štev. 185. V Ljubljani, u torek, Unč 13. avgusta 1901 Leto XXXV. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— 6-50 2-20 za četrt leta za en mesec „ V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta za fetrt leta „ za en mesec „ 10-5 — 170 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVE Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta š 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. (JredriiŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez _ dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. JelehrndsRi shod pred celjsko »Domovino". Ce si vsadiš na vrtu mlado jablano, bodi irepričan, da se bo kaka krava o prvi priliki ločohala ob njej in jo zlomila ali vsaj pokve-ila. Tako je storilo liberalno časopisje z ve-ehradskim shodom: napraviti hoče iz njega »ekveko in strašilo. Z neodpustljivo plitvostjo n zlobo se je celo z uvodnikom v številki 90. Domovina« zagnala v ta shod in v sloven-■ko-hrvaške udeležence. Zastonj bi bilo prerekati se z »Domovi-10«, zakaj ni pričakovati, da bi se njeni možje i)ogli povspeti na višino kakega De Maistrea, šolovjeva ali Angličana Johna Spencerja, zagrizeni protikrščanski list ne more imeti zmi-;la za vzvišeni govor Kristusov o edinosti v 7. poglavju Janezovega evangelija; list, ki s ;vojo pisavo stoji v službi narodnega frama-constva in protestantovske pročodriinske ;onje, ne more seveda pojniiti besed rajnega liskupa Strossmayerja. ki jih je zapisal v svo-em postnem pastirskem listu 1. 1891.: »Ako lične slutnja moga srca ne vara, koncem ivoga ili početkom siijedečega vijeka istočna :rkva sjediniti če se sa zapadnom«. Veste, gospoda, ki krščanskega stališča ne razumete, icr ga nečete razumeti, z Vami se ne bomo iričkali o pomenu takih shodov, ampak ozira-no se pa na to kolobocijo Ic, ker nas je sram )rcd širšim svetom, da se na Slovenskem taco važna vprašanja tako lahkomišljeno in ilobno obravnavajo. Ako bi molčali, bi si norda trezen svet mislil, da se vjemamo s :em. Clankar »Domovinin« je iztrgal nekaj >tavkov iz sumaričnega poročila »Slovenče-vega«, potem pa govori o shodu in njega in-icncijah, kakor bi bil sani navzoč. Prvič moramo konštatirati, da je bil shod čisto verskega in teološkega značaja. Akti se bodo >voj čas izdali in kdor najde v njih politiko, ta naj potem prizna, da jc političen tudi sta-^ vek: Danes je lepo vreme, ker se nanaša na aktualne razmere. Gospoda ,ki pridiguiete načelo, da vera rima s politiko nič opraviti, bodite dosledni n pustite take reči. Ah, da! Vaša politika tiči vsa v gonji proti krščanstvu in k temu vam ie dobro vsako sredstvo. Zlobno zavija »Domovina« besede Leona XIII.: »Bulgarija mora stopiti v pravo cerkcv Kristusovo«, češ, po njih trditvah je samo katoliška cerkev »prava«. »Domovini« torej katoliška cerkev, v kateri živi slovensko ljudstvo, ni prava Kristusova cerkcv. Ob času volitev pa bodo celjski gospodje zopet najboljši katoličani. Leonove besede niso drugo, kakor inačica Kristusovih besed: »Imam še druge ovce, katere niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati, in bodo moj glas poslušale, in bo en hlev in en pastir.« (Jan. 10.) Apostolstvu sv. Cirila in Metoda in hr-vaško-slovenskim zastopnikom na vclehrad-skem shodu podtika »Domovina« v svoji resnicoljubnosti in krščanski ljubezni te-le ne-plemenite nakane: »da bodo delali na slovanskem jugu med pravoslavnimi in mohame-danskimi Srbi in Bolgari katoliško propagando, ali bolje rečeno, zdražbo, in da bodo po svojih najboljših močeh širili propast med jugoslovanskimi plemeni ter da bodo, kolikor bo na njih ležeče, onemogočili vsako kulturno in gospodarsko zbližanje in zedinjenje teh bratskih narodov«. Za tako podlo sumničenje nima dopisun niti enega razloga, zatorej blato, ki ga je tu nakopičil, pade na njega samega. Mi pa nasproti temu konštatiramo: 1. Na shodu se je o pravoslavnih bratih govorilo tako obzirno in tolerantno, kakor liberalci sami med seboj nikdar ne govore. 2. O mohaniedanskih Slovanih se sploh čisto nič ni govorilo. 3. Namen apostolata sv. Cirila in Metoda ni, da bi delal »propagando« med pravoslavnimi, ampak da podpira katoliške brate Slovane, ki žive med drugoverci in jim pogosto-ma primanjkujejo najenostavnejša sredstva za dostojno bogočastje in razvoj verskega življenja. Cc krščansko misleči Slovani darujejo v ta namen kak vinar, izpolnjujejo le Kristusovo zapoved dejanske ljubezni in posnemajo apostola Pavla, ki je tudi po Grškem zbiral miloščino za »brate« v Jeruzalemu, liberalni narodnjaki pa, ki pod plaščem narodnosti odirajo ijudstvo in si dajo »narodno« delo mastno plačevati (»Domovina« naj se pri tem malo ogleda okoli sebe), posnemajo Judeža Iškarjota z napeto mošnjo, ki jo krčevito drži v tatinski roki. Celjski gospodje, le bodite mirni, vas ne bo apostolat nikdar nadlegoval, saj vemo, če bi sv. Ciril in Metod danes prišla med nas, bi naši liberalci ravnotako ravnali, kakor nekdaj omahljivi in kratkovidni Svatopluk. 4. Na Velehradu zbrani delegati so storili sklep, stopiti na znanstvenem polju v prijateljski stik z vzhodnimi teologi in zgodovinarji ter z znanstvenimi spisi seznanjati zahod s kulturo, z zgodovino in literaturo, zlasti teološko, pravoslavnih slovanskih narodov. To je kulturna naloga, ki smo si jo stavili na Velehradu; ljudje, ki izvršujejo svoje »kulturno« delo le v celjski »Skalnati kleti« in pa v umazanih člankih, nas ne bodo učili, kaj je kulturno delo. K sklepu pa zakličemo vernim pravoslavnim bratom, pa tudi našim liberalcem, besede, ki so bile nekako odmev vseli posvetovanj velehradskega shoda: »Združimo se vsi, ki verujemo v Kristusa — Boga,« — proti sedmeroglavi kači, ki ic: verski in moralni nihilizem, — s katerim hoče tudi »Domovina« osrečiti slovensko ljudstvo. Mi pa hočemo versko in kulturno dedščino sv. Cirila in Metoda zvesto čuvati in gojiti. Kongresist. ftcinlnodemoH shodi. Dne 18. avgusta se vrši 7. mednarodni shod socialne demokracije v Stuttgartu. Shod bo velevažen za nadaljni razvoj in bo tudi stal pred tolikimi in tako težkimi vprašanji, kakor dozdaj malokateri. Šlo se bo za 1. maj-nik, proti kateremu se izrekajo zlasti nemška strokovna društva. — Potem je antimili-tarizem. Francoski socialni demokrati so v tem oziru tako daleč zašli, da je v nevarnosti obstoj države, ako napno vse strune. Povrh-tega pa protivojaška propaganda socialistom samim neizmerno škoduje, ker se ljudstvo tega konečno naveliča in nastopi lahko reakcija. — Nadalje bo šlo za kolonije. Prej so bili socialni demokrati kolonizaciji načelno nasprotni, sedaj pa bodo tudi to morali opustiti. Zdaj je neki socialni demokrat celo kolonialni guverner: Augagneur je guverner na Madagaskarju. Sicer pa so zadnje državno-zborske volitve v Nemčiji dokazale, da ljudstvo nasprotnike kolonij smatra za podle brezdomovince. Zato morajo socialisti izpre-meniti svoj dosedanji kurz. — Težko vprašanje je tudi, kakšno bodi razmerje med strokovnimi delavskimi društvi in socialno-demokraško stranko. Strokovna društva so za socialne reforme, za tarifne pogodbe z de-lodajavci, dočim stranka pobija reforme in hoče, da nai se izvrši vse z naknadno revolucijo. — Peto vprašanja, za katero se bo šlo v Stuttgartu, je. kako urediti naseljevanje in izseljevanje delavcev. Sprožili so to vprašanje amerikanski sodrugi, ki trpe pod konkurenco cene japonske delavske moči. Kako spraviti zahteve Amerikancev glede na prepoved naseljevanja v soglasje s svobodo, nc bo lahka stvar. — Edin bo kongres le glede na volivno pravico žena — samo to bodo najbrž sklenili, da imej vsaka socialnodemokraška sekcija pravico določiti, kedaj naj se spravi v posameznih državah vprašanje o ženski volivni pravici na dnevni red. Kajti v Avstriji na primer se socialni demokratje zelo boje, da nc bi zmagale »klerikalke«, ako se ženska volivna pravica uvede. Zato so tudi letos junaško umaknili svoj tozadevni predlog v parlamentu. Dne 11. avgusta sc je začel shod češke socialne demokracije. Zanimivo je, da je neki Tučar napadel češko socialnodemokraško dr-žavnozborsko zastopstvo, zakaj je odposlalo poslanstvo k prestolnemu govoru itd. Tučarju sc zdi, da prevladuje med avstrijsko socialno demokracijo Bernsteinov revizionizem, katerega jc pa stranka na kongresu v Draždanih odklonila. Tučar ni za tako prilagodovanje na sedanjo kapitalistično družbo. Nemec ie Tučarja opozoril, da soc. demokratje, ako hočejo kaj doseči, ne smejo de;.ati zgolj negativne in demonstrativne politike. Dne 11. avgusta se je začel tudi strankarski shod francoske socialne demokracije v Nancyju. To bo strašno klavern shod. Namesto, da bi se posvetovali, kako bi omejili brezumno politiko Herveistov in revolucionarjev, se bodo posvetovali o ljudskošolskem pouku in o tem, kakšno stališče naj sodrugi zavzemajo, ako jim država ponudi kak red! Medtem pa Clemcnceau stiska železni obroč okoli teh revolucionarcev, ki bi Francosko uničili, ako bi se jim dopustilo trovati armado in organizirati druhal za nove demonstracije. Tudi italijanski sodrugi pridejo na mednarodni shod v Stuttgart razbiti. 1. julija so se namreč na kongresu v Ferrari od stranke odcepili sindikatisti, ki niso nič drugega kakor anarhični socialisti, zagovorniki generalnega štrajka, demonstracij, razbijanja in revolucije ter nočejo, da bi socialisti delali pametno parlamentarno politiko. Belgijskim socialistom delajo težave kolonije. Belgija ima namreč sedaj prevzeti od kralja Leopolda Kongo-državo. 30. junija je pa na strankarskem shodu belgijske, socialne demokracije večina sklenila, da morajo soci-alnodemokraški poslanci v parlamentu glasovati proti prevzetju Kongo-države! S tem neumnim sklepom pa vsi socialisti niso zadovoljni. Ali ni v interesu domovine in naroda, prevzeti bogato kolonijo in tako pospešiti gospodarski blagor belgijskega ljudstva? Ogrski socialni demokrati so na svojem kongresu 29. in 30. junija v Budimpešti sprožili nacionalno vprašanje. Dokler ui rešeno nacionalno vprašanje na Ogrskem, tako dolgo ni mogoče pridobiti ljudstva za socialistične ideje. Preje narodna, potem šele socialna pravica! (Referat sodruga Sachse.) Mednarodni kongres v Stuttgartu bo torej imel mnogo posla. STRANKARSKI SHOD ČEŠKE SOCIALNE DEMOKRACIJE. Plzen, 12. avgusta. Winarsky izvaja, kako so se v parlamentu krščanski socialci, češki nacionalci m poljska šlahta združili proti socialnim demokratom, da pri vodstvu vlade zopet za šest let ljudstvo ogoljufajo za njegove pravice. Nemcc poroča o parlamentarnem delovanju. Beck se sicer kaže za naprednega. toda on ima iste namene, kakor prejšnje vlade: s socialnimi reformami zadušiti socialnodemokraško gibanje. O politiki čeških strank pravi Ncmec, da meri samo na to, kako bi se češki ministri vzdržali na svojih fotelih. Tučar iz Brna očita Nemcu, da so sc češki socialni demokrati v državem zboru vedli tako kakor revizionisti v Nemčiji hočejo — odposlali so poslanstvo k prestolnemu Stavbenik Jonas Oldacre. Angleški napisal Conan Doyle. (Dalje.) »Dodatek. — Med tiskom se nam poroča, da hočejo gospoda Hektorja Farlane ravnokar aretirati. Povelje za to so že izdali. Policija je nadalje preiskavala. Razven sledov krvavega boja v spalnici so še našli, da je bilo balkonsko okno odprto, in tudi sled, kakor da bi kdo kako težko stvar vlekel proti drvom. Slednjič so našli v pepelu sežgane ostanke mrtveca. Policija meni, da gre za izvanredno hudodelstvo, da sc je umor zgodil v spalnici. Morilcc je potem vzel papirje, mrtveca zavlekel med drva, katera jc potem zažgal, da tako izbriše vsak sled. Vodstvo policijskega preiskovanja ima izvedeni nadzornik Lestrade, ki bo zasledoval stvar z znano energijo in z njemu lastno bistroumnostjo.« Holmes je to čudno poročilo poslušal z zaprtimi očmi. »Slučaj nam gotovo nudi par iako zanimivih točk,« je rekel v svojem navadnem tonu. »Ali smem morda vprašati, gospod Farlane. kako je to, da ste šc vedno prosti, čeprav so navidezno težki vzroki, da vas aretirajo?« >-Jaz stanujem v Blackheathu pri svojih stariših, gospod Holmes, ker sem imel pa včeraj zelo pozno pri gospodu Oldacre opravilo. prenočeval sem v nekem hotelu v Nor\voodu in sem se hotel od tam peljati v pisarno. O slučaju sem izvedel šc le v vlaku, ko sem bral časopis. Takoj sem spoznal grozno nevarnost, v kateri sem se nahajal, in hitel sem, da vam vse razodenem. Niti trenotek ne dvomim, da bi me doma ali pa v pisarni že aretirali. Od kolodvora London—Bridge mi je sledil nekdo in bi me gotovo -— zdaj — zdaj prihajajo —.« Nekdo je zazvonil, in nato so se zaslišali po stopnjicah težki koraki. Takoj nato je najin stari prijatelj Lestrade odprl vrata. Za njem sem zagledal dva stražnika v uniformi, ki sta pa zunaj ostala in čakala. »Gospod John Hcktor Farlane?« je vprašal Lestrade. Najin nesrečni varovanec je prestrašen vstal s stola. »Aretiram vas zaradi umora gospoda Jo-nasa Oldacre v Lo\ver Norvvoodu.« Farlane naju je obupno pogledaval in ie zopet sedel na svoj stol, kakor da bi ga mr-mrtvoud zadel. »Samo trenotek, gospod Lestrade,« jc rekel Holmes. »Pol nrc prej ali poznej ne dela razlike. Gospod nama jc ravnokar hotel razložiti to zelo interesantno zadevo. Lahko nam mnogo pripomore, ko bomo stvar preiskovali.« »Ta razlaga po mojem mnenju nc bo zelo težka,« jc ironično odgovoril Lestrade. »Vsekako bi, čc nimate nič proti temu, rad slišal njegove izpovedbe.« »Nerad vam to odbijem, gospod Holmes, kajti mnogo dobrega ste že policiji naredili, in za marsikaj sc imamo vam zahvaliti,« je odgovoril Lestrade. »Vendar moramo pa svojega ujetnika držati in zavezan sem, opozoriti ga, da ne pripoveduje neresničnih stari.« »Povedati hočem le resnico,« jc pripomnil najin klient, »prosim le, da inc poslušate, da izveste čisto resnico.« Lestrade je pogledal na uro. »Pol ure vam hočem dovoliti.« »Najprvo moram opomniti,« je začel Farlane, »da razmer gospoda Oldacre absolutno nisem poznal. Njegovo ime mi je bilo vsekako znano, ker so moji stariši pred leti z njim občevali, pozneje so sc pa odtegnili temu prijateljstvu. Vsled tega sem bil včeraj popoludne zelo iznenaden, ko jc prišel v mojo pisarno. Šc bolj sem bil pa iznenaden, ko mi jc sporočil vzrok svojega obiska. Vzel je več popisanih listov iz svojega notesa — tukaj so.« Položil nam jih jc na mizo. »To jc moj testament,« je rekel. »Potrebujem vašo pomoč, gospod Farlane, da ga sestavite v predpisani zakoniti obliki. (Vlcd tem hočem sesti!« »Začel sem prepisovati, in lahko si predstavljate moje začudenje, ko sem zapazil, da mi je skoraj vse premoženje zapuščal. Bil jc čuden, majhen, gibčen mož s sivimi lasmi in belimi obrvmi. In ko sem sc v njega ozrl, pogledal me je zadovoljno. Nisem verjel svojim očem, ko sem bral njegova določila. Na moja vprašanja mi jc odgovoril, da je samec in da nima sorodnikov. V svoji mladosti jc bil z mojimi stariši zelo dobro znan in o meni jc slišal vedno kakor o rednem mladem možu. Tako jc lahko prepričan, da pride denar v do- bre roke. Le s par besedami sem se mu mogel zahvaliti. Testament jc bil zakonito končan in podpisan, in moj pisar sc jc podpisal kot priča. Testament imam pri sebi v tem modrem ovitku. Na listih jc le, kakor sem že omenil, načrt gospoda Oldacre. Potem mi je še sporočil, da ima doma še različne papirje najemninske pogodbe, lastninske papirje, hipoteke in druge papirje, katere moram pregledati. Prosil me jc, naj v to svrho takoj zvečer k njemu v Nonvood pridem in testament s seboj prinesem, da vse uredim; prej ne bo imel miru. »Ne recite svojim starišem niti besede, moj ljubi, predno ne bo zadeva popolnoma urejena. Hočem jih nekoliko izne-naditi.« To zahtevo je zelo povdarjal in moral sem mu dati besedo. »Lahko si mislite, gospod Holmes, da nisem imel pravega veselja odbiti mu to prošnjo. Dobro mi je hotel, in vsled tega sem bil namenjen vsem njegovim željam ustreči. Brzojavil sem domov, da imam zvečer važen opravek in da najbrže nc pridem domov. Gospod Oldacre me je k večerji ob deveti url povabil, ker prej skoro gotovo ne bo doma. Ni bilo popolnoma lahko najti njegovo stanovanje. In tako je bilo že skoraj pol desetih, ko sem prišel tja. Dobil sem —« »Trenotek!« ic rekel Holmes. »Kdo vam je odnrl?« »Neka ženska v srednjih letih, skoraj gotovo njegova gospodinja.« »Ta jc gotovo tudi policiji povedala svoje ime ?« »Menda.« jc odgovoril Farlane. »Prosim, nadaljujte.« (Dalje). govoru, potegovali sc za predsedniško mesto, se pri lojalitetin izjavi za cesarja niso iz dvorane odstranili. To ni dosledno! Dr. Meissner povdarja potrebo, da socialna demokracija izdela natančni nacionalni program in ga pri prihodnjem kongresu predloži. Krapka hoče, naj se stranka odločno zavzame za svobodno šolo. Nato odgovarja Nemec Tučarju. So-cialnodemokraška stranka ne more in ne sme samo zanikovati in delati negativne politike. Ni bilo povoda pri otvoritvi ljudskega parlamenta demonstrirati proti cesarju, ki je toliko pripomogel, da se je uvedla splošna in enaka volivna pravica. VOLIVNA REFORMA ZA ČEŠKI DEŽELNI ZBOR. Praga, 12. avgusta. Baje se bodo v češkem deželnem zboru stavili trije samostojni predlagi glede na deželnozborsko volivno reformo. Najbrž bo sprejet sledeči: Deželni zbor češki štej 260 poslancev, 200 naj se jih izvoli po splošni in enaki volivni pravici. 60 naj bo virilistov. Izpremeni se tudi deželni red m sicer, kakor je bivši načelnik češkega kluba dr. Engel izjavil, tako, da bodo Nemci v deželnem odboru in ostalih deželnih zavodih dobili primerno zastopstvo ter se tudi njim prepusti izbira kandidatov Deželni zbori. T r s t, 12. avg. Vest, da bo istrski deželni zbor sklican med 10. in 15. septembrom, se baje ne potrja. Ta termin je že zato nemogoč, ker ima večina istrskih deželnih poslancev ravno septembra z ozirom na dela v vinogradih in kleteh najmanj časa. T r i d e n t, 12. avg. Po hudi debati, so italijanski tirolski deželnozborski poslanci sklenili ,da bodo deželnemu glavarju dr. Ka-threinu nazanih. da bodo opustili obstruk-cijo, ako se predloži v deželnem zboru volivna reforma, ki bo v narodnem in socialnem oziru odgovarjala potrebam modernega časa. FRANCOSKA. Opljuvani minister Rochefort. 12. avgusta. Včeraj se .ie vojni minister udeležil odkritja spomenika Grimauxa. moža, ki se .ie svojčas mnogo prizadeval za j u da Dreyfusa. Zato so mu zdaj postavili spomenik. Ko ie voini minister Pic-quart po končani slavnosti hotel stopiti na vlak, da se vrne v Pariz, je pristopil k njemu mladenič in mu pljunil v obraz. To je irosledica protivojaških hujskanj brezvestnih in norih francoskih socialnih demokratov. Razsodni nemški socialni demokratje nameravajo na mednarodnem kongresu socialne demokracije v Stuttgartu spraviti to vprašanje na dnevni red in zahtevati, tla se Herve in njegovi antimilitaristični pristaši izključijo iz stranke. Namesto, da bi organizirali zavedno delavstvo, poberejo francoski socialisti vso druhal iz predmestnih špelunk in jo nahujskajo proti vojaštvu. Dandanes na Francoskem noben orožniški ritmojster, ki je poslan na asistenco, ne sme prej streljati na demonstrante, predno mu ti ne izbijejo s kamni vseh zob. Generale pretepati je zdaj glavno »delo« francoskih rdečkarjev ali pa izvrševati takozvano »sabotage«, to ie jiolomiti m pokvariti pri štrajkih delavsko orodje, zažgati skladišča, do krvi pretepsti gospodarja itd. Tako socialni demokrati sami pospešujejo reakcijo in zdi se, da se sam Clemenceau pripravlja zadrgniti tem »socialnim« anarhistom vrat, kar bi na vsak način bilo zelo pametno. RUSIJA. Ropi in umori. Soči (Kavkaz), 12. avgusta. Preteklo noč so roparji oplenili parnik »Cernomor« na potu iz Djubskaje v Tuapse. Potniki so roparjem morali izročiti ves denar in dragocenosti; pri tem je en potnik bil ranjen s samokresom. Roparii so se polastili ladjine blagajne, so prisilili kapitana, da ie ladio ustavil in jih izkrcal na kopno. Vsegaskupaj so roparji odnesli 11.500 rubljev. L o d z, 12. avgusta. Pri političnih nemirih so bili ubiti trije delavci, trije pa ranjeni. PROTI ANARHISTOM IN KOMUNISTOM. Smrtne obsodbe. Peterburg, 12. avg. Vojno sodišče je danes končalo proces proti anarhistom in komunistom, ki so svojčas napadli ljudsko akademijo, zahrbtno umorili dijaka Leontieva in vc£ drugih ljudi. Štirje anarhisti so obsojeni na smrt, ostali na prisilno ječo in izgon v Sibirijo. KNEZ URUSOV. Dunaj, 12. avgusta. Ruski car Nikolaj je častital ruskemu poslaniku na dunajskem dvoru, knezu Urusovu, ki obhaja 50-letnico svojega službovanja ter v svojem pismu omenja prastaro prijateljstvo med Avstrijo in Rusijo. Car je Urusovu podelil red Aleksandra Nevskega z briljanti. HAAŠKA MIROVNA KONFERENCA. H a a g, 12. avgusta. V sredo bo stavil angleški zastopnik predlog glede na splošno razorožitev, katerega glavnim načelom bo konferenca soglasno pritrdila, nakar bo predlog pokopan, ker se nc bo o podrobnostih otvorila nobena debata. Pač se pa bodo sprejeli predlogi o pravicah in dolžnostih nevtralnih držav v slučaju vojske ter o prepovedi bombardiranja ncoborožeuih mest in trgov. Konferenca bo svoja dela končala najbrž dne 1. septembra. POHAJANJA MED AMERIKO IN JAPONSKO PRETRGANA. L o n d o n , 12. avg. Kakor znano, sc se-veroameriške Zedinjene države pogajajo z Japonsko zaradi naseljevanja japonskih kulijev v Ameriki. Zlasti zahonje države, predvsem Kalifornija, zahtevajo, da se naseljevanje Japoncev omeji, ker škodujejo domačemu delavstvu. Tudi ameriški socialni demokrati so vposlali pripravljalnemu odboru mednarodnega socialnodemokraškega kongresa v Stuttgartu resolucijo, kjer zahtevajo, naj se vprašanje tujih delavcev uredi. Japonska vlada se je seveda vsem tem zahtevam ustavljala, vendar pa so se vršila pogajanja, kajti očitega konflikta in vojske obe državi zasedaj še ne marata. Kar javlja »Standard«, da so se pogajanja prekinila, ker Japonska glede naseljevanja kulijev noče sprejeti ameriških predlogov. Oficielno ta vest še hi potrjena. MAROKO. Vojaška ojačenja. Pariz, 12. avgusta. General Drude je izjavil, da neobhodno potrebuje še 4.000 do 5.000 mož. Pariz, 12. avgusta. Izkazalo se je, da je Španija s Francosko prere.šetavala vprašanje, je li ugoden čas, da se pošlje velevlastim skupna nota, da na ta način dokumentira iste nazore in skupno delovanje obeh držav v Maroku. Diplomatski dogovori se nadaljujejo. Vlada ne namerava poslati novih čet v Maroko, ker meni, da ima general Drude. dovolj vojaštva, da vzdrži red in organizira policijo; več se ne bode zahtevalo od njega. V Oran so čete odšle le zato, da so za vsak slučaj pri rokah. Nemci v Casablanci. Berlin, 12. avgusta. Vsled obstrelja-nja Casablance so veliko škodo trpeli Nemci, izmed katerih so nekateri izgubili vse. Na tisoče Beduinov je napadlo nemško pošto, stanovanje nemškega konzula, nemške trgovine in skladišča. Škode je milijone. Položaj v Masaganu. T a n g e r, 12. avgusta. V Masaganu je sicer mirno, a za hip pomirjene strasti ljudstva utegnejo vsak trenotek izbruhniti. Po-gorski rodovi so prišli do mestnih vrat, proseč denarja. Tange r, 12. avgusta. Včeraj je priplul sem angleški parnik »Gibeldersa« z 240 osebami, največ Evropejci iz Masagna, ki so od tam pobegnili. Vznemirljive vesti iz Rabata. London, 12. avgusta. Dopisnik »Tribune« poroča iz Tangerja. da se tam trdovratno vzdržuje vest, da se sultan z vojsko bliža Rabatu. Oficialna poročila iz Rabata govore, da se Kabili iznova upirajo, kar je posledica odhoda križarke »Galilee«. Med rodovi v puščavi se oznanja sveta vojska. Maclean svoboden? London, 12. avgusta. Daily Telegraph poroča iz Tangeria: Načelnik rodu Eikma, ki mu je Rajzuli izročil Macleana. je tega oddal guvernerju Tetuana, da ga izpusti. • » * Pariz, 12. avgusta. V Casablanci se je 9. t. m. vršila javna niohamedanska služba božja, kar je napravilo na prebivalstvo ugoden vtisk. Na guvernerjevi palači plapola francoska zastava. Muley Hamid sc je zahvalil francoskim zastopnikom za varstvo. — Francoski naselniki v Aleazar-Kebirju so se podali v Laraš. Pariz. 12. avgusta. Kralj Alfonz je izrazil v San Sebastianu francoskemu poslaniku svoje zadovoljstvo radi hrabrosti in poguma francoskih in španskih čet v Casablanci. Nadaljni boji v Casablanci. London, 12. avgusta. Tu se dan na dan vršijo boji. Domačini so naskočili mesto od treh strani, dasi so križarke »Gloire« in »Gey-don« nanje streljale. Dnevne novice. t Sramujejo se liberalcev! »Slovenec« si ie dovolil svobodo, da je pred dnevi zapisal, da so sc Laginja, Mandič in Spinčič združili s slovenskimi liberalci. Vihar ogorčenja je nastal zaradi tega v tržaški »Edinosti«, ki odločno protestira proti temu. »To ni res,« vpije »Edinost«, »to je trditev, ki ni v soglasju z resnico, to ie zavijanje in zvračanje resnice.« Pridruženje liberalcem torej smatrajo v Trstu kot nekaj, proti čemur se mora ogorčeno protestirati. »Edinost« razlaga stališče imenovanih poslancev na čisto drug način: »Rečeni trije istrski poslanci se niso pridružili slovenskim liberalcem, ampak skupnemu .iugoslov. klubu! . . . Resnica je le ta. da so se ti iz vzrokov slovanskega patriotizma pridružili možem, kakoršni so Ivčevič. Laginja, Ivaniševič itd.« »Edinost« smatra to kot »lep čin rodoljubja, ki zasluži Ic |X)hvalo«. Koliko hi-navščinc je v teh besedah! Mi odkrito izjavljamo. da nam jc ljubše, da vidimo poslance S. L. S. same, nego pa v taki družbi, ki jo »Edinost« hvali na tak način. Da hočejo zdaj utajiti zvezo z liberalci, nam je le nov dokaz, na kako slabih nogah stoji »Jugoslovanski klub«. Poslanci enega kluba so vendar vsi zvezani med seboj, siccr niso en klub. Slabo izpričevalo, če klubovi člani o svojih klu-bovih tovariših izjavljajo, da niso zvezani ž njimi. Hribar je torej tak element v »Jugoslovanskem klubu«, da nečejo priznati niti Istra-ni, da so ž njim v zvezi, dasi so'ga ravno Istrani spravili v svoj klub, dobro vede, da so poslanci »Slovenskega kluba« izjavili, da s Hribarjem ne gredo. Čemu zdaj taiiti in protestirati? Kar ic. to jc, in kdor jc moški in ima dobro vest, sc nc bo branil javno priznati tega, kar jc naredil! + Javna telovadba na Jesenicah dne 25. avgusta povodom otvoritve ondotnega društ- venega doma in letnega zborovanja »Slov. kršč. soc. zveze« bo obsegala sledeče točke: 1. Rajalni nastop. 2. Proste vaje. 3. Orodna telovadba: a) Jeseniški telovadni odsek (bradlja, palice, skok v višino), b) šentviški telovadni odsek (drog, koza, ročke), c) ljubljanski telovadni odsek (drog, konj, skok v daljavo). 4. Tri skupine. 5. Rajalni odhod. Vseh telovadcev bo nad 70. Telovadilo se bo na prostem. Obhoda s kolodvora pa se udeleži nad 100 telovadcev vseh peterih, dosedaj obstoječih telovadnih odsekov. + Strankarsko borbo zanašajo zdaj liberalci na Koroško. Dolgo so iskali povoda, kajti liberalni advokat dr. Miiller bi rad postal »voditelj« in izrinil vse druge, ki so doslej delali požrtvovalno za narodno stvar. Brce misijonari po Koroškem, da bi tam »reformiral«, kakor je v Sori poizkušal — za liberalnega dr. Miillerja jako koristen inisijon, kajti kamor Brce pride, tam se vse toži in pravda. »Narod« pa je začel tudi očitno borbo za koroški razkol. »Družba sv. Cirila in Metoda« mu je samo dolgo iskani povod, da more udrihati. Zdaj napada naravnost vsevprek, kar dr. Mullerju ni všeč: dr. Brejca seveda najbolj, potem msgr. Podgorca, Grafenauerja ir. dr. Ehrlicha. Pri tem bije sam sebe po zobeh, kajti ni še dolgo, kar je »Narod« sam dr. Brejca visoko slavil. Tudi o volivni reformi se je »Narodu« mnenje kar čez noč izpreme-nilo. Ker so »klerikalci« na Koroškem z volivno reformo nezadovoljni, jo pa naenkrat »Narod® hvali;"to je značajnost, čisto enaka Hribarjevi! Vrhunec modrosti liberalnih kulturo-noscev se pa kaže v trditvi »Narodovi«: »Na Koroškem bo Slovence rešila edinole slovenska narodno-napredna ideja, ako so zreli zanjo. In upajmo, da so, — ako pa ne, žalostna jim majka!« To se pravi, mi hočemo širiti liberalizem za vsako ceno, če tudi narodnost pri tem propade. To geslo imajo pri »Družbi sv. Cirila in Metoda«, in po tem geslu bodo delali tudi na Koroškem. Korošci morajo tem ljudem takoj izpočetka vrata pokazati, preden se jim vgnezdijo. Na Kranjskem ie liberalna stranka propadla popolnoma, zunanje in notranje; njen lastni načelnik je že javno zatajil celo stranko, ker se je vsakdo sramuje, in zdaj na konec svojih dni mislijo ti marastični reveži, da se jim bo kar cela Koroška vdala! Ti ljudje so taki reveži na duhu, da pristavljajo celo dopisu v »Narodu«: »Iz duhovniških krogov s Koroškega«, dasi je na prvi pogled jasno, da dopis ni izšel iz duhovniških krogov. A liberalci, ki vedno čez duhovščino zabavljajo, se vedno za duhovski talar love in če le morejo dobiti kod kak odpadek od duhovskega stanu, se ž njim ponašajo, če ga nimajo, se pa vsaj delajo, kot bi ga imeli. Mi danes le beležimo »Narodovo« hujskanje. Ce pride do razpora tudi na Koroškem, se bo vsaj vedelo, kdo ga je zakrivil in kdo nosi zanj odgovornost ! + Proti šolskim sestram! je geslo liberalcev v družbi sv. Cirila in Metoda, in »Narod« zahteva, da se naj odpravijo iz družbi-nih šol in nadomestijo s svetnimi močmi. Mi le konstatiramo, da so šolske sestre izvrstne učiteljice, ki jim morajo priznati tudi nasprotniki, dasi neradi, veliko usposobljenost; te sestre posvečajo vse svoje življenje vzgoji mladine in so tako skromne, da je bilo samo zaradi njih sploh mogoče vzdrževati družbinc šole. Neizkušeni mladeniči in slepi liberalci tega seveda ne vidijo. + Jako razžaljenega se čuti Ivan Hribar, ker je »Slovenec« primerjal njegovo župansko vljudnost z obnašanjem zagrebškega župana dr. Amruša. V »Narodu« se nam grozi s pas.iim bičem zaradi tega. Župan s pasjim bičem — to jc šele lepa ilustracija Hribarjevega županovanja. Lep načelnik policije, katerega glasilo poživlja k pretepanju s pasjim bičem! A primerjajmo le še bolj natančno oba župana! Zagrebški župan dr. Ainruš je prišel osebno počastit katoliške dijake slovenske in hrvaške — kdaj je pa Hribar še pokazal toliko županske olike? Ko so ob drugem slovenskem katoliškem shodu prišli v Ljubljano odlični zastopniki hrvaškega naroda, je Hribar, namesto da bi vedel, kaj je ob taki priliki dolžnost župana, poslal shodu žaljivo pismo in njegova stranka je takrat priredila sramotno protidemonstracijo, da so se zgražali nad nio naši slovanski gostje. Ali ni bilo to neotesano in nežupansko? Shranite svoje pasje biče sami zase, liberalni neolikanci! + Hribar poučuje ministrskega predsednika. V »Narodu« čitamo sledečo velevažno politično vest: »Pobožni ministrski predsednik. Alinistrski predsednik Beck se mudi zdaj, kakor znano, v Bohinju, in je dal, kot se nam poroča iz zanesljivega vira, 3 krone za mašo. Drugi ljudje dajo za vino, kadar so dobre volje, ministrski predsednik je pa prepričan, da je za mašo ijotrcbncjše dati!« Ta najnovejša politična poteza liberalne stranke, ki se imenuje »svobodomiselnost«, bo gotovo imponi-rala vladi in ijovzdignila veljavo jugoslovanskega krščanskoderr.okratičnega kluba. Pričakujemo, da vloži Hribar v državnem zboru predlog zakona, v katerem se določa: Noben ministrski predsednik ne sme dati brati nobene maše, ampak mora sklicati vinske bratce in plačati za vino. To se pravi pri liberalcih, da jim jc vera privatna stvar! + Shod v Tržiču. V nedeljo, dne 11. t. m. se jc vršil v Tržiču javen shod, na katerem je noročal Gostinčar o delovanju državnega zbora. Shod je sprejel resolucijo za zavarovalnico za starost in onemoglost delavstva. Shod je z navdušenjem izrekel zaupnico in priznanje »Slovenskemu klubu«. + Za pravice hrvaškega jezika na otoku Krku. Kakor znano, jc vrli škof Mahnič v posebnem pastirskem pismu pred enim mesecem obsodil one učitelje, ki na odredbo učne oblasti poučujeio v šolah krščanski nauk v italijanščini, dasi otroci italijanščine ne razumejo. Sedaj poroča »Piccolo«, da je škof svojim župnikom prepovedal pomagati učni oblasti pri sestavljanju šolskih matrik. Učna oblast teh matrik, seznama otrok, ki so dolžni obiskovati šolo, seveda brez pomoči župnikov ne more sestaviti. »Piccolo« je posvetil temu odloku škofvemu strašno dolg članek, kjer poživlja vlado, naj eksemplarično kaznuje škofa, kisejeočitno uprl državnim postavam. »Piccolo«, ki se zavzema za državne postave, to je prizor za bogove. Da bedo Italijani na vso moč delali na to, da postane konflikt med škofom Mahničem in vlado skrajno akuten, ie gotovo. + »Kmečka zveza za ljubljansko okolico« je imela v nedeljo, dne 11. avgusta, na Ježici javen shod, kateremu je predsedoval gospod zvezin odbornik Vinko Ahlin. Govoril je gospod deželni in državni poslanec Fr. Povše o vsestranski koristi »Kmečke zveze«. V velikem številu zbrani posestniki domače in črnuške občine so pazljivo poslušali poljudni govor gospoda poslanca, mu glasno pritrjevali in zaupanje izrekli. Raz-govarjali so se tudi o pomanjkanju vode v vodnjakih, katero provzročuje na eni strani vodovod ljubljanski, na drugi strani pa regulirana Sava. Sklenilo se je, narediti potrebne korake, da se pomanjkanju odpoinore. + Ministrski predsednik Beck v Bohinju, Ministrski predsednik Beck ostane v Bohinju 12 dni. Včeraj je šel na lov na gamse. Bohinjci ministrskega predsednika Becka in njegovo soprogo jako hvalijo radi njune ljubeznivosti. Ministrski predsednik Beck je bil v nedeljo pri sv. maši, in se udeleži sv. maše tudi na praznik prihodnji četrtek in prihodnjo nedeljo. + Za ravnatelja državne policije v Pulili je imenovan policijski svetnik Herman Osti iz Trsta. — Za izseljence. Združene Države v Ameriki so izdale glede izseljevanja sledeči zakon, ki je v veljavi že od 1. julija 1907: Vsak izseljenec plača 4 dolarje t. j. 20 kron takse. Dopuščeno naseljevati se ni umobolnim blaznim in epileptičmm osebam, kakor tudi onim ne katere so v zadnj.h 5. letih enkrat ali sploh kedaj zblaznele, nadalje tuberkuloznim, osebam, ki imajo ostudne ali nalezljive bolezni, siromakom in navadnim beračem, kakor tudi onim, o katerih je pričakovati, da postanejo javna nadloga in takim, kateri imajo kako pozitivno telesno hibo in o katerih se izreče zdravstvena komisija, da so nezmožni opravljati katerokoli delo. Nadalje onim, ki so bih kaznovani zaradi kakega hudodelstva ali ako so tega sploh pregrešili, osebam ki žive v poligamiji (mnogoženstvu) in tudi onim, ki se za to sploh izrečejo; anarhistom in osebam ki so za posilen prevrat vlade v Združenih ali kake druge države sploh, kakor vsakega drugega zakonitega stanja, osebam, ki so umorile kakega javnega funkcijonarja kakor tudi onim ki tak umor zagovarjajo. Nadalje ni dopuščeno naseljevati se ženskam, ki bi se hotele pečati z nenravnostjo kakor tudi osebam, ki bi dovajale ženske v svrho nc-nravnosti sploh. Delavcem, ki imajo za tja že kako ustmeno ali pismeno pogodbo za ka-koršnokoli delo, pa naj si bodo to že izučeni ali navadni delavci, obrtniki ali dninarji, kakor tudi takim delavcem, ki so bili v teku enega leta že zaradi enakih pogodeb zavrnjeni tudi ni dovoljeno se vseliti Ravno tako ni dovoljeno se vseljevati onim osebam, za katere je plačal prevoz kdo drugi in če ti tudi nimajo že preje navedenih zadržkov in naj posredno ali neposredno že za nje plača kaka korporacija, društvo, družba, občina ali država. Otrokom do 16. leta, kateri niso v spremstvu očeta ali matere je naseljevanje načelno prepovedano in le v izjemnih slučajih more to dovoliti državni tajnik za trgovino in delo. Izučenini dclavcem-obrtnikom je naseliti se le takrat dovoljeno, kadar v deželi takih delavcev ni nič brez posla. Ta zakon pa nc zadeva v kolikor se tiče pogodeb gledaliških igralcev-umetnikov, predavateljev, pevcev, duhovnikov vseh ver, profesorjev za višje šole in seminarje, kakor tudi oseb, ki se hočejo pečati s kako priznano znanstveno stroko in tudi osebe, ki bi imele nastopiti službo v zasebni hiši se smejo vseliti tudi če imajo že ustmeno ali pismeno pogodbo. — V Cerknici so napravili farani pretekli četrtek lepo slovesnost svojemu priljubljenemu gospodu dekanu. Ta obhaja namreč letos dvojni jubilej: štiridesetletnico, odkar jc posvečen v mašnika, in dvajsetletnico, odkar .ie prišel za dekana v Cerknico. Zato so mu hvaležni farani napravili bakljado, katere sta se udeležili požarni brambi iz Cerknice in Dolenje vasi. Zvečer je četrt ure pritrkovalo, in ves trg je bil razsvetljen; vsi brez razlike mišljenja so pokazali svoje spoštovanje do gospoda dekana, katero zasluži v polni meri. Veliko ljudstva se je zbralo pred župniščeni. čeprav se je vse šele zadnji čas pripravilo. Moški zbor je zapel tri pesmi in godba (štiri vojaki 27. |)ešpolka, ki se mudi tukaj) je zaigrala štiri točke. V imenu faranov je pozdravila gospoda dekana neko dekle in mu podalo šopek v znamenje hvaležnosti. V imenu obojne požarne brambe mu je čestital gospod podnačelnik ccrkniškc požarne hrambe. Ljudstvo jc navdušeno klicalo živio. Gospod dekan se jc ginjen zahvaljeval za to ovacijo in čestitke, ker v svoji skromnosti ni pričakoval kaj takega. Čestitali so mu tudi gospod župan, gospod sodnik, gospod naduči-tclj, gospod poštar in drugi. Gotovo jc želja vseh faranov, da Bog gospodu dekanu utrdi zdravje, da bi mogel med nami obhajati še petdesetletnico mašništva. — Mednarodni shod za šolsko higljeno zboruje sedaj v Londonu. Ustanovil se bode poseben zavod za šolsko higijeno, kar bode gotovo ugodno vplivalo na šolsko zdravstvo. Jako zanimivo je bilo predavanje prof. Gries-bacha (Nemčija)) o razmerju med medicino in pedagogiko in o šolskih zdravnikih. Njegova načela so: 1) Šolski zdravnik mora biti stalen svetovalec učiteljskega zbora in imeti v njem glas in posvetovalno pravico. 2) Na vseh vseučiliščih se morajo ustanoviti stolice za šolsko higijeno. 3) Vsi dijaki, ki študirajo pedagogiko, morajo obligatorično študirati šolsko higiieno. O oslepenju otrok je poročal dr. Bromer, ki je povdarjal, da je naloga učiteljev paziti, kateri otroci naj nosijo očala. Taki otroci se morajo vsako leto nanovo preiskati. — Jugoslovanski abiturijentski sestanek v Dubrovniku. Ker so se pojavile velike ovire, se ta sestanek odgodi do prihodnjega leta. — Na prošnjo zagrebškega centralnega odbora glede svojega parnika se namreč ni povoljno ugodilo. Na železnicah bi se cene sploh ne znižale vsled obstoječega konflikta med Hrvati in Mažari. Tako bi se število udeležencev znižalo. Poleg tega bi se pa Bolgari sestanka sploh ne mogli udeležiti vsled neprilik v nji-hovej domovini. (Pred nekoliko dnevi so zaprli mnogo abiturijentov radi nekih tajnih shodov v Sofiji.) Na ta način bi sestanek mnogo izgubil na svojem pomenu. — Vsled tega je zagrebški centralni odbor sklenil, da se nameravani izlet opusti. Pričnejo se pa priprave za vsedijaški jugoslovanski shod (prejkone v Zagrebu), ki naj se vrši drugo leto. — Vojaške vaje na Gorenjskem. Vadili bodo 13., 14. in 15. t. m. v okolici Lesce, 7„ 5. in 29. lovski bataljon. V Duplje pridejo lovci 17. t. m., 18. t. m. imajo cesarsko parado v Kranju. — Po bohinjskih gorah vedno vadijo lovci in deželni brambovci. Dne 11. t. m. je prišla stotnija lovcev čez Črno Prst iz Kanala. Lovci gredo na cesarske vaje v Celovec. — Strokovno društvo cementnih delavcev na Mojstrani se je razpustilo, kakor javlja današnji uradni list radi premajhnega števila članov. — Slovenskih podpornih društev v Ameriki je 315 z 30.000 člani in članicami. — Pri dirki koroškega avtomobilskega kluba sc je dogodila nezgoda. Avtomobil klu-bovega predsednika Gutmannsthala se je zaletel v neko drevo in se močno poškodoval. Gutmannsthal se je nekoliko ranil na rokah in nogah. — Od doma je pobegnil že 22. svečana t. I. Alojzij Felsberger, učenec četrtega razreda ljudske šole. sin Fr. Felsbergerja, delovodje c. kr. tobačne tovarne v Celovcu, stanujoč NVaidmannsstrasse št. 16. Deček je star deset in pol leta, majhen, bledega obličja, ru-menolasec, rujavili oči, in nekoliko škili. Naj-brže služi kot pastir v okolici Železne Kaplje ali pa na Gorenjskem. Deček daje napačna pojasnila. Stariši prosijo, če ga kdo dobi, naj naznani celovškemu magistratu ali pa orožni-ški postaji. Vse stroške povrnejo stariši. — Samoumor gostilničarja. Posestnik in gostilničar Krapš iz topliške okolice na Dolenjskem se je ustrelil s puško in si tudi z nožem zadal rane okolu srca. Mož je bil kmalu mrtev. Zapušča 10 otrok. Vzrok samoumoru ni znan. — Doboj pogorel. Iz Bosne javljajo, da je trg Doboj pogorel. — Umrl je v Zagrebu upokojeni učitelj g. Janko Benkovič, star 67 let. Nova oprava deželne brambe in gorskih čet. Izšla je provizorična naredba glede 'na novo opravo deželnih brambovcev. Barva oprave je siva, plašč ostane za čas še modro-siv. Novi gorski bataljoni so opravljeni nastopno: Častniška čepica je siva, ima običajni zlati emblem s cesarjevim imenom in krono. Moštvo ima na čepici, bela in črna peresa ru-ševca. Častniki imajo naravne veznice iz zelenega blaga, na njih je srebrna porta s ce, sarjevim imenom in krono. Jopič ima navzdol ležeč ovratnik. Mesto zvezd na ovratniku ima moštvo aluminijaste planinke, častniki srebrne, katerih cvet pa je zlat. — Imeli bodo tudi hlače do kolen, usnjate gatnaše in drugo opravo, ki je v gorah običajna in potrebna. Častniška sablja.je kratka, čisto ravna in dvorezna. Moštvo ima karabiner in pogorsko palico. — Defravdiral je v Budimpešti 41-letni židovski odpravnik Ljudovik Aleksander Markovič 6000 K in neznano kam pobegnil. — Vojak utonil. Utonil je te dni v Kanalu patruljni vodja 7. lovskega bataljona Jožef Ceč. Potegnil ga je iz vode nadporočnik Tonkli. a bilo je prepozno. — Hrvaškega kiparja bojkotirajo natakarji. Nedavno je v Zagrebu hrvaški kipar prof. Frangeš oklofutal nekega natakarja, ker mu ta ni hitro postregel. V odborovi seji društva hrvaških natakarjev sc je sklenilo zahtevati od prof. Frangeša pismeno zadoščenje. Ako prof. Frangeš ne da zadoščenja, prično natakarji v Zagrebu z bojkotom proti prof. Frangešu, tako da prof. Frangeš nikjer v Zagrebu ne bo postrežen. — Nesreča. V občini Merkušici na Hrvaškem je kovaški vajenec Dobor v kovačnici našel puško ter začel poizkušati, če jc nabasana. Napel je petelina, a ta se je sprožil, naboj se ie vnel in krogla je zadela v glavo dveletno hčerko nekega kočijaža. Otrok je bil na mestu mrtev. — Hrvaški doplsovalni urad v Ameriki. »Hrvaška zastava«, izhajajoča v Cikagi, predlaga, naj hrvaški listi ameriški ustanove c!o-pisovalni urad, ki bi skrbel za važne brzojavne vesti iz domovine na stroške vseh I lotOV. — Zadrska italijanska sodrga ponavlja svoje napade na Hrvate, zlasti na vojake. Zadnji ponedeljek jc bilo na bregu Nove Obale nckai vojakov, da sc poslove od tovarišev, ki so odhajali z ladjo. Vojaki na moriu so zapeli, zadrska mularija pa je padla po vojakih, da s.o se morali braniti z bajoneti. Posegla je končno vmes policija in aretirala — vojake. Vrhutega cela organizovana četa inularije te-čka po stenah zadrskih hiš razne Hrvate žaleče besede, po noči pa prileplja ravno take lepake. — Kako zdravijo v Dalmaciji malarijo. V vasi Vidonje je vlada nastavila posebnega uradnika, da prežene malarijo. Najbrže pa ni bil napram občinstvu preveč vljuden, kajti vsi od župana do zadnjega prosjaka so podpisali spomenico na vlado, izvajajočo, da ne marajo več vladnega kinina, ampak da ga bodo sami kupovali. Zdravnika je to strašno razkačilo. Poslal je namestništvu dopis, drugi dan je bila vas že polna orožnikov, ki so z nasajenimi bajoneti hodili od hiše do hiše v veliko veselje vaščanov. Torej z bajonetom hoče vlada izgnati malarijo?! — Novim poveljnikom bosenskega orož-ništva je imenovan polkovnik Dragotin Mer-liček, rodom Hrvat. — Tifus v Bosni. Iz Sarajeva poročajo: V tukajšnjem vojaškem taborišču je izbruhnil tifus. Dve stotniji 68. pešpolka sta izolirani. En vojak je umrl. Na tifusu je obolelo 60 mož. Tudi med civilnim prebivalstvom v Sarajevu sta dva slučaja tifusa. Iz raznih garnizij Bosne tudi prihajajo poročila o tifusu. — Nova hrvaška opereta. Srečko Albini je zložil novo opereto »Franjo Trenk«, ki jo te dni dovrši. Prvikrat se bode vprizorila v tujini in sicer na Ruskem. Ravnatelj Miiller napravi s svojo družbo potovanje po Rusiji ter bode dajal »Trenka« v Peterburgu, Moskvi in drugih ruskih mestih. V Zagrebu se bode opereta pela šele v sezoni 1909, — Gledišče v Osijeku. Ravnatelj novega hrvaškega gledišča v Osijeku, dr. Andrič, je bil v Pragi, kjer ie pridobil za gledišče subre-to Ružo Jindrovo, Fr. Liera, ki je bil zdaj režiser Pištekove arene, in Ivana pl. Zacha, tenorista ljubljanskega slovenskega gledišča. Kapelnik ie skladatelj Rud. Piskaček. — Vesel dan za Trboje. Četrtek, 8. avgusta, je bil za Trboje vesel dan: dobili so po daljšem presledku zopet duhovnika, ki so si ga iskreno želeli. Sprejeli so ga z vso častjo. Čast jim! — Čebelarska podružnica v Toplicah priredi v četrtek na Vel. Šmarna dan, ob 3. uri popoldne v šoli v Toplicah čebelarski shod in predavanje. Predaval bo gospod nad-učitelj A. Likozar o čebeloreji. Po predavanju bo ogled vzornega čebelnjaka gospoda J. Bilca in razkazovanje čebelarskega orodja. Čebelarji in prijatelji dobro došli. — Odbor. — »Iskrena Riječ«, glasilo stranke prava v Jastrebarskem, je nehala izhajati. Bila je koalicijske stranke, glasilo dr. Bauerja, ki je v onem kotaru izvoljen. Izhajala je ravno eno leto. Ustanovila je iz svojih listov javno čitalnico, pa nihče m hotel čitati. urednik je začel z javnimi predavanji, pa je govoril le dvakrat, ker nihče ni hotel poslušati. Na dan 4. avgusta je sklical delničarje, da naj po-skrbe za dalnje izhajanje lista, pa prišlo jih je le par mož, predsednik stranke ni imel glasovalne pravice, ker ni delničar, nihče ni hotel več žrtvovati in slednji so sklenili, naj urednik sam dalje izdaja list. Ta se je pa ujezil. list ustavil in v zadnji številki gorko ožigosal gg. delničarje zaradi njih sebičnosti. V obraz jim ie vrgel, da je njih rodoljubje samo »gešeft«, da hočejo od vsega, kar za narod delajo, imeti samo dobičke, a v svoj žep nobeden ne seže, da bi kaj dal. — Reški guverner grof Nako, bo demi-sioniral. Ogrska vlada mu je zamerila, ker ni znal rešiti narodnostnega spora na Reki. Očita se mu tudi, da avstrijske eskadre na Reki ni sprejel. — V bohinjski Savi je utonil delavec Benk iz Bodešiče pri Radovljici. Zapušča — 11 nedoraslih otrok. — Kosta Hormann, znani sekcijski šef pri bosanski vladi, postane namesto barona Ben-ko, ki gre v pokoj, civilni adlatus bosanskega deželnega šefa fzm. Winzorja. — Za splošno in enako volivno pravico so se izrekli 11. t. m. v Bjelovaru hrvaški socialni demokrati. — Odgovorni urednik »Reškega Novega Lista«, m več Supilo, ampak neki Jaka Fran-kovič. Supilo je zdaj le izdajatelj in voditelj. Štajerske nouice. š Poslanec Gostinčar v Celju. Na praznik Marijinega vnebovzetja 15. t. m. popoldne ob tretji uri bo govoril poslanec Gostinčar v sobi »Izobraževalnega društva v Celju« o raznih socialnih zadevah. Delavci, mladeniči, pridite poslušat! š Samoumor na pokopališču. Na mariborskem pokopališču se je ustrelil na grobu svoje ljube, ki se je zastrupila in je v nedeljo umrla, 28 let stari posestnikov sin Karol Kremler iz Št. llja. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico. š Iz Gornje Bistrice. Gostilničar Jože Ja-godič, o katerem smo pred nekaterimi dnevi poročali, da je izginil, jc utonil. Pravijo, da jc v pijanosti skočil v vodo. š Davkarjein v Kozjem jc imenovan davčni kontrolor v Brežicah, g. Rupert Brovct. Zdaj bode pa odleglo brežiškim nemškutar-jem! LJuMJansKe nouice. lj Velik vojaški koncert. V četrtek, na praznik 15. avgusta, vrši sc v hotelu »Union« velik vojaški koncert celotne vojaške godbe pešpolka štev. 27, pod osebnim vodstvom g. kapelnika Christopha. Vojaška godba dospe v Ljubljano jutri s polkom semkaj in se poda 19 .avgusta k cesarskim vajam na Koroško. — O legarju smo prejeli iz uradnega vira sledeče: V Ljubljani ostanejo šc nadalje tri osebe v zasebni oskrbi. V tukajšnji civilni bolnišnici je oskrbovanih 25 bolnikov za le-garjem. V Spodnji Šiški sta sedaj še dva bolnika, v Zapužah, občina Zgornja Šiška leži eden bolnik. Kakor smo že zadnjič omenili, se je pretežna večina teh bolnikov inficirala v Postojni. Število bolnikov v tukaišnji garni-zijski bolnici znaaš 59, poleg teh je tamkaj še 18 vojakov v opazovanju, ker so sumljivi, da imajo legar. V Postojni imamo 43 bolnikov na legarju, deloma v tamošnji bolnišnici, deloma v domači preskrbi. — Od druge strani se nam poroča, da ie v garnizijski bolnici na legarju bolnih — 72 bolnikov. Za vse slučaje prideta danes ali jutri še dve baraki iz Gradca. F.no barako postavijo, drugo pa za sedaj še deponirajo. Začetkoma je nedostaja-lo vojaških zdravnikov, sedaj je pa došlo v Ljubljano mnogo novih vojaških zdravnikov. Ij Od ministrstva odrejeni javni risarski kurz za ljudske in meščanske šole otvori sc na c. kr. učiteljišču v Ljubljani dne 16. t. m., ob 8. uri. Pouk bode dopoludne in popoludne. Kurz traja do 6. septembra. lj Italijanska lirična družba, obstoječa iz tržaških umetnikov pevcev bo danes in jutri ob 8. zvečer koncertirala v hotelu »Union« na vrtu, ako bi vreme bilo neugodno, pa v veliki dvorani . Spored je sledeči: Leonca-vallo: Predigra iz opere »Pagliacci«. (Poje A. Pagliarini.) Puccini: Pripovedka iz opere »Boheme«. (Poie Lina Grisovelli.) Donizetti: Romanca iz opere »Ljubavni napitek«. (Poje M. Dorigo.) Thaumaturgija. (Poje V. Ricci.) Donizetti: Duet iz »Lucrezia Borgia«. (Grisovelli—Dorigo.) Verdi: Romanca iz »Ples v maskah«. (Pagliarini.) Chiara: »Rajska noč«, neapoljski duet. (Grisovelli—Dorigo.) Thau-maturgija. »Pol ure v neznanem.« (V. Ricci.) Verdi: Duet iz »Rigoletto«. (Grisovelli—Pagliarini.) Donizetti: Veliki tercet iz »Lucrezia Borgia«, (Grisovelli—Dorigo—Pagliarini.) Kapelnik Paride della Cornice. Artistiški voditelj: M. Fazzini. Vstopnina 60 v. Ij Poštna vest. Kakor se čuje, namerava se zopet imenovati več absolviranih srednješolcev z zrelostnim izpitom za poštne prak-tikante. lj Ponesrečen vlom. V soboto popoludne so prišli nepoklicani gostje skozi straniščno okno do stanovanja g. Josipa Turka na Ra-deckega cesti št. 3. kjer so vlomili trojna vrata in odprli omare. Ker jc bila v njih sama ženska obleka, so tudi to v miru pustili. Policija je aretovala dva osumljenca. Ij Za kruhom. Včeraj se ie odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 26 Slovencev in 100 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 40 Hrvatov in Slovencev. Razne stvari. General Stossel — izdajavec. Celi svet je občudoval za časa oblege Port Arturja tega moža ter ga slavil kot poosebljeno rusko hrabrost. Ko je trdnjava padla, se je navdušenje začelo hladiti; sedaj pa, ko je objavljena proti njemu obtožba, vsakdo — bodisi prija-tellj ali sovražnik — z gnusom izgovarja njegovo ime. Obtožnica šele ga je postavila v pravo luč ter razpršila v nič krvavo gloriolo, ki jc zažarela okoli njegove osebe edino le po zaslugi njega samega. Stossel je pokazal sramotno umazan značaj; brezvestno je s svojo upornostjo kršil disciplino, ki je prvi pogoj za obstanek armade; ni se sramoval v svojo lastno korist širiti laži ter pošiljati izmišljena poročila carju samemu, ki ga je kar obsipal s častmi in odlikovanji: postal je njegov generalni pribočnik, dobil je red sv. Jurija III. in IV. vrste itd. Bajke o njegovi hrabrosti so vse izmišljene, kajti nevarnih inest se je skrbno ogibal, dočini so generali kot Kon-dratenko in drugi neustrašeno hodili po forih, ko so kar deževale okoli njih granate. Kdor čita obtožnico in pazno presoja vedenje Stos-slovo, se mu nehote vsiljuje misel, da se je dal podkupiti. Edino njemu so Japonci dovolili ugodnosti, da mu ni bilo treba v uetništvo, da je smel odpeljati svoje imetje, kar so mu vse popolnoma upravičeno očitali kot nezna-čajnost in umazanost. Imela pa .ie pri tem tudi svoje roke njegova žena, ki je često imela odločiven vpliv, — vedno v škodo Rusom. Stossel je kriv, da je padel Port Artur in da je bila izgubljena bitka pri Mukdenu, s tem pa tudi cela vojna. Ze 1. junija je dobil od svojega poveljnika Kuropatkina ukaz, naj odda vrhovno poveljstvo nad trdnjavo generalu Smirnovu in naj sc umakne z bojišča: Stossel tega ni storil. Poročil carju ni pošiljal po Ku-lopatkinu, ampak kar naravnost; kajti Kuro-patkin bi gotovo ne bil dovolil, da ncpokonii general vodi za nos carja in vso javnost. Po izpovedi vseli generalov bi se bil Port Artur lahko držal najmanj šc šest tednov, kajti bilo je dovolj streljiva in hrane. V teh šestih tednih bi bil dobil Kuropatkin šc dovolj novih čet in kar je glavno, Nogi bi bil moral ostati s svojo armado in težkimi topovi pred trdnjavo. Japonci so bili poslali na bojišče žc zadnje vojake; brez Nogijeve armade bi bili pri Mukdenu grozovito poraženi. Da se jc Nebogatov vdal s svojim brodovjem, je tudi sramotno, toda njegov položaj je bil: nadaljni boj pomeni popolno uničenje. V opravičenje sc tnu šteje lahko vsaj to, da ic več tisočem mož rešil življenje. Obramba Port Arturja bi bila lahko svetla zvezda v rtiskej vojnej zgodovini, krasnejša kot obramba Sevastopola, pa je le madež, ki ga ne bode mogoče več izbrisati. Siccr sc utegne tekom časa marsikaj pojasniti v prilog Stosslu, gotovo pa jc, da se njegovo delovanje ne da opravičiti. Čc bodo vsa dejstva, ki jih navaja obtožnica proti Stosslu, spoznana resničnimi, ga car nc more in ne sme pomilostiti. Ce prostak zapusti svoje mesto v boju, ic kazen krogla. Naj li milejša kazen zadene moža, ki je zapustil najvažnejše mesto? Kri tisočev junakov vpije za maščevanje. In še nekaj. Da je Rusija zmagala, koliko lažje stališče bi imela nasproti revoluci-jonarjem in razbojniškim tolpam, ki tirajo ljudstvo ogromnega carstva v bedo in nesrečo. Ljudstvo bi z zaupanjem zrlo na carja, iskalo pri njem pomoči ter mu pomagalo reorganizirati v absolutizmu okorelo državo ter korenito ozdraviti korunipirano rusko upravo S porazom je car v ljudstvu izgubil ugled, re-volucionarci so porabili neugodno priliko ter spravili na svet grozne razbojniške tolpe. Rusko-japonska vojna je razkrila vse gnile razmere v državni upravi iu največjo zaslugo pri tem ima Stossel. Onemogočil pa je s svojim izdajstvom mirno sanacijo brez neštevil-nih človeških žrtev ter zato pahnil domovino brezvestno v največjo nesrečo. — Črnogorski princ na dunajski univerz.':. Črnogorski princ Peter bo prihodnji zimski semester obiskoval dunajsko univerzo. — Španska kraljeva dvojica na svojem potovanju prihodnjo jesen obišče tudi Češko in Prago. Samoumor ob smrtni postelji matere. Iz Šopronja javljajo: knjigovodja Josip Rosen-stingl sc je v petek po noči ustrelil nekoliko minut potem, ko je njegova mati umrla. Ta samoumor je povzročil veliko pozornost. Umor v Monte Cariu. Zakonska Gold, ki sta umorila bogato švedkinjo Lin\vay. jo razkosala in spravila v kovčeg, še sedaj nista popolnoma priznala svojega čina. Gold je angleške baronetske rodovine in ima svoj grb. Svoje premoženje je izgubil v San Franciscu. Nečakinja Goldova, Giraurdin, pravi, da je zločina kriva v prvi vrsti žena Goldova, ki živi jako razkošno in je zmožna najgrših zločinov. Gojdovka je truplo Švedkinje razkosala v kopalni posodi na lastnem stanovanju. Samoumor bivšega justičnega ministra. 61 let stari vseučiliški profesor Štefan Sen-drea, bivši rumunski justični minister, je skočil pri postaji Nagy Maros iz ekspresnega vlaka Bukarešt-Dunaj. Poškodoval se je tako, da je umrl. Kako na Ogrskem skrbe za dohodke občin. Pri nas v Avstriji se silno težko odloči prepustiti občinam kakšne vire dohodkov v obliki novih davkov. Nova bremena se nalagajo, ne dopušča se pa novih občinskih davkov. Drugače je na Ogrskem. Tam je ministrski predsednik \Veckerlc izjavil, da bo vlada dopustila, da občine obdavčijo od prihodnjega leta naprej vse inozemske mineralne vode. Ta davek bo užitninski davek, se bo torej pobiral od mineralne vode, ki sc v občini porabi. — S tem hočejo seveda Ogri preprečiti uvoz inozemskih voda, ker jih imajo sami dosti. Celo tatinsko tolpo, ki je pri juvelirjih izvršila celo vrsto uloniov, je vjela dunajska policija. Stavka v Budimpešti. Preteklo nedeljo so zborovali instalaterji ter sklenili nadaljevati borbo. Na shodu sobnih slikarjev se je sklenilo zahtevati krajši delavnik in večjo dnevnino .Na drugih shodih so govorniki strastno napadali vlado in koalicijo. Politikujoče dijakinje. V Črni gori vre. Dokler ni knez Nikita prostovoljno podelil narodu ustave, culo se je v časopisju le malo ali boljše skoro nič o javnem razpoloženju med prebivalstvom gorske kneževine. Šele zavest, da je knez naložil breme odgovornosti za usodo državice ljudstvu samemu na ramena, jc odprla narodovim zastopnikom usta in od strani opozicije so donele trde besede, naperjene proti dvoru radi njegove zapravljivo-sti. Pojavile so se neprijetne demonstracije, in nazadnje so prišle za poslanci in kmeti še — dijakinje dekliške šole v Cetinju .Zavod je ustanovila ruska carica Marija Aleksandrovna ter ga tudi vzdržuje; v šoli poučujejo ruski učitelji iu učiteljice; razredov jc šest. Nedavno so učenke šestega razreda zborovale v šolski sobi; po zborovanju so snele s stene knezovo sliko, jo raztrgale na drobne kosce, ki so jih raztresle po celi sobi, nato pa se po njih vrtele v bojnem plesu. Seveda pri tem niso molčale; čule so se glasne psovke na kneza, prestolonaslednika, da jc slednjič prišla učiteljica v sobo pogledat, kaj se godi. Neustrašeno so jej demonstrantke same povedale, kaj so storile. O dogodku je Dila takoj obveščena vlada, ki jc takoj poslala načelnika tajne policije Angelata v šolo, da bi preiskal celo stvar. V sobi so ga sprejele moderne amazonke slavnostno oblečene, spoštljivo pozdravile ter mu v znak spoštovanja poklonile krasen šopek. Vladnega zastopnika je to jako prijetno izneuadilo; v izbranih besedah sc je zahvalil za lepi sprejem in da pokaže jasno, da so mu prišle besede od srca, poduhal je šopek. Toda takoj ga jc odložil ter začel tako kihati, da so mu stopile solze v oči. Solze so sc lesketale tudi v očeh nicgovih častivk, kajti morale so se iz srca smejati kihajočemii vladnemu zastopniku; mož je šel nagajivkam na led, kajti ves šopek je bil potresen s poprom. Seveda sc je takoj nagubilo čelo Ange-latu in po sobi je grmelo in treskalo. — Cel dogodek je siccr šaljiv, a spominja na žalostne razmere med ruskim ženstvom ter sili ne-odoljivo k resnim mislim. Mož obdolžil svojo ženo detomora. Trgovski potnik Ruglcr v Budimpešti jc proti svoji ženi vložil tožbo za ločitev zakona in jo ovadil radi detomora. Kuglerjcva soproga, s katero se je poročil pred šestimi leti, jc tako zapravljala, da je trgovina njenega soproga prišla popolnoma na nič. Pri sebi sta imela tudi trinajstletno rejenko Tantagel iz Gmund-na, ki pa jo je Ruglcr vedno tepla. Nekega dne pa jc deklica povedala sosedi, da je v podstrešju v nekem starem kovčegu spravljeno truplo mladega otroka. Kuglcr jc takoj, ko nm je to prišlo na uho, vprašal svojo ženo, odkod jc prišlo truplo v kovčeg; ona sc je j izgovarjala s tem, da ji je izročila kovčeg 1 služkinja, ki ic pred šestimi leti služila pri Delniška družba »ZDRUŽENIH PllfOlfAREN" Žalec in Laško priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko). Zaloga Spodnja Šiška (teleion št 187). — pcšiljatue na dem sprejem o resteuroter „J 'M Yi\ mmmfe m^mm Velika zaloga CD Solidno blago as Zmerne cene i i futiružaU« . Praga t mcnialnlcaml: Orabtn 35, Mala ilran, Moat. .lica IT, Balraa»t St, XVIII. Wltarlof tr.tra.i. «2, XIX DBbllngtr Hanptatr 33. XIX. Ha.plalrant 99. Monjalnidiia delniška druzoa ^ 16u—107 M E R C U R" OunaJ, L, Wollzeil