Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ ® ŠT. 24 ® LETO XII. ® 30. JUNIJ 1973 K dnevu borca Kakor vsako leto bo tudi letos 4. julij — dan borcev proslavljen v vsej naši državi. To je praznik vseh delovnih ljudi naše socialistične domovine, saj se na ta dan spominjamo junakov, ki so v srcu po fašističnih silah zasedene Evrope, goloroki z neomajno vero v končno zmago, začeli upor proti okupatorju, ga razplamteli čez celo našo domovino, postali vsem zatiranim narodom sveta vzor, kako je treba braniti svojo domovino, žrtvujoč največ kar lahko domovini dajo — svoja življenja. Le mir je porok za napredek človeštva. Vojna uničuje življenja, kulturne in gospodarske dobrine, skratka — cilje civilizacije, ki so jih pridne roke človeštva ustvarile. Zato naj letošnji 4. julij — praznik dneva borcev, še posebej nosi poudarek borbe vseh borcev NOB in vseh članov naše jugoslovanske skupnosti za splošni svetovni in trajni mir, za enakopravnost med vsemi narodi sveta, in za njihovo svobodo. » Elektromehanika « Kranj Proizvodnja v maju presežena za 2,9 % V maju je bila planirana vrednost proizvodnje med naj višjimi v prvi polovici leta. Kljub temu je bila proizvodnja v primerjavi s planirano presežena za 2,9 °/o. Vsi obrati so izpolnili svoje planske obveznosti, razen obrata telefonije, ki je ostal 4 °/o pod planom, vendar še vedno kumulativno presega plan za 2,7 °/o. V splošnem je rezultat dober, saj se skupni presežek veča in predstavlja že 8,0 dnevno rezervo pri letošnji poprečni dnevni proizvodnji. Slika za maj se nekoliko spremeni z upoštevanjem planskih obveznosti, ki izhajajo iz Perles — kooperacije in metaconte. Po pričakovanju prihaja pri teh dveh postavkah do odstopanj med planom in realizacijo. PROIZVODNJA V MAJU Obrati % Električ. ročno orodje 105,9 Števci 103,5 Stikala 101,0 Telefonija 96,0 Mehanizmi 102,2 Proizvodne storitve . 117,9 SKUPAJ 102,9 Obrat električnega ročnega orodja je v maju presegel plan za 8,9 9'o, kar gre predvsem na račun izdelave večje količine kombi garnitur. Plan asortimana ni bil v celoti izpolnjen zaradi prepozno dobavljenega materiala in polizdelkov. Izpad je bil delno nadoknaden z izdelavo ročnih š"karij, sekalnikov pločevine in vrtalnih- strojev VS 123 Al. Obrat števcev je presegel predvideno proizvodnjo za 3,5 °/o. Delni izpad enofaznega števca gre predvsem na račun izdelave števcev za izvoz. Vrednostno je bil ta izpad nadomeščen z večjo proizvodnjo trifaznih d vo tarifnih števcev. Pri trifaznih števcih je bil količinski plan presežen za cca 6 %. Glede asortimenta so nastali premiki zaradi izvoza, zato je bilo iz- Ta ugotovitev je bila prisotna na zasedanju PO ZP 19. junija, ko jc obravnaval vprašanje OD v Iskri in izrazil kritiko na obstoječi »branžni samoupravni sporazum«, ki ga je treba dopolniti. Strokovni delavci Elektromeha-nike. Aparatov, IC in Avto-elektrike so izdelali predlog sprememb, ki ga je PO ZP sprejel in nalaga komisiji za OD ZP, da ga kot predlog Iskre posreduje vsem podpisnicam branžnega sporazuma in zahteva spremembe. PO ZP je ugotovil, da produktivnost in akumulativnost elektroindustrije Slovenije zahteva drugačno razvrstitev, pa tudi kadrovska struktura te industrije zahteva drugač- ‘ no »vrednotnje dela« delavcev! Nizki OD v primerjavi z delavci drugih gospodarskih organizacij ter v primerjavi s stalnim dviganjem cen življenjskih stroškov — povzročajo proizvodne težave in močno fluktuacijo strokovnih kadrov, in to prav v trenutku, ko jih zaradi težav na tržišču, še posebej nujno potrebujemo! S. situacijo v Iskri bodo naše družbenopolitične organizacije seznanile vse tri podpisnike družbenega dogovora o delitvi OD: Izvršni svet SRS, Gospodarsko zbornico delanih več dvotarifnih števcev in manj enotarifnih. Proizvodnja stikalnih ur je ma- (Dalje na 9. strani) Prenizko vrednotenje dela Poprečni OD elektroindustrije so na predzadnjem oz. 61. mestu v Sloveniji SRS in Zvezo sindikatov kovinske in elektro industrije SRS, in jih povabile na skupen posvet v naslednjih nekaj dneh. To je predlagal predsednik sindikalne podružnice ZP Iskra Jože čebela ob komentarju na problematiko OD na PO ZP. I. S. fllff tj' LIPICA 30. VI. 1973 Dobrodošli! Praznik združene Iskre, ki ga slavimo vrsto let ob dnevu borca, postaja že tradicija za Iskrino skupnost. Naj ne bo odveč, če rečemo, da ta praznik združuje tudi vse proizvajalce združene Iskre. Vsi si želimo, da naj bi bil ta praznik tudi v bodoče dan sproščenosti in zadovoljstva v raznih krajih naše domovine. Tudi Lipica bo 30. junija sprejela številne udeležence Iskrine skupnosti. Tovarna v Sežani, ki je pokrovitelj te prireditve in tudi sama slavi 20-Ietnico obstoja, izkorišča priložnost, da zaželi vsem članom delovne skupnosti ZP Iskra, kakor tudi drugim gostom čim prijetnejše počutje med nami. Ta dan si krepko stisnimo roke; poveselimo se v tovariškem vzdušju. Zaželuno si čim boljših delovnih uspehov za gospodarsko rast ZP Iskra, ki naj bi bila hkrati tudi v prid za slehernega člana naše proizvodne skupnosti. Kolektiv Iskrine tovarne »Sprejemniki« Sežana Letošnje športne igre Iskre je t okviru proslav tisočletnice Škofja I/>ke ntvorfl njihov pokra« vitelj, predsednik skupščine občine Škofja Loka Anton Polajnar Posvet Iskrinih kad rovi kov »Avtoelektrika« Nova Gorica V ponedeljek, 18. junija je bil pomemben posvet Iskrinih kadrovikov, ki ga je sklicalo Organizacijsko kadrovsko področje. Na njem, smo obravnavali: 1. Problematiko štipendiranja in štipendijsko politiko Iskre, 2. Izbirne predmete za študij na ekonomski in strojni fakulteti ter diplomska dela naših štipendistov, 3. Možnost poenotenja izvedbe praks med letnimi počitnicami ter nagrade za opravljeno prakso, 4. Program ekskurzij šol v naše tovarne, 5. Problematiko glede samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in OD v Iskri, ter s tem v zvezi določila branžnega sporazuma, 6. Problematiko avtomatske obdelave podatkov s področja kadrovske dejavnosti. Osnovne informacije prisotnim kadrovikom oz. vodjem kadrovskih služb ZP je dal Milan Regovc, vodja kadrovske službe (OKP), ki je v vsaki točki nanizal precej problematike in obenem dodal tudi svoje predloge za stališča, ki naj bi bila v Iskri vsem organizacijskim enotam ZP skupna in enotna. V glavnem so se vsi prisotni strinjali: — da se v Iskri sprejme nov pravilnik o štipendijah, kot ga je že sprejela komisija za štipendije DS ZP (in bo objavljen v eni naslednjih številk glasila), —- da je potrebno, da vse organizacijske enote Iskre sprejmejo ta pravilnik v nespremenjenem besedilu, ker bo le tako mogoče obdržati skupen koncept in enotno izvajanje politike štipendiranja, — vse Iskrine organizacije in še posebej, kadroviki in tehnični strokovnjaki skupaj bodo proučili ‘•problematiko izbirnih predmetov študija na omenjenih fakultetah ter izdelali predloge, ki naj bi bili napotilo za študij- naših štipendistov, — strokovnjaki naših tovarn, ZZA in 1C naj predvidijo osnovne teme za diplomske naloge naših štipendistov, ki naj bodo tesno povezane z nalogami in problematiko štipenditorjev, — tovarne morajo posebno skrb posvetiti raznim šolskim ekskurzijam, ker je od odnosa do učencev, dijakov ali študentov v mnogočem odvisen dober glas neke organizacije in s tem tudi Iskre kot take — kar v nemali meri vpliva tudi na odločitve glede sprejetja štipendije oz. kasnejšega vstopa v delovno razmerje v Iskri, — prakse štipendistov morajo postati načrtnejše. Praktikanti morajo imeti svojega mentorja, ki usmerja, in tudi odgovarja za koristnost in uspešnost opravljanja počitniške prakse, — nagrade za praktikanta naj se gibljejo v naslednjih razponih, odvisno od ocene (važna vloga mentorja!): štu- dentje fakultet, višjih in visokih šol od 1.000 do 1.200 din, učenci srednjih in poklicnih šol od 600 do 800 din. V OKP se pripravlja avtomatska obdelava kadrovskih pojavov, ki zadevajo delavca, delovno mesto in osebni dohodek. Na tej problematiki že dela skupina strokovnih delavcev iz raznih naših organizacij in OKP, ki bodo v kratkem pripravili material za AOP »delavca«, dočim se bo v naslednjih mesecih delalo na zbiranju podatkov za AOP »delovna mesta« in »OD«. Iz tega slčdijo mnoge naloge, ki jih bodo morale opra- viti kadrovske službe v naših organizacijah, posebno glede zbiranja osnovnih podatkov za izdelavo sistema AOP, kot tudi pri dajanju pripomb in sugestij in ne nazadnje tudi aktivnem sodelovanju pri postavljanju in izvajanju dogovorjenega sistema AOP kadrovskih pojavov. Na naslednjem sestanku kadrovikov Iskre naj bi se obravnaval koncept samoupravnega sporazuma o delitvi OD v ZP Iskra v povezavi z »branžnim sporazumom« obenem z vso mnogotero problematiko OD v ZP Iskra nasploh. I. S. Vse sile za zmanjšanje težav Na 9. redni seji je delavski svet obravnaval rezultate 3-mesečnega poslovanja in po širši ter temeljiti obravnavi objektivnih in drugih vzrokov za' nastalo stanje v celoti sprejel ustrezna stališča odbora za gospodarska vprašanja. Delavski svet je ugotovil, da je gospodarsko stanje tovarne močno zaostreno in da je v nadaljnjem obdobju z vsemi ukrepi treba zagotoviti realizacijo sklepov delavskega sveta in akcijskega načrta, ki Zasedanje KREP v Dubrovniku Stalna komisija Sveta za ekonomsko pomoč »SEV« za radio in elektronsko industrijo »KREP« je imela prvič svoje redno, t. j. 24. zasedanje v Jugoslaviji in to v Dubrovniku v dneh od 12. do 18. junija. Na -zasedanju je bilo 1 prisotnih 8 delegacij iz sociali-, stičnih držav in Jugoslavije. Poedine delegacije so vodili najodgovornejši državni funkcionarji. Zasedanju je predsedoval vodja madžarske delegacije D. Horgoš, minister za metalurgijo in strojništvo. Vodja sovjetske delegacije je bil V. Kalnikov, minister za radio industrijo. Poljske, namestnik ministra za strojegradnjo in elektrotehniko K. Mihuleča itd. V jugoslovanski delegaciji, so bili poleg stalnih. članov komisije in vodje . naše delegacije C. Milenkoviča, namestnika predsednika zvezne gospodarske zbornice, tudi generalni direktorji petih največjih elektronskih podjetij Jugoslavije. Glavni predmet razgovorov na zasedanju je bila uskladitev stališč za plan znanstveno tehničnega sodelovanja in koordinacije za obdobje, od 1976. do 1980. leta. Sodelovanje naših predstavnikov v KREP se odvija na osnovi mednarodnega sporazuma med našo vlado in SEV v nekaterih pa le v cilju medsebojnega informiranja. Delo komisije je potekalo po sekcijah in na plenarnih zasedanjih. Komisija KREP ima sledeče sekcije — žične Zveze — profesionalna radio tehnika — elektronske merilne naprave — elektronski elementi in se-. stavni deli — elektronske naprave — elektronika široke potrošnje * — polprevodniki in mikro vezja Zainteresiranost naš:h nred-stavnikbv sloni na želji jugoslovanskih proizvajalcev, da plasirajo svoje proizvode v vzhodne države. Sodelovanje ima za cilj tudi kooperacijo in uvoz elektronskih sestavnih delov, sklopov, naprav in surovin, katere v Jugoslaviji nimamo ali ne izdelujemo. Jugoslovanski predstavniki sicer ne sodelujejo pri oblikovanju standardov v okviru SEV, vendar ker smo zainteresirani za plasma finalnih proizvodov in delov, a v manjši meri za nakup istih je nujno, da spremljamo in spoznavamo standarde, ki se izdajajo v okviru SEV in KREP, Na področju znanstveno raziskovalne dejavnosti nekatera naša podjetja že sodelujejo z znanstvenimi inštituti vzhodnih držav, ki so na visoki znanstveni ravni, in to na razvoju konkretnih nalog oz. tem z njihovega področja. Pri tem računajo tudi z možnostjo, da bi postali s strani SEV priznani specializirani proizvajalec, kar bi jim omogočilo oskrbovanje celotnega tržišča SEV s temi izdelki. Zasedanje stalnih komisij za ekonomsko medsebojno pomoč nudijo poleg izmenjave službenih informacij tudi izredno priložnost za vrsto neuradnih srečanj in izrazito poslovnega značaja. Vsa ta srečanja omogočajo, da se spletajo tudi človeški odnosi med visokimi predstavniki posameznih delegacij, ki olajšujejo sporazumevanje in ekspeditivnejše dogovarjanje. V tem pogledu je bilo zasedanje v Dubrovniku izredno uspešno. Prihodnje 25. zasedanje komisije SEV za radio in elek- tronsko industrijo bo v decembru v Budimpešti. Pri tem jubilarnem zasedanju bo organizirana tudi razstava, ki bo prikazala dosežke razvoja elektronske industrije vzhodnih držav in Jugoslavije s posebnim poudarkom na izdelkih široke potrošnje, katerega se bo predvidoma udeležilo tudi naše podjetje. Na iniciativo gen. dir. V. Logarja in namestnika predsednika Zvezne gospodarske zbornice tov. S. Milenkoviča je bil v času zasedanja KREP v Dubrovniku organiziran tudi sestanek generalnih direktorjev naše elektronske industrije. Na sestanku je bilo soglasno ugotovljeno, da-se je v poslednjem času pokazala izredna potreba za večje sodelovanje elektronske industrije Jugoslavije na mnogih področjih od enotnejšega nastopanja v SEV in zahodnih tržiščih do reševanja raznih sistemskih vprašanj, kot so carine, zunanjetrgovinski režim, vloga bank in trgovine, enotni pogoji prodaje doma in v tujini itd. do imenova-. nja predstavnikov elektronske industrije v razne zvezne organe, ki bodo pravilno zastopati naša stališča. Imenovan je bil delovni team predstavnikov poedinih organizacij z nalogo, da analizira sedanje stanje in izdela predlog za formiranje majhne toda učinkovite skupine grupacije elektronske industrije, ki naj bi stalno bedela nad skupnimi interesi. Prvi sčstanek delovnega teama bo še v tem mesecu. In Nujno urediti štipendije Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je' na seji 19. junija zavzel staEšče, da bi morali vprašanje usklajevanja višine štipendij in študentskih posojil z življenjskimi stroški urediti, ne da bi čakali na odmrznitev in valorizacijo osebnih dohodkov po samouprav-nih sporazumih. Republiška gospodarska zbornica se kot sopodpisnica republiškega družbenega dogovora o štipendiranju zavzema za to, da bi s politiko štipendiranja izboljšali neprimerno socialno ih regionalno strukturo študentov. Zaradi zaostajanja štipendij za življenjskimi stroški so namreč najbolj prizadeti prav študentje iz delavskih ih kriiečkih družim so bili sprejeti ob sprejemu gospodarskega načrta za leto 1973. Posebej je bilo podčrtano izvajanje sklepov na področju realizacije prodajnega programa, zalog in stroškov. Delavski svet je zadolžil, direktorja tovarne, da zagotovi mesečno .spremljanje rezultatov poslovanja in zadevnih ukrepov, odbor za gospodarska vprašanja pa naj mesečno podrobno obravnava rezultate poslovanja in pod-vzete ukrepe. Ker je od rezultatov poslovanja v tekočem letu v mnogočem odvisna tudi realizacij a zelo zahtevne programske zasnove za prihodnje leto (izko riščanje povečanih zmogljivosti), le-ta pa je v veliki meri odvisna od realizacije programiranih izvoznih poslov, je delavski svet dal nalogo prodajnemu in razvojnemu sektorju, da osredotočita vse napore za pospešeno realizacijo tistih poslov, ki dajejo v dani situaciji najboljše rezultate. V ta namen naj še v tem smislu ponovno preveri zastavljene naloge ter pripravi poseben program za hitrejšo realizacijo. DS je posebej obravnaval vprašanja v zvezi z racionalnim koriščenjem obstoječih kapacitet, opozoril na deloma preobsežno število zaposlenih v režijskih službah in naložil vodstvu tovarne, da do vključitve novih kapacitet v proizvodnjo, to izkoristi za boljšo. pripravo novih proizvodnih zmogljivosti, določene število ljudi pa vključi v realizacijo projekta CIMOS in s tem razbremeni tekoče pošlo vanje tovarne. Glede prekoračitev določil samoupravnega sporazuma c delitvi dohodka in osebnih dohodkov, delavski svet meni da je tudi na tem področju treba podvzeti ukrepe, ki bo do prispevali k znižanju stroškov. Ukrepi na tem področju bi po mnenju delavskega sveta morali pogojevati tudi odgovornost na posameznih delovnih mestih." Glede na negativne rezultate poslovanja v prvem trimesečju in, da v kasnejših obdobjih ne bi prišlo do presenečenj, je treba v teku. drugega trimesečja temeljito preveriti objektivne možnosti realizacije gospodarskega načrta in sproti predlagati mo rebitne ukrepe odboru za go spodarska vprašanja. V nadaljevanju seje je de lavski ;svet potrdil dve po godbi: o dolgoročnem' po slovno - tehničnem - sodelovanju, sklenjeno med ISKRO, Tovarno avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica in TOVARNO KOREKTORJEV IDRIJA, ter o poslovnotehniencm sodelovanju med TOMOSOM in ISKRO — Tovarno avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica — na projektu TI-1. Iskra - ZZA Ljubljana Inovacijski proces in nffn®v pomen za iskro Prodaja nazaduje Zastoj prodaje nekaterih naših proizvodov najavlja težave v poslovanju naših organizacij — Kljub povečani produktivnosti ni moč pokriti višjih materialnih stroškov — Rentabilnost poslovanja pada S pojmoma »movacija« oz. »inovacij ski proces« se danes vse pogosteje s 'ujemo. O teni govore guo1,.„u.^tveniki, pišejo časopisi, slišimo po radiu itd. Kljub vsemu temu pa naše gospodarstvo v splošnem posveča inovacij skemu procesu v praksi vse premalo pozornosti, čeprav je le-ta (oz. bi moral biti) neobhoden gospodarski dejavnik in skoraj neprecenljive vrednosti. Glede na izreden pomen že limo prikazati v kratkem osnovne značilnosti inovacijskega • procesa, pri tem pa skušamo podati že nekaj predlogov za njegovo organizacijo v Iskri. Najprej pa moramo pojasniti, kaj sploh razumemo pod besedo »inovacija« or. »inovacijski proces«. Po definiciji OliCD razumemo pod inovacijo »prvo uporabo znanosti in tehnologije v nove namene zaradi gospodarske koristi«. Za inovacijo je torej značilno, da se pojavlja kot gospodarska kategorija. V tem se razlikuje od invencije, ki je dejansko samo neka zamisel oz. ideja, brez ozira na njeno realizacijo v gospodarskem smislu. Inovacijski proces pa je proces, ki omogoča a) porajanje invencij in b) pretvarjanje invencij v inovacije. Inovacije lahko grobo de-limcsma dva nivoja, glede na njihovo vrednost v primerjavi z že znanim stanjem tehnike. Prvi nivo so inovacije, ki predstavljajo le kvantitativno izboljšavo in dopolnitev že obstoječe tehnike. Tem pravimo tehnične izboljšave, ki jih podrobneje definira naš Zakon o patentih in tehničnih izboljšavah iz 1. 1960. Drugi nivo pa so inovacije, ki predstavljajo kvalitativno novo stanje, tehnike, pri čemer se to stanje tehnike meri objektivno v svetovnem merilu. Tu gre torej predvsem za izume. Razlika med tehničnimi izboljšavami in izumi je tudi v njihovi gospodarski funkciji. Tehnične izboljšave pripomorejo k neposrednemu in tudi ocenljivemu povečanju produktivnosti proizvodnje. Pravzaprav je- to najboljši in najučinkovitejši način za dvig produktivnosti. Pri izumih pa je primarna predvsem rešitev tehničnega problema samega. Ekonomski efekt je v takih primerih težko oceni j iv. Zamislimo si n. pr.: izum neke nove naprave, za katero se izkaže, da je dražja od do sedaj znane. Vendar pa spričo novosti in originalnosti oz. boljših lastnosti lahko predvidevamo, da bo trg sprejel novo napravo po višji ceni. Osnova za konkurenčnost je pri izumih torej ravno v njihovi novosti. Živimo v času, ki ga označujemo kot znanstveno-teh-nična revolucija. Značilnost za to dobo je ravno neverjeten napredek znanosti. V gospodarstvu pa se znanstveno-tehnična revolucija kaže ravno v inovacijskem procesu, ki je postal odločilna komponenta eksistence na tržišču. Danes lahko uspeva le tisti, ki ima inovacijski proces načrten in organiziran na vseh nivojih, od novatorstva pa do bazičnih raziskav v R-R dejavnosti. Znanost ni več infrastrukturna, temveč gospodarska kategorija. Lep dokaz . za to so znanstveni dosežki, ki jih v vse večji meri dosegajo laboratoriji in inštituti posameznih podjetij in se delež šol v ustvarjanju nove znanosti manjša. Povsem jasno pa je, da podjetja ne vlagajo (običajno ogromnih) sredstev v znanstveno dejavnost samo iz golega navdušenja, temveč jim je cilj gospodarska korist. Zato se še kako brigajo, da imajo vsaj za določen' čas možnost izključnega izkoriščanja svojih inovacij. To se doseže s primernim pravnim varstvom inovacij. Najpomembnejši instrument takega varstva pa je patent. Patent je listina, s katero organ javne uprave podeli njegovemu nosilcu za določen čas izključno pravico izkoriščanja. Ta izključnost je ravno tista vzpodbuda, ki žene industrijo v inovacijski proces. Kdor prvi nekaj izumi, lahko izum zavaruje s patentom in ga tudi edini izkoriščaj Patent omogoča za določen čas monopolni položaj na tržišču. Zato ni presenetljivo, da število patentov iz leta v leto raste. Letno se na celem svetu prijavi za patent ca. 400.0001 izumov! Zvest spremljevalec znanstvenega udejstvovanja pa je velik riziko uspešnosti. Žal se ne da napovedati vnaprej, kakšen bo rezultat določenih raziskav, in ali ne bo v primeru uspeha do enakih rezultatov prej prišla konkurenca. Zato je pomembno, da se zaščiti kar sc da širok obseg udejstvovanja. Treba je torej prijavljati in ščititi čimveč lastnih dosežkov, tudi takih, ki eventuelno niso namenjeni izkoriščanju. S tem postane patent ne samo sredstvo za zagotavljanje izključnosti pri izkoriščanju izumov, temveč mnogo več: patent oz. cela »fronta« patentov postane bistvena komponenta tržne eksistence. Da je temu tako, pričajo tudi podatki. Znano je, da sc n. pr. na celem svetu dejansko izkorišča le ca. (Dalje na 6. strani) Poročevalci za prvo točko dnevnega reda te 20. seje PO ZP (19. junija) so bili V. Logar, gen. direktor ZP, A. Sti-panič, gl. direktor IC, I. Medič in F. Vreček, pomočnika gl. direktorja IC ter B. Lasič, direktor uvoza v IC. Nanizali so toliko tehtnih podatkov in osvetlili težavnost sedanjega položaja, da je treba v našem časopisu temu zasedanju posvetiti nekaj več prostora kot običajno. Generalna ugotovitev gl. di-direktorja IC je bila v tem, da je v primerjavi s postavljenim planom za prvih pet letošnjih mesecev realizacija približno takale: branžna prodaja 92 % prodaja na dom. trgu 105 % • izvoz 97 % uvoz 100 % plačana realizacija 85 % (v primerjavi z istim obdobjem leta 1972 — 143 %) Situacija se v juniju ni izboljšala, prej poslabšala, saj se pričakuje zastoj prodaje na določenih področjih, ki bo sčasoma prešel tudi na profesionalno tehniko. Vsesplošna likvidnost gospodarstva spet pada in tudi naše terjatve rastejo in tudi zaloge. Finančno situacijo, glede na tak položaj, morajo v nekaj dneh proučiti vsi finančni direktorji in šefi računovodstev naših organizacij in ZP na skupnem posvetu in •predlagati poslovnemu odboru ustrezne ukrepe oz. rešitve. To velja tudi za odvisnost med konverzijo kreditov in sanacijo IC, ki sta med seboj v tesni povezavi. Z vso resnobo je poslovnemu' odboru poročal F. Vreček, pomočnik gl. direktorja IC o tržni situaciji. Ugotovil je velik zastoj pri investicijski potrošnji, velike težave s plasmanom izdelkov naših kooperantov, katerim dobavljamo naše izdelke, kot sestavne dele za pralne Stroje (Gorenje Velenje), TV (Rudi Cajavec, El), ki .svojo proizvodnjo nekaterih izdelkov znižujejo tudi od 15 % do 20 odstotkov'! Večji aparati široke potrošnje doživljajo zastoj v prodaji, saj kupna moč potrošnikov nenehno pada. To se bo v kratkem odrazilo tudi pri prodaji drobnih aparatov široke potrošnje, ker trgovska podjetja že znižujejo svoja naročila! Tudi gradbena industrija nima zaposlenih vseh svojih kapacitet, zato se tudi tu zmanjšuje prodaja. Edino na svetovnih trgih še vlada konjunktura in no predvidevanjih ljudi iz IC, bo vladala tudi v letu 1974. Zato ima. po Vrečkovih besedah, Iskra dva možna •uspešna izhoda iz nastalega položaja: vse svoje sile (delovne Sposobnosti) usmeriti k realizaciji izvoznih načrtov. v vsej svoji dejavnosti dati prednost izvozu, ali pa zmanjšati proizvodnjo!? Kaj to zadnje pomeni — je težko napisati. Franc Vreček je dal predloge, ki jih je po njegovem mnenju treba sprejeti kot vodilo za naslednja leta: 1. Vso pozornost morajo vsi delovni kolektivi Iskre posvetiti izvozu in forsirati proizvodnjo za izvoz,' potrebna je hitrejša prilagoditev tehničnim zahtevam zunanjih trgov in hitro osvajanje nove tehnologije, ki' omogoča bolj gibljive cene. 2. Proizvodnjo je treba tesno prilagoditi potrebam trga! 3. Ker bo prodaja izdelkov v bodoče še bolj kot zdaj odvisna od možnosti prodaje na kredit, je treba storiti vse za pridobitev dodatnih sredstev za financiranje in sofinanciranje take prodaje. 4. Ker trgovska • mreža ne drži več sezonskih artiklov na zalogi (primer: peči prek Zelo pogosto slišimo ugotovitve, da je servis podaljšana roka proizvodnje na terenu, da je servis pomemben prodajni element, da je renome nekega izdelka in s tem delovne organizacije, ki ga tržišču ponuja odvisen v veliki meri tudi od dobro organizirane in učinkovite servisne službe. Iskra ima organizirano lastno in pogodbeno servisno mrežo, ki teritorialno obsega vso Jugoslavijo oziroma vsa njena večja gospodarska in kulturna središča. Ta servisna mreža pa zahteva prav tako kot proizvodnja učinkovito nego in skrb, da bi lahko zadovoljila vedno bolj številne kupce' naših izdelkov in naprav. Žal moramo ugotoviti, da smo v zadnjih petih letih v primerjavi s povečanjem proizvodnje premalo, pravzaprav nič, investirali v servisno dejavnost. To sc nam kaže v številnih problemih, ki se pojavljajo v zvezi s servisiranjem predvsem pri izdelkih široke potrošnje. Skrb za servisiranje je prepuščena Iskra Commerce, vendar s tem ni rečeno, da je tudi samo Iskra Commerce dolžan skrbeti za nadaljnji razvoj servisne mreže. V enaki meri je to naloga proizvajalca. Iskra Commerce je pokazal mnogo dobre volje in prizadevanja ter v ta namen celo razpisal interno posojilo, ki žal iz objektivnih razlogov še ni uresničeno. Toda tudi interno posojilo bo učinkovito le ob pomoči vseh delovnih organizacij Združe- poletja), morajo naši proizvajalci takih artiklov ali svojo proizvodnjo prilagoditi sezonskim nihanjem ali pa preskrbeti dodatna sredstva — premostitvene kredite. čeprav pogosto mnogi odgovorni ljudje v Iskri našega glasila niti ne prelistajo, ker so že itak o vsem dobro seznanjeni, smatramo za potrebno, da so o tej problematiki informirani vsi naši sa-maupravljavci, saj bodo posledice težkih situacij prizadele predvsem tiste, ki bodo nanje najslabše pripravljeni. Poslovni odbor pa je rekel šele A ... Na zasedanju so poročali tudi posamezni direktorji naših organizacij. Njihovo raz-pravo bi lahko strnili v naslednje: kljub povečani produktivnosti ne moremo pokriti višjih materialnih stroškov, ki nastajajo z višjimi cenami repromaterialov, zato rentabilnost poslovanja pada. Kaj je s predvideno razbremenitvijo gospodarstva? Kakšne ukrepe je podvzelo oz. bo podvzelo ZP? nega podjetja, z drugimi besedami: interno .posojilo je le del obširnega programa za razširitev servisne mreže, ki sedaj zaostaja za proizvodnjo.. Servisna dejavnost je torej naša skupna naloga, ki jo moramo uresničiti, oz. s skupnimi močmi bolj prizadevno kot doslej poskrbeti, da bodo naši izdelki čim dlje slu-žili svojemu namenu. Nalogo poznamo. Potrebna so le sredstva, da bi jih čim bolj učinkovito izpolnili. Z razumevanjem nas vseh tudi to ni nerešljiva naloga, treba bo le več posluha, več dejanj in manj obljub, več konkretnega dela in manj razprav. Ne smemo z nekvalitetnim servisiranjem lahkomiselno zapravljati težko priborjenega ugleda in dovoliti, da nas kupci upravičeno kritizirajo v javnih sredstvih obveščam nja. Prav gotovo je ceneje vzdrževati kvalitetno servisno dejavnost kot popravljati skozi to dejavnost zapravljen ugled. J)tR Obvestilo Bralce obveščamo, da bo naslednja — 25. številka Iskre izšla 14. julija, in to v novi obliki. Uredništvo I.S. Učinkovito servisiranje - naša skupna naloga DEVETE LETNE ŠPORTNE IGRE ISKRE Dobro organizirana, manifestacija Iskrinih ® Dež je močno oviral zagrizene borbe, vendar so tekmovalci vztrajali na igriščih in zelo številna srečanja opravili pravzaprav v rekordnem času ® Letošnje IX. letne športne igre v Škofji Loki so dobro organizirali požrtvovalni člani ' komisije za šport in rekreacijo pri sindikatu tovarne gospodinjskih aparatov. Pripravili so jih vestno, a vendar ne moremo mimo kritike — poskrbeli so za vse, le pri vremenu se jim je zataknilo. Oba dneva tekem je bilo vreme zelo muhasto in pogosto se je iz temnih, grozečih oblakov vlilo kot za stavo. Toda — tudi - občasni nalivi skoraj tisočim športnikom iz naših delovnih organizacij, niso vzeli volje in tekmovalnega duha, ko so se že zgodaj zjutraj začeli zgrinjati v Škofjo Loko, lepo okrašeno z zastavami. Športniki Iskre so imeli zborno mesto v Šolski ulici, odkoder so ob pol devetih, na čelu z zastavami in godbo, odkorakali ’ skozi mesto na nogometno igrišče v Puštalu, kjer je bila nato slavnostna otvoritev iger. Pred skupinami športnikov iz posamezne organizacije ZP so dekleta nosila -table z napisi, prav kot je to navada na velikih mednarodnih športnih prireditvah. Naše igre sp škofjeločani uvrstili v bogat spored svojih prireditev, s katerimi letos proslavljajo 1000-letnico Škofje Loke. Prav nič nenavadnega pri tem, da je zato pokroviteljstvo nad našimi igrami prevzel predsednik občinske skupščine Škofja Loka Anton Polajnar. Športniki so se na nogometnem igrišču razvrstili po abecednem redu. Po državni himni je k mikrofonu najprej stopil častni predsednik prireditvenega odbora iger, direktor tovarne gospodinjskih aparatov Ljubo Slavkovič in športnikom zaželel dobrodošlico in veliko športnih uspehov. Nato sta jih pozdravila še generalni direktor ZP -Vla-mir Logar in predsednik sindikalnega odbora ZP Jože čebela, slednjič pa jih je pozdravil in po kratkem nagovoru je pokrovitelj, predsednik občinske skupščine Škofja Loka Anton Polajnar, otvoril športne igre, ki so po svojem obsegu in tudi kakovosti postale tradicionalna in močna manifestacija delovnih ko-lek^vov našega . združenega podjetja. Zadonele so še fanfare, nato pa se je tisoč športnikov in športnic razkropilo po' številnih igriščih, da bi tam znova dokazali, kaj zmorejo in kdo je boljši. Ob tolikšnem številu prijavljenih ekip v posamezni tek- movalni disciplini, le-teh je bilo letos kar devet, so imeli organizatorji iger, dovolj skrbi, kako omogočiti izvedbo tolikih srečanj na petih različnih lokacijah. Toda — uspeli so, da so igre kljub medsebojni . oddaljenosti športnih objektov, potekale v redu, dokaj naglo in brez posebnih problemov, v čemer se najbolje odraža vse prizadevanje organizatorjev za solidno izvedbo tolikšne prireditve. Na štadionu v Puštalu je tako potekalo nogometno finale najboljših štirih ekip: Elektromehanike, Avtoelektri-ke, ZZA in EMO Celje. Na tukajšnjem rokometnem igrišču je potekalo vzporedno tudi tekmovanje ženskih rokometnih ekip, medtem ko so se moške ekipe med seboj pomerile na igrišču Osnovne šole. Na kegljišču bližnjega kopališča so tekmovale keg-Ijačice, a njihovi moški vrstniki so svoje moči merili na kegljišču KK Triglav v Kranju. Na igriščih pri Dijaškem domu v Novem svetu so se Zvrstila tekmovanja odbojkaric in odbojkarjev, v prosto-rili osnovne šole pa še strelsko tekmovanje in šahovski turnir, tu pa je oba tekmovalna dneva, delovala tudi informacijska in tehnična pisarna. V treh športnih disciplinah — namiznem tenisu, košarki in v balinanju so ekipe tekmovale na objektih osnovne šole na Trati. Organizatorjem so za boljšo organizacijo iger priskočili na pomoč domači radioamaterji, ki so vzpostavili stalno radijsko zvezo med vsemi igrišči in tako pripomogli k solidni izvedbi vseh tekmovanj. Čeprav je bil za spremljanje dogodkov na številnih igriščih na voljo službeni avtomobil, spričo tolikega števila tekem ni bilo mogoče videti vseh, a splošna« ugotovitev najbrž ne bo zgrešena, če rečemo, da je bilo na vseh igriščih zelo burno, vroče, včasih celo malce preostro, vendar pa so tudi najbolj temperamentni dokaj dobro brzdali svoje odvečne sile. Za ocenjevanje in tehnično izvedbo tekmovanj so poskrbeli nevtralni športni delavci domačih športnih kolektivov, ki so z redkimi izjemami svojo odgovorno nalogo dobro opravili. Prav tako gre priznanje in pohvala tudi kolektivu tehnične pisarne, ki je sproti registriral športne izide na posameznih igriščih in tako pripravil celoten bilten rezultatov in doseženega vrstnega reda sodelujočih ekip komaj pičlo uro in pol po končanem zadnjem balin-carskem tekmovanju. To je vsekakor treba posebej pohvaliti, saj se doslej še ni zgodilo, da se uradna razglasitev rezultatov in podelitev nagrad ne bi zavlekla prav zaradi zamude pri izračunavanju rezultatov in izdaji biltena. Razveseljiva je prav tako ugotovitev, da je na letošnjih športnih igrah sodelovalo več ženskih ekip v odbojki, rokometu, v kegljanju, streljanju in namiznem tenisu. Kar dvanajst moških ekip v košarki je bilo prav gotovo lepo presenečenje, saj nihče ni računal, da se bo že prvič na igrah zbralo toliko košarkarskih moštev. No, prišla pa' je tudi prva ženska ekipa iz Avtoelektrike in ker je bila sama, je v propagandne namene odigrala prijateljsko tekmo z ekipo Kroj Iz Škofje Loke. Srečanje je sicer izgubila z rezultatom 11:39, kljub temu pa upamo, da bo njen nastop pripomogel, da bomo prihodnje leto na naših letnih igrah lahko spremljali tudi srečanja ženskih košarkarskih ekip iz naših kolektivov, kjer je mladih sodelavk lepa večina. Prav zato, ker je hkrati nemogoče slediti vsem dogajanjem na številnih igriščih, se je najbolje vzdržati podrobnejših komentarjev. O tem naj spregovore tehnični rezultati, lahko pa rečemo, da so tudi letos največjo pozornost pritegnila finalna tekmovanja v nogometu, rokometu in odbojki ničmanj živahno pa ni bilo tekmovanje v košarki. Levo od zgoraj navzdol: v5 Udeleženci iger so šli v povorki skozi mesto na nogometno igrišče v Puštalu, kjer je bila slavnostna otvoritev @ Finalne tekme v nogometu so privabile največ bučnih navijačev © Iz leta v leto nastopa na naših igrah tudi več športnic in v nekaterih disciplinah (na sliki moment iz rokometne tekme) dosegajo že lepo kvalitetno raven © čeprav prvič, je v košarki nastopilo kar dvanajst moških ekip in ena ženska ekipa iz Avtoelektrike © Kegljanje je športna zvrst, ki se v Iskri močno razvija in prehaja v množičnost ZP ISKRA KRANJ Organi upravljanja in izvršilni organi v ZP in organizacijah ZP Vodilna delovna mesta v ZP in organizacijah ZP Organi upravljanja, obratov, področij, služb in dislocirani obrati organizacij ZP < Organi upravljanja Kolektivni izvršilni organ Dislocirani obrati Naziv (obratov, služb, področij) (obratov, služb) (službe, področja) naziv predsednik naziv predsednik . naziv vodja 71 Iskra — ELEKTROMO-TORJI, Železniki 96 Iskra — EMO, Celje 94 Iskra — BATERIJE ZMAJ, Ljubljana DS — Orodjarna DS — Skupne službe Svet obrata Idrija Hrženjak Stane Jarc Franc Vihtelič Lavra Svet delovne enote — Kruševac Svet delovne enote — Obrat Bistrica Svot delovne enote — Obrat kemičnih izdelkov Svet delovne enote — Obrat kovinske predelave Svet delovne enote — Obrat emajlirnica Svet delovne enote — Obrat pocinkovalnica Svet delovne enote — Obrat radiatorjev Svet delovne enote — Obrat kotlov Svet delovne enote — Obrat odpreskov in avtokoles Svet delovne enote — Obrat orodjarna Svet delovne enote — Vzdrževanje Svet delovne enote — Režijske enote Petrovič Drago Vodovnik Feliks Skalicky Jože Kršlin Jože Drame Hinko Blaznik Anton Hostnik Martin Iršič Janez Jurše Alojz Guštin Ivan Gregorič Emil Veber Marjan j TOZD — Orodjarna Blaž Janez Obrat Idrija Rakovec Tone Obrat Emajlirnica, Vučič Dragoslav Kruševac Obrat emajlirnica Kreuh Rudolf Bistrica Obrat Šentvid Tratnik Jože pri Stični jS Naziv 53 Organi upravljanja Kolektivni izvršilni organ Individualni izvršilni organ naziv predsednik naziv predsednik naziv Priimek in ime 10 Združeno podjetje Iskra Delavski svet Kočevar Jože Poslovni odbor Logar Vladimir generalni direktor Logar Vladimir 11 Iskra — ZZA, Ljubljana Svet Zavoda Kavčič Peter Poslovni odbor ZZA Svet raziskovalcev ■. Odbor za NO in CZ (SLO) Kobe Marjanca dr. Krevelj Zvonko vsakokratni direktor glavni direktor Vrenko Erik 20 Iskra — COMMERCE, Ljubljana Delavski svet Pahor Albin Odbor za poslovno politiko dr. Trost Miroslav glavni direktor Stipanič Anton 30 Iskra — ELEKTROME-HANIKA, Kranj Delavski svet Peternelj Henrik Poslovni odbor i»t Klemenčič Franc glavni direktor Hujs Jože 40 Iskra — IEZE, Ljubljana Skupščina TOZD f Keršič Jože glavni direktor Klavs Vladimir 59 Iskra — SPREJEMNIKI, Sežana Delavski svet Hlačar Boris Poslovni odbor Cotič Darko direktor Pavlin Stanislav 60 Iskra — APARATI, Ljubljana Delavski svet Korošec Viktor Izvršni odbor Demšar Cveta direktor Klešnik Ivo 70 Iskra — AVTOELEKTRIKA, Nova Gorica Delavski svet Besednjak Danijel Odbor za gospodarska vprašanja Odbor za org. dela in razvoj delavskega samoupravljanja Mivšek Peter Mermolja Pavel direktor Eržen Jože Odbor za kadre Nemec Aleš Odbor za delitev dohodka in oseb. dohod- Šuligoj Alfred kov Organi upravljanja Kolektivni izvršilni organ Dislocirani obrati (obratov, služb, področij) (obratov, služb) (službe, področja) S naziv predsednik naziv predsednik naziv vodja 30 Iskra — DS obrata stikal Kokoravec Franc Obrat stikal, Kranj Kobal Peter ELEKTROME-HANIKA, Kranj DS kadrovskega področja Dornik Gvido DS organizacijskega področja Opara Stane DS ekonom, finanč. področja Sirk Silvana DS razvojnega področja Malovrh Božo DS tehnološkega področja Mokorel Jože DS proizvodnega področja Pflaum Zlatko DS investicijskega področja Drinovec Niko DS področja kvalitete DS obrata ATN DS obrata števcev DS obrata električnega očnega orodja Ambrožič Jelko Kem Janez Rakar Mitja Mihalič Pavel - * - DS obrata mehanizmov Golmajer Vinko Obrat mehanizmov, Lipnica Hafner Damijan 40 Iskra — IEZE, Ljubljana DS — Avtomatike Keršič Jože TOZD — Avtomatika Štamberger Ivo DS — Upori Pirkovič Jože TOZD — Upori Simonič Ludvik • DS — Keramični Klobčar Jože TOZD — Keramični Milič Ivan kondenzatorji kondenzatorji DS — Keramika Kajzer Jožica TOZD •— Keramika Gorup Mirah DS — Feriti Limpel Marjeta TOZD — Feriti Dolničar Dušan DS —i Magneti Žerjav Jože TOZD — Magneti Senica Jože DS — Žarnice Šketa Edo TOZD — Žarnice Lovko Anton S - «) Naziv Organi upravljanja naziv predsednik Kolektivni izvršilni organ Individualni izvršilni organ naziv predsednik naziv: Priimek in ime Odbor za ugotavljanje • Martunič Severin kršitev del. dolžnosti, material, škode in izrek ukrepov Odbor za informiranje Štrukelj Jože Odbor za narodno Eržen Jože obrambo in civ. zaščito Odbor za delitev sred- Ambrožič Ivan štev sklada skupne po- rabe * 71 Iskra — Delavski sVet ELEKTROMOTORJI, Železniki Prezelj Jože Poslovni odbor Mohorič Tone direktor Žumer Alojz 72 Iskra — NAPRAVE, Ljubljana Delavski svet Sirnik Emil Odbor za gospodarske zadeve Odbor za kadrovske zadeve Kačič Metod Matovič Eliča direktor Dobnikar Franc 73 ELEKTRONIKA, Horjul Delavski svet Nagode Stanislav Poslovni odbor Zdešar Matko direktor Vrabl Radovan Odbor za medsebojne odnose Odbor za varnost pri delu Sečnik Janez Vračko Marjan 74 Iskra — KONDENZATORJI, Semič Delavski svet Škrinjar Janez direktor Košir Franc 75 Iskra — INSTRUMENTI, O toče Delavski svet Fajfar Jože Upravni odbor Rozman Rajko direktor Kuhar Ludvik 76 POLPREVODNIKI, Trbovlje Delavski svet Žagar Miha Upravni odbor Kmetič Dane direktor Pucelj Janko g Naziv to Organi upravljanja (obratov, služb, področij) Kolektivni izvršilni organ (obratov, služb) Dislocirani obrati (službe, področja) naziv predsednik naziv predsednik naziv vodja 20 Iskra — COMMERCE, Ljubljana Šutonja Dušan Vičič Branko Softič Emir Dameski Marko Tatomir Slavko Pivac Čedomir Tori Ljubo Lešnik Tomislav Petrovič Dragomir Martinovič Vlado Živid Branislav Novkovid Stevo Kocid Radoslav Filiala Beograd Filiala Rijeka Filiala Sarajevo Filiala Skopje Filiala Zagreb Filiala Split Filiala Ljubljana Filiala Maribor Filiala Novi Sad Filiala Titograd Filiala Priština Filiala Banja Luka Predstavništvo Niš Predstavništvo Osijek Fišer Karlo Iskra Elektronik Artič Ljuban HGmbH, Stuttgart Iskra. Electronica Ita-Valenčič Franjo liana S. R. L., Milano Guest International Vernic Zdenko Ltd, London Pcrles Pieterlen, Banič Ivo Švica Eurocommerce S.A., Pečjak Smiljan Caracas Predstavništvo Jelic Dojčin Moskva, SSSR Predstavništvo Berlin Skok Zdenko DDR Predstavništvo Fratina Andrej Praga, CSSR Predstavništvo Pflaum Dominik Varšava, Poljska Predstavništvo Vukosavljevid Bogd Bukarešta. Romunija Organi upravljanja in izvršilni organi v ZP in v organizacijah ZP rS £ N a z i v tj) Organi upravljanja Kolektivni izvršilni organ Individualni izvršilni organ naziv predsednik naziv predsednik naziv Priimek in ime 77 Iskra — Delavski svet Korce Milan Upravni odbor Romih Stanislav direktor Henigman Marjan USMERNIKI, Novo mesto 78 Iskra — CAOP, Delavski svet Uršič Svobodan direktor Staparski Miodrag 79 Iskra — Delavski svet Camlek Ivan Poslovni odbor Slavkovič Ljubo direktor Slavkovič Ljubo GOSPODINJSKI APARATI, Škofja Loka 95 Iskra — Delavski svet Stupica Andrej Poslovni odbor Oblak Miha direktor Fefer Franc ANTENE, Vrhnika — 96 Iskra — Delavski svet Belak Ervin Poslovni odbor Strašek Franc glavni direktor Jančigaj Miro E.MO, Celje industr. 97 Iskra — Delavski svet Benčan Zmago Poslovni odbor Urh Jože direktor Tekavec Zdravko ORODJARNA, Odbor za kadre in Novak Janez Ljubljana soc. politiko 82 Iskra — Delavski svet Kelih Zdravko Poslovni odbor ^ Luxa Marjan direktor Luxa Marjan INDUSTRIJSKA OPREMA, Lesce 94 Iskra — Delavski svet Lendero Franc Poslovni odbor Rudolf Franc direktor Slemnik Milan BATERIJE ZMAT Ljubljana • - Naziv Organi upravljanja (obratov, služb, področij) Kolektivni izvršilni organ (obratov, služb) Dislocirani obrati (službe, področja) naziv predsednik naziv predsednik naziv -vodja Združeno DS Strokovnih služb Šilc Janez Strokovne službe Logar Vladimir podjetje Iskra Iskra — ZZA, Svet OZD RŠ 200 ' Pislak Jože Ljubi jana Svet OZD RS 220 Ložar Ervin Svet OZD RS 300 Samaluk Marko Svet OZD S.R.O. 351 Kovačič Mitja Svet OZD RS 400 Kukovič Ivan Svet OZD RS 800 Uhan Viktor Svet OZD CD 500 Habjan Anton Svet OZD STS 700 Kit Marija Svot OZD SMK 750 Gerjol Vili Svet OZD Sp. sl. Franc Alojz ZZA 900 * •. Iskra — DS TOZD skupne Irižanin Milorad COMMT-RCB službe Ljubljana DS TOZD branžna Markun Blaž prodaja DS TOZD Ošabnik Borut Telekomunikacije • ; DS TOZD zunanji Dular Alojz * trg DS TOZD domači trg Klemenc Peter S “=i vodja komercialnega sektorja Križan Ferdo vodja splošnega sektorja Cafuta Lojze 60 Iskra — direktor .pilešnik Ivo APARATI, Ljubljana vodja sektorja releji t Sfršnak Frane Opombe ,2 Naziv Vodilna delovna mesta vi naziv Priimek in ime 72 Iskra — •NAPRAVE, Ljubljana vodja tehničnega sektorja vodja plansko-nabavnega sektorja vodja prodajnega sektorja vodja proizvodnega sektorja Vidmar Herman Sfiligoj Miloš Biček Marjan Debeljak Alojz 73 Iskra — ELEKTRONIKA, Horjul direktor vodja tehničnega sektorja vodja komercialno-finančnega sektorja vodja sektorja kvalitete vodja kadrovsko-splošnega sektorja Vrabl Radovan Simončič Maks Molek lij ko Jure Peršuh ' <• 74 Iskra — KONDENZATORJI, Semič direktor pomočnik direktorja vodja tehnično proizvodnega sektorja vodja finančnega sektorja vodja splošno kadrovskega sektorja Košir Franc Kočevar Jože Zorc Vladimir Pirš Terezija 7^ Teh T"d —— INSTRUMENTI, Otoče direktor šef splošnega sektorja šef gospodarskega sektorja šef finančno-računovodskega sektorja šef tehnično-proizvodnega sektorja Kuhar Ludvik Vrabec Marjan Lavrič Franc Truhačev Niko Vrtačnik Jernej - 76 Iskra — POLPREVODNIKI, Trbovlje direktor tehnični direktor pomočnik' direktorja za razvojno dejavnos, pomočnik direktorja za gospodarska vprašani« šef splošnega sektorja Pucelj Janko Barlič Janez Deželak Lojze Liničnik Bncr/tan t rt S Naziv Vodilna delovna mesta rtaziv Priimek in ime vodja sektorja SVN vodja sektorja kvalitete vodja finančnega sektorja vodja splošnega sektorja Sešek Pavle Ognjanovič Drago Čeboliin Milovan Juvan Stanko 70 Iskra — AVTOELEK-TRTKA, Nova Gorica •direktor pomočnik direktorja šef splošnega sektorja šef sektorja za investicije in vzdrževanje šef sektorja razvoja in priprave dela šef sektorja nabave šef sektorja proizvodnje šef sektorja kakovosti in kontrole šef sektorja prodaje šef finančnega sektorja ■ Eržen Jože Bušen Aleksander šušmelj Jože Pelikan Gabrijel Vuga Lucijan Kokelj Vincec Slejko Humbert Hmeljak Darij Jelinčič Ludvik Bukinis Anton 71 Iskra — direktor ELEKTROMO- vodja GS TORJI, Železniki tehnični vodja vodja razvojnega sektorja . vodja sektorja tehnične kontrole vodja računovodstva vodja splošnega sektorja Žumer Alojz Vidic Jože Preskar Stane Pieško Peter Žontar Bogdan Dermota Jernej Lavtar Tone 72 Iskra — NAPRAVE, Ljubljana direktor pomočnik direktorja ' vodja splošnega sektorja vodja gospodarsko-finančnega sektorja Dobnikar Frane Štancer Franc Dobre Janko Kačič Metod Opombe DEVETE LETNE ŠPORTNE IGRE ISKRE doslej najbolj množična športnikov v Škofji Loki ki je na igrišče osnovne šole na Trati privabilo tudi številne gledalce in navijače. S tem seveda nočem reči, da pa tudi na ostalih prizoriščih ni bilo živahnega zanimanja, tako s strani domačinov, kot tudi Iskrašev, ki so prišli v Škofjo Loko spremljati športne borbe svojih delovnih tovarišev. Na splošno lahko ugotovimo, da so tudi IX. letne športne igre doslej naj večje glede na število sodelujočih športnic in športnikov, po zaslugi marljivih in prizadevnih organizatorjev, dobro uspele in lahko pričakujemo, da bodo prihodnje, jubilejne letne športne igre'že tako obsežne, da jih bo težko izvesti v dveh dneh. Pred koncem je prav, da omenimo še nogometno tekmo, ki sta jo odigrali ekipi športnih referentov ZP in tovarne gospodinjskih aparatov. Tudi ta je-na igrišču v Puštalu privabila številne gledalce, zlasti, ker je bila v časti, ko so bila praktično končana že vsa tekmovanja naših športnikov. Razumljivo, da je bilo navijanja, spodbujanja in tudi šaljivih medklicev na pretek. Tekma je bila sicer skoraj enakovredna, vendarle pa so nogometaši tovarne gospodinjskih aparatov uspeli zmagati z 1:0. Letne igre so bile zaključene popoldne ob 17. uri v prostorih hotela Transturist v Škofji Loki, kjer je bila razglasitev rezultatov in razdelitev ličnih pokalov, plaket in priznanj najboljšim v posamezni disciplini. Po zakuski pa so se naši športniki, povečini z lastnimi vozili, jeli razhajati na svoje domove. Devete letne športne igre Iskre so torej mimo in do naslednjih, v to sem prepričan, športna aktivnost po naših delovnih organizacijah ne bo zamrla, prav tako pa ne bo zamrla dejavnost komisije za šport in rekreacijo, ki se bo morala lotiti še nekaterih vprašanj, ne "povsem razčiščenih v propozicijah tekmovanj, da bi se tako v celoti izognili vsem možnim pregovarjanjem, katerih pa je letos ob tolikšnem številu tekmovanj, prav gotovo zares bilo le malo. —C— Tehnični rezultati Nogomet: 1. Elektromeha-nika, 2. EMO Celje, 3. ZZA, 4. Avtoelektrika, 5. Naprave, 6. Iskra Commerce, 7. Aparati, 8. Elektromotorji, 9. lEZE-Avtomatika, 10. Gospodinjski aparati, 11. Sprejemniki, 12. lEZE-Elementi; ro-komet-moški: 1. Elektrome-hanika, 2. Polprevodniki, 3. lEZE-Avtomatika, 4. EMO Celje, 5. IEZE-E!ementi, 6. ZZA, 7. Avtoelektrika, 8. Kondenzatorji, 9. Gospodinjski aparati, 10. Elektromotorji, 11. Iskra Commerce; ženske: 1. lEZE-Elementi, 2. Iskra" Commerce, 3. Elektromehanika, 4. Avtoelektrika, 5. Naprave, 6. Elektromotorji; košarka: I. Baterije Zmaj, 2. Iskra Commerce, 3. Aparati, 4. lEZE-Avtomatika, 5. Avtoelektrika, 6. Elektromehanika, 7. lEZE-Elementi, 8. Sprejemniki, 9. ZZA, 10, Naprave, II. EMO Celje, 12. Orodjarna; odbojka-moški: 1. Elektromehanika, 2. lEZE-Ele-menti, 3. ZZA, 4. Usmerniki, 5. Iskra Commerce, 6. Sprejemniki, 7. Naprave, 8. IEZE -Avtomatika, 9. EMO Celje, 10. Avtoelektrika; ženske: 1. Sprejemniki, 2. EMO Celje, 3. Naprave; namizni tenis — ekipno moški: 1. Elektromehanika, 2. Iskra Commerce, 3. Naprave, 4. ZZA, 5. EMO Celje, 6. Aparati, 7. Elektronika, 8. Instrumenti, 9. Orodjarna, 10. lEZE-Avtomatika, 11. Polprevodniki, 12. Avto- elektrika, 13. IEZE-EIemcnti; 14. Gospodinjski- aparati, 15. Kondenzatorji, ženske: 1. Elektromehanika, 2. IEZE-Av-tomatika, 3. lEZE-Elementi,- 4. Avtoelektrika, 5. Gospodinj, ski aparati, 6. EMO Celje, 7. Naprave, 8. Iskra Commerce, 9. ZZA; moški posamično: 1. Ramovž, 2. Novak (oba Elektromehanika), 3. Pirc (Aparati), 4. Tavčar (Avtoelektrika), 5. Tomšič (ZZA), 6. Eržen (Instrumenti), 7. Vrbič (Iskra Commerce), 8. Kerštajn (Elektromehanika), ženske posamično: 1. T. Novak, 2. L. Novak (obe Elektromehanika), 3. Jančar (ZZA), 4. Golob (IEZE Avtomatika), 5. Brenčič (lEZE-Elementi), 6. Janžekovič (lEZE-Avtomati-ka); kegljanje - moški ekipno: 1. EMO Celje 2,671, 2( Elektromehanika 2.634, 3. ZZA 2.632, 4. Iskra . Commerce 2.604, 5. Aparati 2.567, 6. Instrumenti 2.484, 7. šolski center 2.472, 8. lEZE-Avtomati-kft 2.469, 9. Avtoelektrika 2.448, 10. Naprave 2.333, 11. Usmerniki 2.333, 12. Industrijska oprema 2.324, 13. Elektromotorji 2.292, 14. Orodjarna 2.250, 15. Polprevodniki 2.249, 16. Kondenzatorji 2.231, 17. lEZE-Elementi 2.228, 18. Gospodinjski aparati 2.200, 19. Elektronika 2,158, 20. Baterije Zmaj 2.156, 21. CAOP 2.032 kegljev, ženske ekipno: 1. Elektromehanika 1.437, 2. Instrumenti 1381, 3. CAOP 1.365, 4. lEZE-Avtomatika 1.348, 5. Iskra Commerce I. 279, 6. Kondenzatorji 1.193, 7. Gospodinjski aparati 1.094, 8. Elektronika 1.053 kegljev; moški posamično: 1. Farkaš (I. C.) 503, 2. Kordež A. (Š. C.) 498, 3. Žnidarič (I. C.) 490, 4. Vanovšek (EMO) 485, 5. Lampič (Naprave) 469, 6. Kavčič (Elektromehanika) 469, 7. Kumše (Instrumenti) 467, 8. Lešek (EMO) 466, 9. Končina (Baterije Zmaj) 466, 10. I. Šrot (EMO) 464, 11. Jamšek (Aparati) 458, 12. Juvančič (Gospod, aparati) 457, 13. Šuštaršič (ZZA) _457, 14. Bregar (Elektromehanika) 454, 15. Doljak (lEZE-Avto-matika) 454, 16. Bradaška (Elektromehanika) 449, 17. Penko (Aparati) 448, 18. Kosin rl (Usmerniki) 447, 19. Mer. molja (Avtoelektrika) 447, 20. Cepič (ZZA) 443, itd.; ženske posamično: 1. Adamič (CAOP) 385, 2. Kržišnik 384, 3. Ivanetič 384, 4. Šparovec (vse Elektromehanika) 376, 5. Pogačnik (Instrumenti) 370, 6. Špriclin (Avtoelektrika) 361, 7. Maj-storovič (Instrumenti) 358, 8. Darovec (lEZE-Avtomatika) 356, 9. Pavlin (Instrumenti) 353, 10. Rozman (CAOP) 347, II. Koželj (Iskra Commer- ce) 344, 12. Peršin (CAOP) 326, 13. Trampuš (lEZE-Avtomati-ka) 324, 14. Hanzlovski (Iskra . Commerce) 322, 15. Škrinjar 321, 16. Podgornik (obe Kondenzatorji) 315, 17. Burnik (Iskra Commerce) 315, 18. Kogovšek (Elektronika) 310, 19. Janžekovič (lEZE-Avtoma tika) 307, 20. Jerman (CAOP) 307, itd.; streljanje moški ekipno: 1. Elektrofnehanika 684, 2. EMO 674, 3. Aparati 652, 4. Avtoelektrika 638, 5. Orodjarna 637, 6. ZZA 619, 7. Polprevodniki 618, 8.. Iskra Commerce 593, 9. Instrumenti 593, 10. Usmerniki 541, 11. lEZE-Avtomatika 525, 12. Baterije Zmaj 480, 13. Gospodinjski aparati 473, 14. Na--prave 468, 15. lEZE-Elemen-ti 236, 16. Elektromotorji 218 krogov,, ženske ekipno: 1. EMO Celje 458, 2. Elektromehanika 428, 3. Instrumenti 326, 4. Kondenzatorji 289, 5. Naprave 274 krogov, moški posamično: 1. Hrobat (Avtoelektrika) 1.74, 2. Naglič (O- (Nadalj. na 7. str.) Desno od zgoraj navzdol: @ Rokometašem luže na igrišču prav goto niso bile prijetne, a so se vendar požrtvovalno borili @ Tekmovalke in tekmovalci v nainiznem tenisu so še med seboj pomerili hkrati kar na devetih mizah v telovadnici osnovne šole na Trat; Q Tudi za odbojko velja da postaja vedno bolj priljubljena športna disciplina v naših delovnih organizacijah Q V zatemnjeni telovadnici šole v Škofji Loki so se pomerili strelci in strelke z zračno puško © Balincarji so končali tekmovanje zadnji Proizvodnja v maju... (Nadaljevanje s 1. strani) lenkostno zaostala za predvidenim planom zaradi nerednega dotoka materiala. Pri sinhronem motorju je bila proizvodnja manjša kot je predvidena s planom zaradi naknadnega naročila s strani IC. Obrat stikal je dosegel 103,8 odstotno proizvodnjo. Glede na težave, ki so se pojavljale v proizvodnji glede dobave materialov, je dosežena vrednost zadovoljiva. Posvetiti bo potrebno večjo pozornost doseganju asortimenta. Obrat telefonije v maju v celoti ni dosegel planskih zadolžitev, delno zaradi zamur de pri dobavi materiala in sestavnih delov, v zadnjem času pa je postal pereč problem delovna sila, saj se število zaposlenih v proizvodnji sestavnih delov zmanjšuje, namesto, da bi naraščalo. Posebno kritično je.v lakirnici, galvaniki, delno pa tudi v ob-delovalnici. Obrat mehanizmov je planirano eksterno proizvodnjo presegel za 2,2 %. Manjši izpad mehanizma UMT je nadomestila večja količina električnih ur. PETMESEČNA PROIZVODNJA Obrati Električ. ročno orodji Števci Stikala Telefonija Mehanizmi Proizvodne storitve SKUPAJ V kumulativi presegamo plan za.7,3°/o. V primerjavi z doseganjem kumulativnega plana lani, smo lahko zadovoljni, saj je letos preseganje za 4,7 % večje. .*.********.*********.* Pisma bralcev POZDRAV OD VOJAKOV Zahvaljujem se za redno pošiljanje glasila »Iskra«, obenem pa pozdravljam vse člane »Elektromehanike« in jim čestitam k dnevu borca in Iskre. Iskrene pozdrave pošiljam vsem mojim sodelavcem iz obrata »Stikala«. Mornar Marjan Roblek V. P. š. B. Galeb 58002 Split Pred kratkim je odšla v pokoj LJUDMILA ŠTOK (druga z desne) zaposlena kot telefonistka v kranjski Iskri. Vestni in prizadevni sodelavki so ob odhodu izročili lepa spominska darifa in ji zaželeli, da bi zasluženi pokoj uživala še do-kaj let v zdravju, sreči in zadovoljstvu LETO KAKOVOSTI SKLEPI 20. SEJE POSLOVNEGA ODBORA ZDRUŽENEGA PODJETA ISKRA Z DNE 19. JUNIJA 1973 © Pošiovnmu odboru združenega podjetja so bile podane informacije direktorjev posameznih organizacij y sestavi ZP ISKRA o poslovanju teh organizacij. Nadalje je bilo poslovnemu odboru ZP predloženo tudi poročilo o koriščanju sredstev GDK — stanje GDK sredstev po delovnih organizacijah na dan 15. 6. 1973; pregled sredstev ustvarjene re-tencije, porabe in stanja po delovnih organizacijah od 1. 1. do 31. 5. 1973; ter informa-, cija o problematiki zalog v Iskra Commerce, V razpravi na gornja poročila so bili sprejeti naslednji sklepi: a) V zvezi s problematiko zalog na Iskra Commerce oz. sredstev, ki so potrebna za pokrivanje zalog, je nujno najti skupne rešitve med Iskra Commerce in organizacijami. Zadevno naj se skliče sestanek vodij finančnih služb vseh organizacij v sestavi ZP ISKRA, ki naj po-, slovnemu odboru predloži predlog rešitve. b) Združeno podjetje Iskra naj pri pristojnih republiških organih sproži postopek glede zakonitosti davka na storitve (30—60 % davek, ki ga IC plačuje iz dohodka pri uvozu za organizacije v sestavi ZP ISKRA). c) Tovarna orodja naj za eno naslednjih sej PO ZP pri- pravi pismeno informacijo o problematiki Tovarne orodja, s posebnim poudarkom na poslovne odnose z organizacijami v sestavi ZP ISKRA. ® PO ZP sprejema predlog članov komisije za samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v združenem podjetju ISKRA: Elektromehanike, Iskra Commerce, Avtoelektrike in Aparatov — za spremembo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov elektro in kovinske industrije Slovenije ter zahteva od komisije za samoupravni .sporazum ZP ISKRA, da se spremembe sprovedejo. PO ZP priporoča političnemu aktivu ZP ISKRA, da na svojo prihodnjo sejo poleg direktorjev nekaterih organizacij ZP ISKRA povabi tudi predstavnike Izvršnega sveta, sindikatov in Gospodarske zbornice kot podpisnike družbenega dogovora in jim v zvezi s tem prikaže problematiko v ZP ISKRA. © Poslovnemu odboru ZP je Iskra Commerce predložil za članstvo Združenega podjetja ISKRA v Skladu za kreditiranje in zavarovanje izvoznih poslov s sedežem v Beogradu. PO ZP smatra, naj se Iskra Commerce poveže z zainteresiranimi organizacijami ZP ISKRE glede članstva v tem Skladu. © PO ZP sprejema na znanje informacijo o razgovorih z Ljubljansko banko glede koordinacije s podružnicami Ljubljanske banke v zvezi a inovacijski proces in njegov pomen za iskro (Nadaljevanje s 3. strani) 20% vseh patentov, ostali pa imajo »eksistenčno« funkcijo. Spričo izrednega pomena inovacijskega procesa bi bilo prav, da bi tudi v Iskri razmislili o teh vprašanjih. Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov dajanjem kreditov za inovacije. Po zagotovilu Ljubljanske banke so vse njene podružnice seznanjene s pogoji in načinom dodeljevanja kreditov za inovacije. @ PO ZP je obravnaval predlog Pravil za nagrade za izjemne dosežke v gospodarstvu ter ga posreduje v razpravo vsem organizacijam v sestavi ZP. © PO ZP je obravnaval predlog Pravilnika o štipendijah in ga posreduje v razpravo delavskim svetom vseh organizacij v sestavi ZP. @ PO ZP potrdi naslednja imenovanja članov v komisije poslovnega odbora ZP: a) Zaradi odhoda tov. Borisa Pavlina iz Iskre PO ZP imenuje za novega pre *»• <•» < > ♦ s> «■» *■» « » «■> *-» *» Podražitev RTV Ljubljana, 26 junija — Naročnine za televizijske in radijske sprejemnike se bodo vendarle povišale. Zavod za cene je zavodu RTV Ljubljana 7. junija odobril predlog za nove naročnine, ki bodo poslej v::: v e: pri zasebnikih 42 dinarjev za televizij:-'d sprejemnik, 15 dinarjev za radio, vgrajen v vozilo, in 13 dinarjev za sprejemnik v gospodinjstvu. Iste cene bodo veljale tudi za sprejemnike, ki so last upravnih in družbenih organizacij, društev, betrvš-nic, šol in dotiranih zavodov. RTV Ljubljana fco nove naročnine začela pobirati z mesecem junijem. Praznična nagradna križanka (Razpis nagrad je objavljen na 7. strani)