BALADA O ULICI v neenakih kiticah (Odlomki) Juš Kozak v kletnem stanovanju vogalne hiše se je stemiiiloi in Hrenova Liza je vžgala luč v kuhinji. Pripravljala je vcčeTJo in ves čas nejevoljno pogledovala na nro. Pokrila je posodo, sedla k mizi in nekaj časa nestrpno Lobnala s prsti po mizi. Potem je zopet vstala in stopila pred majhno zrcalo, viseče poleg kredence. Popravila si je kostanjeve lase, približala obraz k zrcalil in si z nasmeškom pogledala v oči od blizu. Nato je razpela roke, da so se vzbočile trde prsi, jih rahlo podprla z dlanmi in se pogladila po bokih. Ura se je pomikala, odstavila je lonec in čakala. Ko so zacvilile vrtne dvcri, je prisinhnila. Hren je živahno vstoi^il, slekel suknjo in pogledal ženo. »Liza, spet slabe volje?« Liza je brez odgovora vstala, pogrnila mizo in postavila večerjo pred moža. Hren jo je ostro pogledal, in kakor da je že vajen molčečih pozdravov, si je napolnil krožnik. Liza ni jedla. »Povej, vraga, zakaj se zopet držiš? Saj bi bil prišel prej, a nisem mogel. Popravljali smo kompresor, in sama veš, da ne bom prepustil delo drugim.« »Stara pesem. Danes kompresor, jutri sestanek, včeraj ventil, jaz pa naj se sama dolgočasim v tej luknji.« »Liza, dolbro veš, kako težko je za stanovanja, in da sem že vse poskusil. Počakati morava, obljubili so.« »Obljubili, seveda obljubili, in ti si tak norec, da verjameš obljubam. Drugim nič ne obljubljajo, samo stanovanja jim zidajo. Poglej tisto hišo na vogalu, kako jo prezidavajo, čeprav je skoraj nova. Se bo že vselil eden tistih, za katere ni škoda nobenega denarja. Trapa si bil in trapa ostaneš.« 961 »Liza, ne bodi tako strupena. Misliš, da jaz nič ne vidim? Saj nisem siep, vem pa. da se je marsikaj izpreinenilo. Nazadnje, kaj imaš od tega, da venomer godrnjaš in vse pregrizeš.« »Izprenrenilo. o, kaj pa, za nekatere se je že izprenrenilo in se še izprcminja. Rada bi videla, kdaj se l>o tako izpremenilo, da ne bodo ljudi več za nos vlačili. Povej mi, kdaj se bo zate izpremenilo, da boš lahko kupil avto ali vsaj motor?« »Liza, res ne vem, kaj te je danes obsedlo?« »Ce ima človek odprte oči, potem ga je obsedlo. Poglej Klavsa. Vse življenje ni delal drugega, kot delaVce in ljudi goljufal, danes ima tri hiše, parcele, avto in še denar zunaj. Si ga že videl, da je kdaj z mezincem mignil? Povej, ali zanj tudi velja, da vsakemu plačilo po delu, kar nam zdaj zmeraj trobite?« »Misliš, da se bo vse čez noč izpremenilo? Zaradi Klavsti si ne bom belil las. Podgane so bile in bodo povsod. Delo imam in delam rad. Sveta pa ne mislim izpreininjati.« »Včasih, ko si se s partizani podil po gozdovih, si mislil, da ga boš.« »Sem mislil in smo ga. Zato mi nikoli ne bo žal. Ali nam nisd tudi ti do konca pomagala? Žalostno je, prekleto žalostno, da si vse zatajila, za kar sva prej živela.« Hren je odrinil krožnik. »Še jesti se mi ne ljubi.« »Jaz, zatajila? Samo oči so se mi odprle. Naš upravnik je bil tudi partizan, in če si ga poslušal, je kar oči zavijal, kadar je govoril o partiji. Zraven pa na debelo kradel. Mila je bila tudi partizanka, še v časopisih so jo slikali in jo nam za zgled postavljali, pa kako prefrigano* je kradla. Misliš, da sta satmo tistega pol milijona eunila, ki so ga jima dokazali. Najmanj še pol milijona, če ne več, sta spravila na varno. No, on je dobil dve, ona pa eno leto, in še teh ne bosta odsedela. Ko bosta prišla iz luknje, se nam bosta vsem smejala. Le povej mi, kdaj se je še tako iia debelo goljufalo in kradlo? Danes samo tisti ne krade, ki nima prilike ali pa komur ni treba.« Hren je udaril po mizi, da je odletela žlica na tla. »Hudič, ali bi ti kradla? Zdaj sem pa sit tega.« »Som rekla, da bi kradla.« Liza ni popustila, le glas je izpremenila, kakor da ji gre na jok. »Tudi jaz sem sita tega življenja. Od jutra skačem po štacuni kakor nora. Kaj si babe zmišljujejo. Pokažite to, pokažite drugo, izbira pol ure, potem zaviha nos, da ji ni nič všeč, ti pa zlagaj nazaj, ko že druga sili vate. Ali je to zabava? Tebi se še ne sanja, kako znajo biti ljudje tečni. Ti pa delaj povrhu še prijazen obraz, tudi če ee ti želodec obrača. Nikjer se ne pokažejo ljudje tako kakor v štacuni. Danes sta prišli dve taki, ki jim vse k riti znosijo. Znašam in znašam, skačem od police do police, kombineže, modrčke, hlačke, nobena stvar 962 jima ni všeč. Ena se bolj pači kot druga. Kakor da jaz delam b'aigo. Kaj bi se ne pačili, ko je vse na njib iz Trsta ali pa z Dunaja. V meni kar vre. Ljudje pa čakajo in čakajo. Neiko dekle, ki je čakalo — gotovo pol ure — me prosi, da bi ji pokazala najlonce. Hitro sikočim in jili ji prinesem. Veš, kaj sem ujela na ušesa? Ena tistih dveh se zmrdne in se obrne k drugi: ,Daleč smo prišli, zdaj že vsaka kelnarica nosi najlonce'. Vidiš ...« »Prekleta ženska, ali boš res znosila vse čenče iz celega mesta domov. Če bi jaz poslušal vse, kar se govori v tovarni, bi me minilo vsako veselje do dela. Misliš, da bo io, kar čvekajo take gosi, svet obrnilo? Voda se najprej na vrhu osmradi. Liza,« je dejal Hren z zamišljenim glasom, »ali si ti še moja žena?« Lizo so besede osupnile. Pričakovala je srditega odgovora. V trenutku je izpremenila glas, da je skoraj zamolko zvenel. »Tvoja žena? Res ne vem več, ali sem še tvoja žena? Ti si pozabil, da sem še mlada, da bi rada živela, če ne bom zdaj, kdaj potem? Druge hodijo na zaliave, plešejo, jaz prečepim vse večere v tej kuhinji in čakam nate, ki te od nikoder ni. In če prideš, poslušam samo to, kako je popustil ta ventil. kako si popravil motor, in ti ne bodo niti nadur plačali. Kmalu bo konec predptista, no, povej, kje sva že bila. Vlekel si me im vašo sindikalno zabavo, da sem prišla vsa črna domov, tako sta me dva pijanca oščipala. Ali je to življenje? Potem pridejo take, ki se imajo za sinetano in se vsajajo, katera lahko nosi najlonce. Rada bi vedela, koliko sem slabša od njih? Naj le pogledajo te noge, ki bi si zanje vsaka vse prste obliznila. Sem brala, da take noge brez najlonc pri filmtt dobro plačujejo.« Liza je bila vstala in dvignila krilo, da so se prikazale vitke, polne noge do polovice stegen. Kakor da ne vidi moževih oči, se je hvalila. »Meni niso potrebni modrčki...« »Liza!« Hren se je nagnil čez mizo, potegnil ženo, ki ni imela časa. da bi spttstila krilo, k sebi na koleim in jo stisnil, da je zaprla oči. Trenutek je še stiskala tistnice, potem jih je razprta. Oklenila se je močnega vratu in se mti privila z vsem telesom. • »Ali je Liza tvoja?« je šepetala in zajemala sapo. »Liza!« Hotel je z njo' v sobo. »Ne v sobo,« je dihala, »nisem zakurila.« Temne oči so se ji zaleske-tale, ko sta se oklenila na divanu. »Si še hud name? ... Ta>ka zAerina si, da me vse boli.« S smehljajočimi se ustnicami ga je poljtibila. »Včasih čvekaš, da ni za nikamor. Takrat te res sovražim.« »Ljubi moj, tega se človek naleze. Dan za dnem jih poslušam v šta-cuui, in se te prime, da sam ne veš kdaj. Jaz pa sem talko lačna življenja, '"' 963 ko bi ti vedel, kako lačna. Ce si še tako prigovarjam, da mi ni nič hudega, tiste lakoto ne morem potlačiti. Ne veš, kako bi se rada lepo oblačila, da bi vsi gledali za mano. Sam veš, da znam izbirati. Premisli, če bi imela svojo hišico, z vrtičkom, da bi videl, kako bi jo uredila. In svoj avto, ki bi ga ti šofiral. Veš, brez tebe bi le ne mogla živeti.. . Vražje ženske. Danes so me tiste besede tako spekle, da so me ves dan žgale.« »Liza, nemara bi se le navadila živeti brez mene?« Nagnila je glavo. »Dobro veš, da se iie bi — povej, si ti res zadovoljen z najinim življenjem?« Hren je privil ženo k sebi in se nasmehnil. »Zadovoljen, kdo je danes zadovoljen? Za čenče se ne zmenim. Rad bi pa imel svojo hišico, še rajši videl, da bi enkrat že začeli pošteno delati. Ne veš, kako v naši tovarni škriplje, koliko materiala se uniči. Tako malo se pazi na delo. Nekaj pa me res grize, Liza. — vsak dan bolj — tako malo zveš pri nas resnice. Za vsako resnico' se skriva druga resnica, ki je nikoli ne zvoham. — Mogoče res ne gre drugače na svetu, kakor da ljudje resnice ne smejo zvedeti.« Zamišljeno je pristavil: »Hudič ve, če so sploh potrebni tega.« »Tudi jaz ne morem verjeti, da bi samo eni poznali resnico, vsi drugi pa bi se motili.« »Ce mislim nazaj, moram reči, da sem ])il najbolj srečen pri partizanih. Večkrat sem bil lačen, da se mi je skozi videlo, raztrgan, ušiv, pa kaj. Lahko bi preštel Jioči. ko sem spal na senu. Ni bilo za culo, kar je bilo mojega. Ampak nekaj je bilo med nami, človeka si bil vesel. Morda je res človek šele takrat človek, če ninm nič. Drugače je hiijši od zveri. Nikoli ne bom pozabil, kako je bilo v Jelenovem žlebu. Žvižgalo je, pokalo, iz dima se nisi videl. Imel sem mitraljez in vžigal, ko so se mi naenkrat trije Italijani priplazili za hrbet. Dobro so se bili, saj jim je šlo za življenje. Mrlič pri mrliču. Ranjenci so stokali in rjoveli od bolečin. Zagledam prvega, ko se je dvignil čez rob. Z golo roko sem ga potlrl, da je omahnil čez skale. Drugemu sem iztrgal puško in ga lopnil s kopitom. Tretji je že meril vame. Zaženem bombo, zamajalo* se mi je pod nogami. Padem, ne vidim nič, ne slišim nič. Ko se zavem in odprem oči, zagledam pred sabo zeleno čelado. Kar je bila prej glava, se ni več razločilo, kaj je. Mene pa je žgalo v nogi kakor hxidičevo olje. Košček železa me je zadel s tako silo, da mi je zvrtalo luknjo iu je drla kri. Z vso močjo se poskušam nasloniti na skalo. Za silo sem prevezal nogo in se potegnil v grmovje. Ko so pobirali ranjence, me niso našli. Prebudil sem se v mraku in nisem vedel, ali bo noč ali dan. Zvezde se niso naprej prižigale, še tisti dve, ki seni ju videl, sta izginili. Zdanilo se je. Vedel sem, da bom poginil, če ne pridem do naših. Same iskre so se mi kresale pred očmi, ko sem potegnil nogo za sabo. Nobene obveze nisem imel pri sebi. Kakor 964 sean slišal doma od očeta nasvete, sem spustil vodo na rano. Tri dni sem delal tako, da sem že sebi smrdel po- scalini. Nikoli več v življenju se nisem tako razveselil človeka kakor takrat, ko sem se privlekel do naših. Kar objel bi jih bil, in še na lakoto sem pozabil. Dali so mi žganja in si tiščali nosove. Odnesli so me v bolnišnico in rana se je hitro- zacelila. Le smej se, jaz pa vem, da me je lastna voda rešila prisada.« Liza 6e je zvonko smejala, čeprav je to zgodbo' že večkrat slišala. »Kar zadušila bi te, če bi te zmogla,« je vzkliknila in se mu pognala v naročje. »Požrešna Liza,« ji je govoril in jo ugriznil v uhelj. Omamljena je šepetala: »Požrešna nate, požrešna na vse.« V žlebovih ob zidii je curljalo, ko je ugasnila luč v kletnem stanovanju. 12 V tišini pritlične sobe bi se culo utripanje srca, če bi ga ne bilo življenje v prsih Gradove tako izmučilo*. Slabotna luč je izpod stropa razsvetljevala sobo, ženica je sedela pri peči in podpletala nogavico. Gradova je živela sanui v pritličnem stanovanju. Po vojni je oddala eno sobo z uporabo kuhinje podnajemnici Božičevi, skromjii uradnici, ki se je preživljala s pičlo uradniško plačo. Navezana na gospodinjo je kuhala večerjo za obe in ji skušala pomagati, kjerkoli je mogla, ker se je Gradova s pokojnino po* možu in sinu s težavo prebijala. Ženica ni bila zahtevna. Zvečer je nadrobila kruha v skodelico ječmenove kave, včasih brez ikapljice mleka. Potem je sedla k peči, pletla ali krpala, dokler se ji niso zaprle oči. Noči so bile njena ljubljena skrivnost. Gradova je izgubila moža, davčnega uradnika, kmalu po prvi svetovni vojni. Od tega dne je živela samo še za Dušana, bolehnoga edinca. Podnevi in ponoči jo je zasledovala bojazen, da bi ji ga ne upihnila bolezen. Kadar se je v noči njegovo slabotno telo stresalo, je vstala, presedela ure ob njegovem zglavju in večkrat v temi obrisala tihe solze. Vse rožniške poti sta prehodila. Nabirala je z njim cvetke in sveže smrekove storže, ki sta jih nosila veverici domov. Karkoli si je poželelo mlado srce, A'sako prošnjo mu je poskušala izpolniti, da bi ga čimbolj privezala na življenje. Sprendjala ga je zjutraj v šolo in hodila čakat, dokler se ni pričel sramovati spremstva pred součenci. Kadar se je kje zakasnil, je nestrpno pogledovala na starinsko rodbinsko uro, ki jo je pokojni mož podedoval po starših in je imela na vrhu hišico, iz katere se je oglašala kukavica. Dušana je vedno mikalo, da bi uro razstavil in poiskal kukavico. Edino te prošnje mu ni izpolnila Pogodila sta se, da mu jo bo prepustila, kadar bo velik in ji bo kupil 965 novo lepo uro. — Takrat mu tako ]ie bo več do tega — si je mislila in se smehljala. Ko je iz četrte prestoipil v peto gimnazijo, sta večkrat sanjarila v večerni tišini. »Mama, kaj bi rada, da bi bil?« »Za kar se boš odločil, Dušan,« je odgovorila. »No, povej, mama, potem se boni laže odločil,« je prosil, naslonjen na njeno ramo. »Kar boš želel postati, me bo veselilo.« Potiho jo je vedno skrbelo, če bo zmog^la s skromno pokojnino. »Veš, mama, zdravnik bom.« »Vidiš, to sem. si tudi jaz želela.« Ko jo je objel in je na licih začutila toplino jnladosti, ji je srce pričelo' bolj živo utri-])čvti. Dušan se je v svojem izbiranju poklica večkrat premislil, a mati mu je vselej odgovarjala, da si je prav to, kar ga veseli jiostati, tudi ona želela. V šesti gimnaziji se je Dušan izpremenil. Bolehno telo se je okrepilo, mišice napele, v očeh mu je zažarel notranji sij. Piameni gostih, temnih las so mu padali na visoko čelo. Obiskovali so ga sošolci, med katerimi je imel dva verna prijatelja. Mati jim je vselej skuhala čaja in jih pustila, da so se sami pogovarjali v kuhinji. Poleti je trojica hodila v hribe, \ bližnjo okolico ali čolnarit na Ljubljanico. Prikrita radost je živela v materinem srcn, ko je gledala Dušanovo življenjsko voljo. Smehljaj ga je pozdravljal, kadar ga je od daleč zagledala prihajati nasproti. Kakor se je Dušan prej ogreval za lepote narave, tako so ga sedaj omrežile ideje. »Mama,« je govoril včasih, kadar sta sedela pri peči, ona z nogavico, on s knjigo a naročju, »ne misli, da se svet ne bo izpremenil. Lepše bo in pravictv za vse enaka, za tiste, ki delajo.« Mati ga je z nasmeškom poslušala. — Ce Dušan tako misli, bo že tako. — Nekatere misli so jo vendar begale. »Mama, ti hodiš v cerkev,« ji je dejal neki dan, »ker misliš, da je bog pravičen in da za vse enako skrbi. Ti veruješ, da bo na drugem svetu lepše življeinje. Mama, jaz v to pravičnost Jie juorem več verovati, ker so si boga in posmrtno življenje ljudje izmislili. Vidiš, Rajkov oče je bogat, čeprav njegove kupčije niso prav čedne in bi se vsakemu bogu uprle. Rajko lahko veruje v boga, ker se mu dobro godi, a midva sva revna. Veš, mama, revščina je grda stvar.« Mati ga je poslušala z nevernim pogledom. Tem mislim se je nekaj časa upirala, pregloboke so bile korenine njene vere. Vendar ji niso dale več auiru. Nikoli ni imela navade prisluškovati, to zimO' pa je večkrat prislonila uho na vrata, za katerimi je slišala razgrete glasove Dušana in Rajka, ko sta se prepirala o stvareh, ki jih je le na pol razumela. Rajko, bolehen in vljuden fant, je strastno branil božjo idejo, ki mu jo je Dušan še bolj vroče pobijal. Mati je razločila, da so Dušanove besede tako močne, da tudi Rajko ne more prikriti dvomov. Česar ni prej nikoli storila, v tej zimi večkrat v nedeljo ni 966 šla v cerkev. Sama sebi se je čudila, da je srce zaradi tega iie napadu z očitki. • Nemir je zajel tudi mirne prebivalec pod Rožjiikoui. Dvomi so se množili v materinem srcu, ko' ji je Dušan s srditimi očmi pripovedoval, kako so Nemci napadli Poljsko, kako so pobijali in morili. Čez leto ji je prinesel novico, kako more v Franciji, na Hclandskem, v Danski, na Norveškem, v deželah, o katerih ni skoraj nič vedela. Zasovražila jih je iz dna dnše in se jih bala. Dušan je postajal zamišljen in se vračal ]50noči kasno cloniov. Rožnik je ozelenel, med temnimi smrekami se je odprlo svetlo zelenje bukev, po vrtovih so vzcvetele breskve in marelice, ko je Dušan neki dan prisopel iz šole z novicami, da prodirajo Nemci od severa, Italijani z juga v deželo. Materi, ki je stala pri ognjišČTi, je zdrknila posoda iz rok. Ljubeče oči so objele Dušana, strah ji je skrčit srce, ker je skrb segla daleč in je začutila, da je brez moči pred usodo. Dušan in Rajko sta se še družila, vendar bolj poredko. Novih prijateljev, s katerimi se je Dušan zvezal, ]ii poznala, a vedela je. kako se je sin odločil. Mati je sovražila. »Ne morem jih videti,« je dejala, ko se je vračala iz mesta. »Davi so streljali talce v gramozni jami. Vse ječe so polne.« Pomagala je Dušanu, da sta v kuhinji pod ognjiščem dvignila deske in naredila skrivališče, kjer sta spravljala zasledovane časopise in brošure, ki jih je potem Dušan raznašal po domovih pod Rožnikom. »Dušan,« je dejala mati čez nekaj mesecev, »prepusti Se mejii, da bom še jaz raznašala. Naslove poznam.« »Kako, mati?« se je čudil Dušan. Mati se je zasmcjala. »Nisi pazljiv, sinko. Med papirji sem jih našla na kredenci. Požugala mu je in oba sta se smejala, čeprav Dušan ni n)ogel skriti rdečice. Bila je trdna zima, da se je drobna ženica skoraj skrila v snegu. Zopet je prosila sina: »Še meni daj, da bova raztrosila listke. Kdo bo pazil na starko.« In šla sta vsak v svojo smer. »Mama.« je dejal ndki dan Dušan. »Ti si vsak dan mlajša. Le poglej se, kako se ti svetijo oči.« Zenica ga je stisnila k sebi in poljubila na čelo. »Ti moj lajit, kaj vse si izmisliš.« Po dolgih letih je zopet zardela. »Samo vera premaga starost ... Zdaj morava živeti.« Ko se je zopet Rožnik otresel snega — io leio šele v aprilu — in se je pričelo v soncu svetiti zelenje, se je Dušan zamišljeno oziral v gozd. Mati je čutila, da ga nekaj teži. 967 »Res je, mati, kakor bi te težko zapustil, a vleče me ven v gozdove, tla bi lahko nosil puško.« Mati se je premagala in ni zaječala. »Veš, mati, ne puste me. Ostati moram v mestu. Kadar gre za življenje in smrt, se moraš pokoriti vsaki zapovedi.« Dušan je ostal. Ko so se začele v mestu velike racije, se je pričel skrivati. Čeprav je imela mati že dolgO' na jeziku, je vprašala Dušana šele jeseni: »Se z Raj kom še srečata?« »Ne,« je odrezal Dušan. »On je na drugi strani.« »/n izdal narod?« Dušan je potrdil: »Nekaj mesecev je slepomišil, se prilizoval tam in spet pri nas, zdaj več ne prikriva.« Doživela sta, da so Italijani odšli in so mesto zasedli Nemci, ki so med domačini izvežbali domobrance in jih oskrbeli z orožjem. Srditost državljanske vojne se je stopnjevala. Nedaleč od mesta, med tihimi gozdovi, se je Črna roka z mrtvaško masko vguezdila pri cerkvici svetega Urha, na nizkem hribčku, in izpremenila cerkev v mučilnico in pogoltno morišče. Pozimi je prejel Duštin zapoved, da se pretihotapi skozi žico, ki je opasovala mesto, in izroči zunaj važno sporočilo. Vrnil se je šele v juniju, ko so vrtnice cvetele po vrtovih in so bile tople noči preuasičene z vonjavami. Mati in siji sta sedela v temi in šcpetaje govorila. Po vseh hišah in vrtovih so bila potaknjena ušesa. Materi so se širile upadle prsi. ko je poslušala o vojski v gozdovih. Ni se mogla premagati, objela je mlado glavo, da ji je počivala na ovelih grudih. — Kako je bil šibek in nežen, danes je cel mož, — je premišljala v sebi. Nista se zmotila. Pred hišo se je ustavil voz. Žarki prameni so padli v sobo in ugasnili. Tisti hip je že udarila na vrata trda pest. Onemela sta. V sobo so vdrli zaikrinkani ljudje. Štirje. »Luč,« se je glasila zapoved. »Spustite zastore!« »Dušan Grad.« Sin še ni odgovoril, ko sta mu dva zvila rdke na hrbtu in jih pričela vezati z jekleno žico. »Nobene preiskave. Dokazov dovolj,« je porogljivo dejal komandant in potresal revolver v roki. »Stara naj ostane. Naprej.« Dušan je še enkrat pogledal mater, ki je stala s stisnjenimi ustnicami sredi sobe. Glas in solze so se ji zasušile. Komaj se je zavedela, kaj se je zgodilo, Dušana ni bilo več. Strašna tišina. V tej tišini je zaječalo jna-terino srce, ki je vedelo vse. Vedelo' je, kam ga peljejo', kaj ga čaka. Ko se bo sonce dvignilo nad Jaučami, bo Dušaji potočil zadnje kaplje krvi, vroče krvi, ki je tako zvesto služila lepšemu življenju. Nenadno se je 968 oglasil v njej spomin. Mladi komandant, ki se je poigraval z revolverjem, je bil Rajko. — Ga je Dušan spoznal? — Mati se je sesedla na stol in brez diha strmela v luč in spuščene zastore. Ena sama misel je kričala v njej. — Zdaj nimam nikogar več, da bi zanj živela. —- Potem se je onesvestila. Skoizd zastore je prodiralo sonce, ko se je zavedela. Srce se ni moglo umreti. Vstala je in čutila, kako se ji tresejo roke in noge. Primaknila je stol k steni in ustavila uro. Pomaknila je kazalec nazaj, na uro, ko so prišli. Koinaj se je še ujela, ko je stopila s stola. V trenutku pa se ji je skrčilo srce od bolečijie, tako ostre, kaikor da ga je žareča igla prebodla. Vstala je in z odprtimi ustnicami strmela predse. Potem je sklonila glavo in zaječala: »Zdajle umira.« Trdno je verovala, da se je zadnja Dušajiova misel zatekla v njeno srce. Starinske ure ni nikoli več navila. Kukavica, ki bi jo bil Dušan tako rad poiskal, se ni več oglasila. Višnjeve, izsušene ustnice niso nikoli iz-pTegovorile o ledena samoti srca. Po vojni je oddala Dušanovo sobo. Prva leta ni zamudila nobenega terenskega sestanka. Drobna, snhljata ženica je zvesto poslušala govornika, poleg katerega je vedno zagledala Dušana, kako si popravlja lase. Nobeaiih zahtev ni poznala. Šele podnajemnica Božičeva jo je pregovorila, da je vložila prošnjo za pokojnino po sinu, Božičeva je večkrat prinašala nejevoljo iz urada. Gradova jo je molče poslušala, nikoli ji ni pritrjevala. Verovala je v življenje, za katero je Dušan ijrelil kri. V ceAev ni več Jiodila . . . V poletnih dneh, ko' je sonce razlivalo svojo moč, ki jo je starka komaj še čutila, je počasi droibila v rožniški gozd in iskala Dušanovo podobo, kjer sta včasih trgala žefrane in zvončke. Potem je sedla na klop in razmišljala, zakaj se smrt tako obotavlja. Pričele so se njene noči, ko se je prebujala s smehljajem na ustnicah. V snu jo je obiskoval Dušan. — Zložila mu je knjige in zvezikc v torbicO' in mn prigovarjala — Dušan zamu.dil boš. — Mama, nič se ne boj. — Nadrobil si je kruha v kavo in počasi zajemal. Skia je sedel pri oknu iji se jrotapljal v privide. Hodil je po Rimu. Sikstinska kapela. Monte Pincio Colosseum, Forum Romanu^m, Panteon. Tam zadaj za Piazza Navona je bila v tesni ulici njegova krčma, pred njo tri mize. V sosedni ulici so cvrli ribe. Kupil jih je prgišče, jiaročil frascatti (secco), kos sira provolone in prisluškoval Ijiidskim šalam. Vsako noč je zopet drvel razsvetljeni ekspres proti Trstu. Mohorjev duh se je zopet odpeljal. Resnični ekspres še ni bil v Trstu, ko je Mohor že prehodil nekaj bnlvarov. obsedel pred kavarno Dome na Montparnasu. Valovi zelene, škrlatne, žolte svetlobe nad človeško reko im bul v aru. Kadarkoli je zaslišal ekspres, ga je stisnilo v prsih. Medtem ko je vlak drvel mimo ulice, se je nad Mohorjem že razpelo drugo nebo. Hodil je po mestih, ki jih je bil nekoč videl, in po mestih, kamor še ni bil stopil. Vozil se je po morju, nad njim so krilile široke peruti galebov. Mohorja je vabilo hrepenenje, ki se mu že doilgo ni več oglasilo v prsih. Zelja, da bi potoval, pa kamor si bodi, je rasla v bolečino, kadar je zagledal vlak. 975 Tisto nedeljsko popoldne je bil Mohor sam doma. Slonel je pri oknu in opazoval tovorni vlak, ki je vozil z veliko brzino proti Trstu. Čudil se je dolžini, ne konca ne kraja ni bilo. Z deskami, hrastovimi hlodi, s premogoia naloženi vagoni so tekli niimo idicc po nasipu. Od nasprotne strani se je začni zategli žvižg lokomotive, ki je drvela v mesto z \ečernim^ brzovlakom. Mohor še ni odmaknil oči, ko se je pred Artnimi vrati začul glas: »Oprostite, ste sami doma?« Pred vrati je zagledal postarno ženo, ki je ni poznal. »Sam,« je odvrnil Mohor in jo pobliže pogledal. Bila je oblečena v čraio svilo, že precej poinošeno, z zelenkasto patino. Svilena oranžna ruta je zakrivala pobarvane lase. Leva roka je nosila dolge čipkaste rokavice in rezljano palico z zlatim ročajem. Bila je nizke rasti, za svojo starost še nenavadno sveža. »Prosila bi, če bi si lahko ogledala vrt? Smem?« »Vrata niso zaklenjena.« Mohor je \-stal, ji stopil nasproti in začutil duh po sivki. — Billa je nekoč lepa ženska, — je prešinilo Mohorja, ko mu je dala roko. Koža na licih je že ovenela, pod temnimi očmi so se nabirali modrikasti mešički, a v svetlih pogledih duh še ni ugasnil. Nežne nosnice so razodevale straistnost, lahen puh je pokril gornjo ustnico. Živo ga je pogledala in se mu nasmehnila: »Tudi ti, prijatelj, si star.« Osuplo jo je pogledal Mohor, ki si ni znal tolmačiti te prijaznosti. »Star si, stara sva oba. Nič ne pomaga,« se je nasmihala, da se je odkrivala vrsta še belih zob. »Začuden si, kajne? Prihajam kakor domov. Vidiš, pred leti sem bila res \ tej hiši doma. To je bila moja hiša in jaz sem Gerta.« Mohor je lahno sklonil glavo. »Rad bi vedel...« Še preden je izgovoril, ga je prekinila: »Vrt bi si rada ogledala,« in že se je z drobnimi koraki namenila proti \ rtu. Mohor jo je spremljal, zaostajal za korak in poslušal, kako se žena pogovarja sama s seboj. »Vse se je izpremenilo .. . sama trava, drevesa, ki jih prej ni bilo... in kakšna drevesa? Vse zveriženo, zanemarjeno. (Ustavila se je pred drevesi.) Tu so cvetele vrtnice, osem dolgih vrst. Oranžne, bele, roiza, tea, rdeče kakor kri, in dišale so, dišale... (Premaknila se je in odšla po stezi.) Pod to vegasto hruško so se pričele gladiole. Čudovite holandske gladijole, stari! (Vedela je, da ji Mohor sledi.) Kakšni cvetovi. Takšnih barv si človek še ni izmislil. Da si jih videl na večer, ko so najlepše. (Prišla je do« konca steze in obstala pred gredicami.) Moj bog... tu so cvetele same visoke dalije. Ce bi bil \idel te božanske barve. Škoda, da jih ni videl \ an Gogh. Veš, stari, kdo je bil van Gogh? 976 Znamenit slikar, norec. Norec, ki se mu je zemlja vnela... Če sem prišla zjutraj, ko je sonce predrlo megle in so se rose zalesketale na dalijali. . . Ne, take simfonije res ni skoniponiral človek . .. In zdaj . . . solata in solata, paradižniki, kumare, špinača, kolerabe, fižol ,.. Saana lakotnost. Ne, človeški Aanip tic poizina nobene simfonije... Ljudem ni reč za lepoto ...« »Ne vsem,« je tiho ipristaA il Mohor.' »Vseni. vsem... lakšiii so časi.« Zlovoljno je zainahnila s palico po solati. »Ne ibi se strinjal, gospa,« je ugo\arjal Mohor, ko sta se obrnila. »Poglejte \'rto\'e in parke, še nikoli ni bilo lepših.« Prezirljivo je našobila nstjiice. »Kada bi nedela, koliko jih šf uživa to lepoto. Pa kaj, midva ne bova življenja obrnila. Tudi ne tistih, ki mislijo, da je lepota za vse kot zobna pasta.« Prišla sta do vrtnih vrat. ko se je nenadno okrenila. »Še nekaj bi vas prcjila.« (Sedaj ga je zopet vikala.) ,>Bi si lahko ogledala salon?« >Kateri salon?« »No. tisti, v katerenr ste ])rejle sedeli.« »Mojo sobo?« Molče je prikimala in Mchor ji je odprl vrata. Začudena je obstala med \ rati. »Hm, to ni več salon.« »Se\'eda ni, se pra\ i. samo polo^ica. Razdelili smo ga na d\e sobi. Po \ojni sem ^ zel k sebi J)ečaka z družino. Meni je ta sobica kar dovolj široka.« »Ti nisi oženjen?« »Nisem bil in lUe bom.« »Že zaradi tega si lahko mislim, da si moder človek .. . Ah. koliko smo preplesali v tem salonu... Vidini, da se čudiš, ker te kar tikam. čeprav se še nis\a \ideiči v življenj n. Ne smeš zameriti, tako sem ^a-jena. Tn všeč si mi. Moral si biti ^elik kiijon.« Požugala nru je s jjrstoni in sedla v fotelj. »Nimam nič drugega pri hiši. če bi malo brinjevčka.« »Zakaj ne... kako sem nesramna. Še za dovoljenje nisem prosila, kar sedla sem. Eh, kaj, formalnosti. Nikoli jih nisem prenesla. Nič ne tajim. Rada bi malo poklepetala. Tako in tako ne pridem med ljudi... Tako torej živite v moji hiši... Brinjevec je dober. Od kod ga imaš?« »Mizarju Mihi ga nosijo iz Dobrove.« »Miha?... Je še živ?... Patneten mož in dober dela\ee. Meni je delal omare. Vselej sem ubogala n,jego\"e nas^ete. Zdaj sem že ^•se prodala... Kdb stanuje zgoraj ?« »Moj nečak.« 977 »Tako, tako. Saj res. Vrata na vrt ste tudi zazidali. Poleti sem hodila na vrt kar iz salona. Sedaj je vse za mano. In če bi bila ostala v te'] hiši, življenje, moj stari, se ne vrača.« Mohor ni vedel, kako bi zasukal pogovor in je samo pritrdil. »Ne vrača se ... Otrok tako nisem imela in jih tudi nisem marala imeti. Kaj bi z otroki? Nikoli ne veš, kaj pride na svet. Človek je tako prismojen, da ni srečen, če se ne plodi. Ne vem, jaz nisem čutila trohice materinske Ijulbezni v sebi. Kar pretresalo me je, če se mi je samo sanjalo, da sem zanosila. Mesece nosiš trebuh, bruhaš, omedlevaš... brrr... potem plenice, kamor pogledaš, same plenice. No, kakšna je ta sreča. Če rodiš novega človeka. Rada bi jo poznala. Kje je zapisano, da mora otrok svojo mater ljubiti, in zakaj? Zato, ker ga je spočela in devet mesecev nosila. Lepa hvala. Svoji materi nisem bila nikoli hvaležna, da me je rodila. Čemu? Kaj mi je dala? Nič. Vsega sem se morala sama naučiti, ona mi je bila samo v napoto.« »Jaz sem imel mater rad. Pred to vojno sva stanovala skupaj. Za vse sem ji hvaležen.« »Za vas moške je to druga stvar. Moja je bila ljubosumna name, kakor hitro so mi pričeli moški pošiljati poglede. Že prvega ljubimca, ki je bil res deset let starejši od mene, je poskušala zapeljati. Takrat mi je bilo šestnajst let. Če bi se ne bila vmešala mati, bi se mu gotovo ne bila vdala. Tako sem se pa nalašč. Nič ne obžalujem. Zgodaj sem okusila ljubezen in spoznala, da je uživanje edina lepota, ki ti jo daje življenje. Ko mi je bilo dvajset let, je prišel inženir Mihalovskv. Lep človek. Takrat je bila velika konjunktura za industrijo. Bil je inženir in je zaslužil, da ni vedel, kako bi z denarjem. Norel je za menoj. In jaz sem privila. Z avtom sva se odpeljala na Dunaj, kjer sva se poročila. Postavila sem mu pogoj, da mi mora sezidati kišo, za katero bom sama napravila načrt. Z nekim arhiitektom, ki je bil prej moj ljubimec, sva delala načrte, in Mihailovskj je zidal. Stroški so tako narasli, da se je moral zadolžiti, kar ni bilo težko, saj so industrijalci radi investirali denar. Hiša je bila pod streho.« Z nasmehom je zamahnila z roko. »Potem se mi je še bolj zavrtelo. Kaj sem si vse izmislila? Kakšne soareje sva prirejala? Potovala sva vse do Afrike. Vse na svetu so mi bili moški in rože. Mihalo^sky je postajal siten in Ijiiboisumen. Zvedela sem, da leze v dolgove. Prodati je moral donosne delnice, da je za silo poitolažil upnike. Potem sva šla narazen. Parcela in hiša sta bili name prepisani.« Mohor jo je zvesto poshišal; svet, v katerem je živela, je še poznal iz časov, ko je delal v redakciji. Ni pa zvedel, kako sta se ločila z inženirjem. Gerti so spomini zdaj v sobi oživeli, molče jih je z lahnim 978 nasmeškom preletela in zopet pokopala. Le v očeh ji je za hip zažarela iskra. (Kaj je zamolčala?) (Trije vrtnarji so izmenoma opravljali delo na vrtu. Prihajal je tudi mlad vrtnar, boječ, nenavadno lep fant. Poletje je bilo' vroče in vsako jutro so navsezgodaj zalivali. Gerta je z očmi lovila mladega vrtnarja, ki se je ni drznil pogledati s polnim poigledom. Dokler ni zagledala fanta, ji je hišna prinašala zajtrk na posteljo, potem je brala in vstala šele okrog poldneva. Sedaj je bila že s sončnim svitom pri oknu. Ko je mladi vrtnar opravil jutranja dela, je nataknila sandale, prišla na vrt in se pogovarjala s fantom, ki je bil v svojem delu kljub mladosti zelo vešč in izkušen. Gerta je z naslado poslušala preudarni moški glas in se čudila, da še ni opazil njenih poželjivih oči. Prvič v življenju jo je vznemiril dvom, da mu morda ni všeč. Pogosto se je kakor slučajno dotaknila njegove vroče roke in ni odmaknila svoje. Kakor da je ni občutil. Dvom jo je bolj in bolj strupeno grizel. Kadar je fanta zamenjal drug vrtnar, je bila ves dan zlovoljna in nestrpna. Komaj ga je drugo jutro zagledala, je že hitela na vrt. Izimislila si je, da bosta preuredila nekatere gredice. Prepustila je delo popolnoma njegovem okusu, tako, da ga sedaj ni mogel kdo drug zamenjati. Vse dopoldne je bila v njegovi bližini, ga ogovarjala, poslušala njegove razlage, in večkrat se ji je zazdelo', da je ne gleda več tako brezbrižno. A kmalu se je zopet oglasil dvom. Ko' je zasipal korenine presajene trajnice, je držala visoko steblo in se nalašč priipoguila takoi globoko, da je moral videti drohne prsi. Opazila je, da jih je videl in so mu ustnice, ko je zajel dih, vidno zadr^htele. Zagrebel je rastlino in se zravnal. Gerta je stala ob njem, da se ga je z boki dotaknila. Zagoreli obraz je zardel, ko mu je položila roko na pleča in se mu smehljala. Je niso njegove oči objele? S skrbjo se je ozrla po vrtu, imela sta komaj še za en dan dela. Drugo jutro se je (prebudila že ob zori. Nestrpno je čakala, da se razlije svetloba po vrtu. Fant je prišel zgodaj. Hitro je nataknila sandale in prišla na verando. Zdelo se ji je, da jo je bolj veselo pozdravil in ni več plašno v zadregi povesil oči. Hitela je na vrt. Povabila ga je, da bi pregledala visoke dalije in nekaterim zasadila oporo. Zašla sta med velike rosne cvetove. Ko se je pretikala med visokimi stebli in z rokami razmikala cvetove, se je halja zataknila in odkrilo se je belo telo, na katero so se utrinjale rosne kaplje. Naredila se je, kakor da ni opazila, obrnila se je k fantu, ki je zardel do temena in strmel s široko odprtimi očmi v nežno, golo telo. Srečale so se oči in tisti hip je začuiila vročo sapo na sebi. Sklonila se je nazaj in kar pojemala od sle v njegovih rokah. Počasi se mu je izvila in ga 52* 979 vodila ^¦ spalnico. Ni se menila za ure. Z\ijaila se je v krčih strasti, ki jih še ni doživela. Mihčilovskv ju je jmšel y postelji. Vse, kar se je že dolgo časa nabiralo v njem. je izbruhnilo. Razbil je dragoceno ogk^-dalo, mizico z likerji, ki je stala pri postelji. Potem je drvel v svojo sobo. Gerta je nagonsko planila iz postelje, hitro zaklenila v rata salona in na verando. Pest je udarila na vrata. Nato je njegova kletev utihnila, vrnil se je v gornje prostore in se čez čas odpeljal. Kakor da se ni nič zgodilo, se je zasjncjala in legla nazaj ^- })os.teljo. Skoraj let« dni je ljubila mladega vrtnarja.) »No. ločila svci se,« je zopet polzela. »Dosegla sem, da je moral nekaj plačevati.« »Sta se ločila po vaši ali njegOAi krivdi?« »O, po Tnoji, a imela sem odličnega advokata, ki je ločitev spretno izpeljal. Dolgo mi inženir tako ni plačeval, ker so ga dolgovi stisnili. Zvedela sem, da se je lotil čudnih poislov. zaradi katerih so ga zaprli in obsodili na leto dni. Potem nisem več slišala o njem. Od hiše in vrta nisem moigla živeti. Izposojala sem si pri bogatem industrijalcu, ki sem ga poznala že od prej, ker je imel večino delnic tiste tovarne, v kateri je delal Mihalovskv. Posojal mi je na hišo. Pa kaj bi o tem govorila. Neki dan mi je zavil vrat. Cisto nič niu ne moreni očitati. Dolgovi so z leti tako narasli, da so presegli vrednost hiše in parcele, obresti pa tako nisem plačevala. Selitev mi je odložil za pol leta. saj je komaj sam vedel, koliko hiš je njegovih. Našla sem ei podstrešno sobico. Takrat bi bila še lahko dobro živela. Še sem bila lepa. Ne bi se mi bilo treba kaj posebno prizadevati, da bi iztaknila koga, ki bi me bil vzdrževal. Tudi poročila bi se bila hihko. če bi se mi ne bil svet tako priskutil. Stari, ti še ne veš, kako podel je človek, še posebno, kadar ima najmanjšo moč v rokah. Ljubezni sem se nasitila. Vedela sem, da tie morem nič novega doživeti. Uprlo se mi je valjati se z ndečnozobeži ali s starimi dedi po posteljah. Poznala sem vse, kar znajo moški in kar sem jih naučila. Nikoli se nisem nikomur prepustila drugače kot iz strasti. Mislim, da je bil Mihalovskv edina izjema. No, tako se je pričelo življenje nad mano maščevati. Pričela sem prodajati, da sem za silo živela. Cunje sem vse prodala. Ostalo mi je še nekaj zlatnine, čevljev iti tale palica. Večkrat nimam niti skorjice, da bi jo namočila v kavi. ŽivTjenju in nikomur pa ne bom naredila veselja, da bi se pritoževala. Vse je prišlo, kakor je moralo priti. Tri lončke imam Se vedno na oknu. Edino veselje, ki me še spominja na moj vrt. Prav ta vrt me je ptokopal. Preveč sem razmetavala denar. A ni mi žal in mi nikoL ne bo. Toliko lepote in ljubezni sem užila, kolikor ne boste vi ne solate ne kolerabic« Hudomušno se je nasmehnila. »Vidiš, zdaj sem se na- 980 klepetala za leto dini. Ti si bil moja žrte\. Najbrž me ne boš več A'idel. \seeno, ali boš ti ali bom jaz prej umrla. Rada bi vendar vedela, 'kaj si počel v življenju, da si me talko ipoitrpežlji\ o poslušal?« »ŽurJialist sem bil,« se je nasmehnil Mohor. »Tako. Ti so \ajeni poislnšati, samo da potem vse po svoje obrnejo. Najbrž si bil tako pameten, da nisi sam sebi verjel, kar si napisal. Škoda, da ne pišeš več. Splačalo bi se napisati o ženi, ki je živela samo za ljubezen in lepoto in se zdaj ži^ljcnjn. ki jo je ndarilo, kolikor je moglo, samo posmehuje. In še to bi napisal, dti tam, kjer so cvetele dalijein dišale njene \ rtnice, raste sama solata. Daj mi roko in spremi me do \rat.« Pri A rtvtih nui je še enkrat pomahala z roko. \ kateri je držala palico z zlatim ročajem. Ozrla se je in dejala s prizadetim glasom: »Nikar ne misli, da je vse tako, kot sem povedala. Včasih gre tudi meni na jok.« — Cndiiia ženska. Pripo\ edo\ali so nri že o njej. Rad bi \edel, koliko moških se je še kdaj domisli, zdaj, ko je ^ se ugasnilo? Hm, veliko je v življenju živih grobov. Mohor, si tudi ti med njimi? Kaj, vraga, jo je danes ipriiieslo sem? — 981