11, N. Y
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da m poslužujejo — UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDEB, ako je ?ank 1« priročno
Kupite War Sayings Bonde redno. Pomagajte k zmagi!
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Andrej Ternovc
Spisal Iran Albreht
Cena 59 eentoi
Filozofska zgodba
Spisal Alojs Jirasck
Cena M centov
Ko smo sli v morje bridkosti
Spisal Ker. K. Zakrajše*
Knjiga pripoveduje, kako Jo Hitler nastavljal limanlce tn sanjke ln pripravljal "strmi" ta Jugoslovane in njihovo dr-Savo ie dolgo prej kot Jo J« nappdel.
Knjiga je v platnu vezana In Ima 207 strani.
Cena $2.—
Bedeti Mavljatf a*J MnOJe
-how to noon a grocn
or THK UNITED BTATBT v tej knjigi a* vaa pojaaaUa te
Listki
Spisal Kxuvar Meško; 144 str.
Cena ?• cent««
Malenkosti
Spisal Ivan Albreht
Cats "j ceate«
Živi izviri
Spisal Ivan Matičl« Knjiga je Kvojevrslon i».j«v t Slovenski književnosti, kajti v v nji je v trinajstih dolgih |>o-glavjlh opisanih trtnajst rodov slovenskega naroda od davnih
počet kov t atnretn elovanstvu do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani V platno vezano
Cena $5.
Državljanski priročnik
(V slovenščini{
Knjižica daje pvljuilna navalila, kako posuti uineriškl državljan.
Cena M cente*
POUČNI SPISI
Angleško Slovensko Berilo
(F. J. Kern) — Vezana knjiga
0«a 12.—
Govedoreja
Splxal R. Legvart. 143 strani •
Cena «1^-
Knjiga o dostojnem vedenju
111 ■tnuiL	Geoa M win
Mlekarstvo
Spisal Anton Peve. 8 sHkamL 168 stranL —- Knjiga ta mlekarje In farmer je v sploinem.
Cena H raster
Obrtno knjigovodstvo
258 strani, etana. — Knjiga Je namenjena ▼ prvi vrsti ta stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter ieleiollvarstvo.
Cms II—
Ako naretite knjige, prileiite k nare-tUn (J. 8. ezirana Canadian Money Order tn sMenjene svsts. Manjie svete, Intake poUJete v U. 8. owhab pe 1
- - j*. . -