GLASILO PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV SLOVENIJE / LJUBLJANA, 11. SEPTEMBRA 1963 - LETO XIII - ST. 14 Sindikalno življenje in delo sindikalnih podružnic prosvetnih delavcev v vzgojno-izobraževal-nih ustanovah je bilo v preteklem šolskem letu dokaj pestro in plodno. Sindikalne podružnice so reševale predvsem problem financiranja šolstva. Priznati je treba, da je bilo opravljeno veliko delo, da smo v glavnih obrisih dobili jasnejše predstave o celotnem sistemu financiranja in marsikje tudi že bolj {»drobno sistem obdelali. Ne glede na nekatere negativne pojave v praksi, smo uspeli vsaj v osnovah odpraviti stari proračunski sistem financiranja in administrativni sistem nagrajevanja. Do neke mere so se izboljšali osebni prejemki prosvetnih delavcev, prav tako se je izboljšal tudi materialni položaj šol, dasiravno s tem problema še nismo rešili, ker izboljšanje ni hiti po obsegu niti po učinkovitosti tolikšno. V zvezi s problematiko financiranja šolstva se postavljajo v prihodnje pred sindikalne organizacije v vzgojno-izobraževalnih ustanovah dokaj težke in obširne naloge. Eno izmed osnovnih vprašanj je še vedno formiranje sredstev za potrebe vzgojmo-izobraževalne dejavnosti. Kljub velikim naporom, da se ta problem reši, smo uspeli le toliko, da so se nekje »našla« nekoliko večja sredstva, ki se pa še vedno ne formirajo po nekih zanesljivih in stalnih kriterijih in je tako njihov obseg v precejšnji meri odvisen od razpoložljivih sredstev v občinskem proračunu, oziroma vpliva na formiranje sredstev za potrebe vzg o j no - izobra že v aln e dejavnosti sleherna oscilacija v dotoku proračunskih dohodkov. Nerešen oziroma le začasno je rešen tudi problem financiranja strokovnih šol. Naši napori za izpopolnjevanje sistema financiranja šolstva morajo iti v smeri iskanja možnosti, da bodo pritekala sredstva v sklade za šolstvo skladno s porastom narodnega dohodka oziroma razvojem gospodarstva. Z druge strani pa ne smemo problema kadrov gledati samo s stališča narodnega dohodka, pač pa tudi s stališča investiranja. Več pozornosti moramo posvetiti ekonomskemu kriteriju; ne moremo namreč ločeno reševati problema šoldnja otrok od osnovnega problema, kakšni kadri so nam potrebni. Glede financiranja strokovnih šol je nujno, da iščemo poti, kako dosledneje zagotoviti sodelovanje gospodarskih organizacij. Sedaj imamo primere, ko nekatere gospodarske organizacije dajejo veliko sredstev za vzgojo kadrov, medtem ko si druge, predvsem manjše zelo poceni ali stva za vzgojo kadrov, ki jih zastonj pridobivajo kadre. Sred-imajo na razpolago, pa zelo nesmotrno trošijo. Drugi, nič manj pomemben in še vedno nerešen, je problem kriterijev za delitev sredstev sklada posameznim koristnikom in kriterijev za delitev sredstev znotraj ustanove, oziroma kriterijev, po katerih se formirajo osebni dohodki posameznikov. Očitno je, da se posvetni delavci sami niso dovolj poglobili v ta problem, oziroma, da so se lotili reševanja tega problema precej površno in neorganizirano. Kriteriji, po katerih deli sredstva sklad za šolstvo, veljajo največkrat tudi za delitev sredstev znotraj ustanove. Čeprav ti kriteriji niso primerni za delitev sredstev znotraj ustanove, zlasti ne za formiranje osebnih dohodkov, se jih kolektivi poslužujejo že zato, da zvalijo krivdo s sebe na upravni odbor sklada, češ, kaj pa mi moremo, ko pa na posameznika ali na posmezno delavno mesto toliko sredstev dobimo. Tako ravnanje se največkrat opravičuje s tem, da ne kaže delati prepirov v kolektivu, ker so sredstva minimalna in itak ne bi bistveno vplivala na nagrajevanje po delu oziroma uspehih dela. Ni treba posebej omenjati, da s takim odnosom nikakor ne pomagamo k uresničitvi načela nagrajevanja po delu in da se na ta način tudi ne more razvijati samoupravljanje. Osebni dohodki prosvetnih delvcev se še vedno v .precejšnji meri formirajo na osnovi pogojev, ki so veljali za plače po plačilnih razredih in ■a po vloženem trudu. Pravilni- ki o delitvi celotnega dohodka znotraj ustanove se ‘ le v redkih ustanovah dosledno uporabljajo. Le redke ustanove imajo sredstva v skladih in še ta so tako minimalna, da praktično ne morejo vplivati na skupni standard kolektiva oziroma druge potrebe, za kar naj bi bila namenjena sredstva sklada. To pa ni več samo materialno vprašanje, pač pa razvoj šolstva in doseganje čim boljših uspehov dela ter uspešno izobraževanje mladega rodu. Ce postavljamo gornje probleme kot take, ki jih moramo bolj organizirano in dosledno reševati, tega ne delamo zato, ker bi bili to edini problemi, pač pa ker je v njih verjetno ključ za reševanje vseh ostalih, ki se pojavljajo ob robu enega ali Zveza pedagoških društev Jugoslavije ter zvezni svet za znanstveno delo sta v dneh od 18. do 21. junija organizirala posvetovanje o položaju in razvoju pedagoških znanosti pri nas. Tega posvetovanja, ki je bilo v Zagrebu, se je udeležilo 75 pedagoških delavcev, ki se ukvarjajo z znanstveno raziskovalnim in strokovnim Na poti v šolo posega že na področje samoupravljanja in ga moramo reševati tudi s tega vidika. Tretji problem, ki se nam vsiljuje in ga moramo začeti odločno reševati, je vprašanje samoupravljanja in družbenega upravljanja. Na to vprašanje je mnogo različnih pogledov in tudi praksa je zelo različna. V največjih primerih imajp samoupravni organi še vedno samo pravico obravnavanja in dajanja predlogov in o ničimer ne morejo samostojno sklepati oziroma dokončno odločiti. Imamo pa tudi primere, kjer so samoupravni organi prerasli družbene organe in o vseh vprašanjih sami odločajo, ker smatrajo, da družbeni organ upravljanja ne pozna problemov šole in zato niti ni potrebno, da o njih razpravlja. V nekaterih primerih pa se družbeni organ upravljanja in samoupravni organ dosledno sestajata na skupnih sejah' in kot enoten organ rešujeta probleme. Verjetno bi bilo odveč zgubljati besede, d^ nobena od navedenih poti ni pravilna in da na organe družbenega upravljanja in samoupravne organe moramo gledati s popolnoma drugega stališča, s stališča njihove družbene vloge v smislu nove ustave. Pri tem nam mora biti jasno, da se ta dva organa med seboj ne izključujeta, pač pa se vsak na svojem področju dela medsebojno dopolnjujeta, ker je končni cilj enega in drugega napredek in drugega vprašanja. Pred nami je sedaj izdelava statutov delovnih organizacij — zelo obsežna in odgovorna naloga. Statuta delovne organizacije ne moremo temeljito pripraviti, če nimamo rešenih vseh naštetih stvari — se pravi, če si nismo na jasnem, kako se dohodek formira in deli, ter kakšna naj bo organizacija upravljanja na šoli in kakšne naloge ima en ali drug organ itd. Nekatere vzgojno-izobraževalne ustanove so zelo na hitro začele pripravljati statute in imajo osnutke statutov tudi že pripravljene, toda ti osnutki nam kažejo, da so to v glavnem »prikrojena« pravila šole. Kot smo že omenili, te naloge. Jasna in pravilna orien-se moramo zavedati odgoornosti naloge. Jasna in pravilna orientacija glede notranje organizacije, finančnega poslovanja, nagrajevanja, medsebojnih odnosov, pravic in dolžnosti posameznika, kolektiva itd., je pogoj za temeljito pripravo statuta delovne organizacije. Naloge sindikalnih podružnic v vzgojno-izobraževalnih ustanovah so, kakor vidimo, zelo obsežne* in dokaj težke, predvsem zato, ker je rešitev nekaterih problemov odvisna tudi od raznih činiteljev izven ustanove. To pa nam narekuje, da moramo začeti reševati naloge organizirano in temeljito z veliko mero odgovornosti. Pri tem delu bodo lahko sindikalnim podružnicam v veliko pomoč občinski odbori sindikata družbenih dejavnosti. G. C. j ali tudi z raziskovalnim delom. Vzrokov za to je več: ti kadri so preveč zaposleni s predavateljskim delom, z nalogami prosvetno pedagoške službe v zavodih itd. Vse več je takšnih problemov, ki bi jih moralo reševati več ustanov in več visokokvalificiranih znanstvenih kadrov — za to pa bi bilo seveda potrebno široko organizirano in sistematično raziskovanje. NI DOVOLJ KADROV Z ZNANSTVENIMI KVALIFIKACIJAMI Eden izmed zaključkov tega posvetovanja je bil tudi, da je treba čirrrprej izdelati sedemletni program znanstveno raziskovalnega dela, ki naj bi bil splošno jugoslovanski. Osnutek programa naj bi izdelal zvezni zavod s sodelovanjem ostalih strokovnih in znanstv'"’' "s*."*Aoy, pri čemer naj bi se posvetoval z vsemi zainteresiran— službenimi faktorji. Program, ki bi ga sprejeli, bi bil osnova za izdelavo koncepcije sistema znanstveno raziskovalnih ustanov, delitve dela med njimi, pa tudi za planiranje razvoja kadrov. Zvezni zavod za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj, ki ga bo treba usposobiti organizacijsko, materialno in kadrovsko, bo postal jugoslovanski pedagoški inštitut. Prevzel bo raziskovanja, pomembna za vso državo. Na posvetovanju so predlagali, da je v republikah treba čimprej ustvariti možnosti za ustanovitev pedagoških inštitutov. Le-ti bi lahko zrasli tako, da bi okrepili oddelke v republiških in pokrajinskih zavodih za šolstvo. Ze zdaj je 'treba ustanoviti določene ustanove za' specifična področja vzgoje in izobraževanja, kot npr. didaktike, predšolsko vzgojo, izobraževanje odraslih, za strokovno izobraževanje, pouk na univerzah, estetsko vzgojo itd. Hkrati z ustanovitvijo pedagoških inštitutov bo treba izdelati celoten sistem znanstvenih in strokovnih ustanov, ki bodo sodelovale pri tem delu. Vanj naj bi vključili tudi okrajne zavode za šolstvo, eksperimentalne in ostale šole ter vzgojne zavode. Delo pedagoških inštitutov bomo morali povezati tudi z ustanovami drugih — predvsem družbenih znanosti in pa vsemi tistimi, ki imajo v svojem programu raziskovanja, povezana s pedagoškimi vedami. Posebno vprašanje so seveda kadri za znanstveno delo v pedagogiki. Znano je, da ni dovolj kadrov z znanstvenimi kvalifikacijami niti na katedrah, kaj šele v drugih ustanovah — zato je nujno, da začnemo intenzivno usposabljati te kadre na tretji stopnji študija doma in v tujini. V znanstvenih ustanovah naj bo čimveč stalnih pedagoških in drugih strokovnih kadrov. VEČ SREDSTEV ZA PEDAGOŠKE RAZISKAVE Pomembna je tudi zahteva* naj se okrepi in reformira pedagoško izobraževanje predavateljev vseh vrst šol ter vzgojnega osebja (ne glede na stroko). Tako bodo le-ti laže opravljali svojo vzgojno funkcijo. Izpopolnjevali se bodo z rezultati raziskav, pri katerih bodo tudi sami sodelovali. Tisti del zaključkov, ki govori o financiranju, poudarja, da bomo morali vložiti večja sredstva za raziskovanja na področju pedagogike. Na posvetovanju so tudi poudarili, da je pri izdajanju strokovne pedagoške literature precej težav, zato so predlagali ustanovitev fonda za izdajanje te literature ali pa specializiranega založniškega podjetja. Ob koncu so še sklenili, da bodo začeli izdajati informativni bilten, v katerem bodo objavljena nekatera starejša, predvsem pa novejša raziskovalna dela s področji pedagogike. In zaključek: zagrebško posvetovanje je pokazalo, da je precej težav, ki jih bo treba rešiti, da ne bodo onemogočale razvoja pedagoške teorije in prakse. Vendar ni prav, če ne vidimo drugega kot samo probleme. Ne smemo pozabiti, da je tu še volja do dela in pomoč družbe ter posameznih organizacij, ki so vedno pripravljene pomagati našim strokovnjakom. Učinkovito sredstvo za pouk Posvetovanje o uporabi televizije v izobraževanju (Foto Marijan Cedilnik) delom na področju vzgoje in izobraževanja, ter predstavnikov ustanov in organizacij, ki so zainteresirane za to delo. Po uvodnem referatu predsednika Zveze pedagoških društev Jugoslavije dr. Dragutina Fran-koviča ter mnogih koreferatih so v živahni razpravi sodelovali predstavniki vseh republik. Posebna komisija je na temelju tega materiala izoblikovala zaključke, ki so jih nato na zadnji seji podrobno analizirali, dopolnili in soglasno sprejeli. Na tem posvetovanju so ugotovili, da terja pospešeni razvoj socialistične skupnosti na vseh področjih predvsem širši razvoj šolske mreže in vrste drugih ustanov za izobraževanje in vzgojo otrok ter odraslih. K teoretičnemu in praktičnemu delu so jugoslovanski pedagogi sicer precej prispevali, vendar se je pokazalo, da bi' bil lahko rezultat še večji, če ne bi bilo določenih slabosti pri znanstveno raziskovalnem delu v pedagoških vedah. Dejstvo je, da te vrste znanstveno raziskovalno delo še vedno ni dovplj razvito.^ Za zdaj imajo inštitut za pedagoška raziskovanja le v SR Srbiji, medtem ko se sicer ukvarjajo republiški zavodi z nalogami prosvetno pedagoške službe, le deloma pa tudi z raziskovalnim delom. » Na zagrebškem posvetovanju so opozorili, da je vse premalo pedagoških kadrov, ki bi se ukvar- Maja meseca je bilo v Beogradu informativno posvetovanje o uporabi televizije v izobraževanju, ki sta ga organizirala jugoslovanski zavod za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj ter jugoslovanska radio-televizija skupaj z mednarodno organizacijo za ekonomsko sodelovanje in, razvoj (OECD). Tega posvetovanja, ki gaje vodil pomočnik direktorja jugoslovanskega zavoda. za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj Nedeljko Savič, se je udeležilo 83 strokovnjakov. Na beograjskem posvetovali ju so imeli referate o možnostih in mejah uporabnosti televizije v izobraževalnem sistemu (H. Dieuzeide, Francija), o vlogi televizije pri pouku prirodnih in tehničnih znanosti — vključno matematike (K. Fawdry, Velika Britanija), o pomožni literaturi za šolsko televizijo (H. Reinholz, Nemčija), o nekaterih jugoslovanskih realizacijah televizijskih oddaj, namenjenih izobraževanju (H. Juračič), o televizijskem pouku v razredu ter o mnenjih učiteljev in ravnateljev o tem (E. Love, London), o pouku tujih jezikov s pomočjo televizije ter o reagiranju učencev na televizijski pouk (M. Kay, Velika Britanija), o televizijskem pouku za vas fv redko naseljenih krajih) ter o TV tečajih za nepismene (M. G. Puglisi, Italija) ter o problemih proizvodnje in organizacije v zvezi' z uvajanjem edukativne televizije (S. S. Alle-beck, Švedska). Med drugim so na posvetovanju proučili različne možnosti, ki bi prišle pri nas v poštev pri nadaljnjem razvoju uporabe televizije v izobraževalne namene. Tako so menili, da bi bile za naše šole primerne izbrane TV oddaje s področja prirodnih znanosti, matematike in tehnične vzgoje, prav tako pa tudi odlomki iz posameznih tujih šolskih TV oddaj. Med drugim so {»udarili, da bo treba najti za oblikovanje šolskih in splošnih izobraževalnih TV programov najprimernejše organizacijske oblike sodelovanja prosvete in televizije. Za uspešno in učinkovito uporabo televizije pri pouku so potrebne predvsem posebne priprave za organizacijo dela v šoli. V ta namen bo treba poskrbeti, da se bodo predavatelji in vodje šol seznanili z metodo uporabe televizije v učno vzgojnem procesu. Televizija je učinkovito sredstvo za pouk, je instrument, ki lahko mnogo prispeva k izobraževanju in vzgoji — seveda pod pogojem, da ostane vodilna vloga v šoli tudi v prihodnje v rokah predavatelja — pedagoškega strokovnjaka. Novo sestavljeni svet za uporabo televizije v izobraževanju bo med drugim izdelal perspektivni načrt razvoja šolskega in izobraževalnega TV programa — seveda v skladu z materialnimi, tehničnimi in kadrovskimi možnostmi prosvete in televizije pri nas. P® TESTNI AFERI Sedaj, po več kot enem letu, ko še je nevihta okoli učnih testov polegla, bi bilo umestno, da napravimo bilanco. Morda ne bi bilo odveč, če bi za izhodišče le še enkrat povedali dvoje: da učni testi pri nas niso bili avanturistična zamisel tega ali onega posameznika (dokaz za neosnova-nost takih trditev: Uradni list SFRJ št. 7/1960) niti niso učni testi slovensko odkritje (v svetu lovnih in drugih pogojih, kot jih je imel ZNS SRS, ne bi mogli biti ti zasnutki boljši, kot so bili. Ne moremo mi doseči povrhu še : najminimalnejšimi možnostmi preko noči tistega, za kar so drugi potrebovali v dovršenih testnih institutih desetletja. Delo na matematičnih testil) se je po prvem poizkusu z nezmanjšano intenzivnostjo nadaljevalo. Danes so matematični vo omenjeno testiranje na relacijo, ki jo omejujeta dve skrajnosti. Prvo, negativno skrajnost predstavljajo tisti, ki so v svoji herostratski ihti pozabili celo na pravila lepega vedenja (Kmecl, Čar), in druga, pozitivna skrajnost, ki jo predstavljajo tisti, ki so hoteli s stvarno, strokovno utemeljeno kritiko poiskati poti za nadaljnje delo (Kamenik, Kotnik). Če pogledamo v sosednjo re- imajo že več kot polstoletno zgo- testi -po zaslugi skupnih koordi- publiko Hrvatsko, vidimo, da smo dovino!). Da bi torej — čeprav z veliko zapoznelostjo glede na dosežke V svetu na tem področju — začeli tudi pri nas uvajati objektivne metode za merjenje učenčevega znanja, učne teste, je Zavod za napredek šolstva SRS izvedel ob prvem polletju 1961/62 prvo širše poizkusno testiranje iz matematike in slovenskega jezika. To testiranje 'je moglo biti v svojem bistvu samo predpoizkus za poizkus — pot do standardiziranih učnih testov je namreč dolgotrajni delovni proces, ki ga ne more opraviti posameznik. Medtem ko so matematiki reagirali na prve zasnutke matematičnih učnih testov - povsem stvarno in preudarno, so v nasprotju z njimi dali nekateri slovenisti tako alarmni znak — in to ne v strokovnem, ampak v dnevnem tisku — za juriš — na odprta vrata. Danes menda že vemo: kjerkoli na svetu bi izdelali prve zasnutke za učne teste v. takih de- niranih naporih ZNŠ SRS, matematičnih strokovnjakov v Ljubljani in drugod, zavodov za prosvetno pedagoško službo in učiteljev matematike na osnovnih šolah v Sloveniji, že blizu standardizacije. To bodo šele, preprosto povedano, »ta pravi učni testi«, prvi so bili samo »doma narejeni«. Bilanca na področju matematičnih učnih testov je torej aktivna in smo lahko z rezultati — zlasti glede na okoliščine, v katerih smo jih dosegli, povsem zadovoljni. Drugače pa je pri učnih testih iz slovenskega jezika; ostali smo tam, kjer smo začeli. Sodim, da je bilo prav, da smo počakali, dokler se situacija ne zbistri. Krivični bi bili, če bi trdili, da so reagirali vsi slavisti na prve zasnutke učnih testov iz slovenskega jezika nepreudarno in neobjektivno, zlasti še, če pri tem upoštevamo, da vepina izmed njih učnih testov do takrat sploh ni poznala. Slaviste bi mogli razvrstiti glede na reagiranje na pr- tudi na področju učnih testov daleč zaostali za njimi. V Zagrebu so že tiskali — res, za sedaj še nestandardizirane, saj te etape se ne da obiti — učne teste za fiziko, biologijo in druga učna področja. Ob tem se nam vsiljuje vprašanje: ali bomo mi ostali samo pri matematičnih učnih testih? Ali ne bi mogli na prvem pogorišču učnih testov iz slovenskega jezika vendarle pričeti zopet z delom? Sodim, da bi Kamenikova razprava mogla v tem pogledu služiti slavistom za izhodišče. Jože SIREC Na osnovni šoli Ketteja-Murna v Ljubljani pripravijo novim prvošolčkom vsako leto svečan sprejem; poleg tega, da jih sprejme godba, jih tudi pogostijo. Malčkom pomagajo na ta način premagati strah pred neznanim ob tem pomembnem življenjskem koraku (Foto Marijan Zaplatil) ZAVESA SEJE UTRGALA... Včasih se v gledališču zgcdi, da iz neznanega vzroka odpove, vrvišče in sredi dejanja nenadoma pade zavesa. - Tako neslutoma se je v julij-, skih dneh utrgala zavesa življenja profesorju Trdanu. Ostala bo spuščena, in bogata drama, katere kulminacijo je dal doživeti, bo ostala nedoigrana. Kako bolestno je zaječalo za zaveso in kako pretresljivo je vzkriknil avtidorij .. • Že oddavnaj so pedagoga primerjali z virtuozom, ki mu je. človek živa violina. Tonetu Trdanu je bila violina dolenjska metropola s širokim zaledjem. Bila mu. je plemenit instrument stradivarske-ga tenkočutja in z mojstrom se je zlila v eno. Kako širok je bil njegov repertoar! Cul sem, da je nekdo imel pedagoško katedro na učiteljišču v tako srečnih rokah, da je šel o njem glas po deželi; da so se dijaki zgrinjali okoli njega kakor okrog dobrega očeta; da so mu mladi šolniki pisali hvaležna in prijateljska pisma. Cul sem, da je nekdo Pedagoškemu društvu vdihnil tajnih sil, da je bujno vzcvetelo kakor drevo v južni pomladi; da je vrsto let urejal strokovni tisk in napisal množico razprav in člankov; da je v vzgojni posvetovalnici delal majhne in velike čudeže, ker je znal kakor zdravnik prislanjati pedagoško uho na srca otrok in roditeljev, da so odhajali od njega pomirjeni in polni sončnega upanja. . Cul sem, da so se v svetu za šolstvo pozorno dvigale glave, kadar je spregovoril nekdo, ki je nasejal po deželi varstvenih ustg-nost in, bedel nad njimi kakor koklja nad piščeti. Cul sem, da je nekdo v dramski družini znal besedila oživljati tako impresivno, da so prenehili govoriti o amaterski in poklicni dejavnosti, ker se je izoblikoval pojem c enotni gledališki umetnosti. 'v IriAptTFsem, da je nekdo delal še marsikaj, da je slehernemu delu daroval celega človeka in zato (Spominu prof. Trdanu) 'M. vsako uspešno končal; da je vse, kar je delal, zmogel zato, ker je vedel, da ima dan štiriindvajset ur.:. Sam ga še vidim in čujem, kako mu je, fantu kodrolasemu, cvetoče zvenela z ustnic klena beseda mojstrova: »-Hrasti-orjaki za poljem stoje in še z burjo borijo .,.« ffo je razmišljal na razpotju mladih sil, ali bi krenil v poklic slovenskega igravca ali na trnovb pot pedagoga, smo vedeli vsi! iz njega bo hrast pa naj požene korenine kjerkoli. In nismo se varali v svojih slutnjah o njem. Zbranim ob tridesetletnici zrelosti je pred vsakomer nevidno zrasla žetev Jernejevega zno- pred nami. Kdor ga je gledal sre-ja na Sitarjevem, in Tonetova, di italijanskih koncentracijskih bogme, se je dvigala kupoma taborišč in ob jubileju med sošol- ci, je videl v njegovih očeh nespremenjeno maksimo do konca dni: »Živeti — umreti je usoda naša, a cilj nam je visoko posajen. Glej to drevo: za usodo nič ne vpraša, a večno se bori za svoj namen.-« Izpolnil ga je pred rokom. Kako bi to čvrsto drevo še rado zelenelo in rodilo! Dragoceni sokovi iz razklanega debla so se razlili v zemljo, ki jih je dala. In zavesa se je utrgala ... Avditorij je pogreznjen v morečo temo. Električar življenja se mora naposled znajti in razsvetliti temo. A ta luč je drugačna: vsrkala je ves magični sij izkrvavelega srca za zaveso. Kogar je obsijala, mu bo v njenem soju laže utirati stopinje na nova in neznana pota življenja. JANEZ LAMPIČ FHP i V občini Vič-Rudnik zelo skrbijo, da bi čimprej odpravili stisko razredih. Lani v tem času je bila dograjena osnovna šola v Trnovem, letos pa na Rakovniku. Nova šola stoji ob Dolenjski cesti in bo imela poleg učilnice in pripadajočih stranskih prostorov (kabineti, govorilnica itd.), tudi prostorno telovadnico, kar je posebno razveseljivo. — Načrte je napravil inž. Navinšek, zidarska dela pa je opravilo »Splošno gradbeno podjetje .Cjrosuplje«. J- Meze ra-uuaiva v Zavodu za slepo mladino v Ljubljani šolski zanemarjenosti šck-ka zanemarjenost je naj-pogcs-cjši in zelo zaskrbljujoči sopotnik vzgojne zanemarjenosti. Ce govorimo o šolski zanemarjenosti nekega otroka, mislimo pri tem na manjši ali večji, vsekakor pa že zelo opazen in občuten zaostanek otroka v vseh šolskih predmetih, kar otroku otežuje, včasih pa že skoraj povsem onemogoča njegovi duševni razvitosti in starosti ustrezen šolski uspeh in napredek. Vzgojno in posredno tudi šolsko zanemarjen lahko postane naš šolar iz najrazličnejših vzrokov, vendar so vsi ti vzroki miljejsko pogojeni, dasi jih včasih spremlja tudi kakšen drug otrokov telesni in duševni razvoj ogrožujoč faktor, kar pomeni, da gre pri ta-tem otroku za najrazličnejše kombinirane motnje, ki so še bolj zaskrbljujoče in še težje odpravljive. Ni vseeno, v kateri starostni dobi otroka se njegove življenjske (družinske) razmere toliko poslabšajo, da pripeljejo mlado bitje na nevarno pot vzgojne in seveda tudi šolske zanemarjenosti. ■ Najhuje je, če živi otrok tako tekoč žč od prvega dneva svo- jega življenja v neurejenem družinskem ambientu ob zelo pomanjkljivi ali pa celo nikakršni vzgoji. Povsem razumljivo je, da je tak otrok v mnogočem prikrajšan, obenem pa tudi dodatno ogrožen zaradi številnih slabih vzgledov, katerim je tolikokrat priča. Jasno je tudi, da je v tako kvarnem okolju živeči otrok kaj slabo pripravljen za svojo prvo pomembnejšo življenjsko prelomnico, za vstop v šolo, ki pomeni začetek njegovega vključevanja v širše življenjsko okolje in začetek njegovega izobraževanja. Nenava-jen na red, samorastniški, nevzgojen in poln negativnih, zanj prezgodnjih življenjskih izkušenj se tak otrok mnogo teže kot njegovi srečnejši vrstniki vključuje v novo razredno skupnost. Teže se tudi privaja vsakodnevnim zahtevam šole, ki mlado bitje prva seznanja z resnostjo življenja in terja od njega doslej nezahtevano zbranost, podrejanje interesom skupnosti ter vsakodnevno vestno izpolnjevanje zadanih dolžno-' sti. Za takega otroka se doma praktično nihče ne briga dovolj, niti v materialnem, kaj šele v duševnem pogledu. Tem, pogosto- krat podhranjenim šolarjem s široko razprtimi očmi in že po zunanjem videzu zanemarjenim, rastočim brez prave ljubezni in v stalno neurejenem okolju, manjka že ob samem vstopu v šolo vse tisto, kar je najnujnejše za uspešno vključevanje v razredno šolsko delo. Nimajo niti zvezkov, niti potrebnega pisalnega pribora, ali pa je vse to v takem stanju, da povzroča posmeh učencev in negodovanje učitelja. To vzbuja v vzgojno zanemarjenem otroku občutek negotovosti, manjvrednosti ter sprva nejasen, kasneje pa vedno bolj izražen odpor do razredne skupnosti in sploh do šole. S takim otrokom se doma nihče ne ukvarja. Nihče mu ne odredi smotrnega dnevnega reda, v katerem se pestro in za mlad organizem koristno izmenjujejo delo, igra in počitek. V neurejenih družinskih razmerah rastočem otroku tudi nihče ne odmerja vsaj skromnega kotička, kjer bi lahko izdeloval svoje domače naloge in se učil, nihče pa tudi ne bdi nad njim, če se uči, če na-pisuje domače naloge, da, dostikrat taki starši niti ne vedo, če njihov otrok šolo redno obiskuje ali ne. Se več! Ker je družinska klima v problematičnih družinah vse prej kot prijetna, to otroka bega, mu jemlje prepotrebni du-ševni mir in občutek varnosti, zaradi česar tovrstno moten otrok nima niti najosnovnejših pogojev za vestno in uspešno opravljanje svojih šolskih obveznosti. Običajno taki starši tudi ne sodelujejo s šolo, se ne odzivajo učiteljevim vabilom, ne prihajajo na roditeljske sestanke in podobno, zaradi česar je nujno potrebno sodelovanje šole in doma že v samem začetku močno okrnjeno ali pa sploh nemogoče. Spričo teh in takih razmer je šolski vzpon vzgojno zanemarjenega otroka že od samega začetka močno spodrezan in gre vkljub zadostni ali pa celo dobri nadarjenosti otroka rakovo pot. Namesto, da bi uspeval, vzgojno zanemarjeni otrok vse bolj šolsko zaostaja, doživlja neuspeh za neuspehom, po nepotrebnem ponavlja, vse dotlej, dokler ne sp6zna, da je šolsko okolje zanj le kraj neugodja, zaradi česar se kmalu začenja izmikati šoli in se predajati prijetnejšemu potepanju. L Zato mu sčasoma obledi še tisto ‘ šolsko znanje, ki ga je nekoč že imel. Vsled svojega zaskrbljujo-čega načina obnašanja ter nerednega šolanja, kar je vse posledica njegove vzgojne zanemarjenosti, postane tak otrok še šolsko zanemarjen, pri 'cdrner ima, v soraz- merju s svojo kronološko pa tudi radi premajhne podlage iz prejš-mentalno starostjo, kar po več let njih, razredov in zaradi nezadost-šolskega zaostanka. . ■ nega obvladovanja ustrezne učne Dobršen dei vseh otrok, ki se. tehnike, ki bi jim lahko omogo-nahajajo v naših vzgajališčih, pa čila sorazmerno hiter in efektiv-spada v tisto kategorijo mladine, mo uspešen način učenja ter obiti postane vzgpj.no ih'šolsko'za- 'vladovanja učne snovi. Običajno nemarjena neposredno pred pred- se pri teh otrocih njihov šolski pubertete, v predpuberteti ali v razvoj kritično zatakne nekje v zgodnji puberteti. V tej razgibani’ petem ali šestem razredu osem-življenjski dobi, ko se vsied vidno letke. Vzgojno zanemarjeni otro-naraščajočih telesnih in duševnih ci, ki bi kljub neurejenim dru-sil naglo razširja dotedanji btro- žinskim razmeram uspeli priti do kov življenjski krog in pospešeno zadnjega razreda osemletke,, so bogati otrokova interesna lestvi- razmeroma redki, čeprav so sicer ca, je mlad človek, ki se samega lahko primerno ali pa celo zelo sebe vedno bolj zaveda in mu po- nadarjeni. staja v družini vse bolj tesno, v Značilno za vzgojno in šolsko vzgojnem pogledu še posebno ob- zanemarjeno mladino je, da se čutljiv in zahteven. Ce otrok že začenja svojega nerazveseljivega prej ni imel najboljše vzgoje, od- položaja glede doslej zamujene nosno se prav sedaj, iz tega ali šolske izobrazbe zavedati dokaj onega razloga zamaje ali razrah- pozno, to je v času, ko se že polja dotedanja družinska skupnost, raja in oblikuje njena poklicna pride v teh letih najlaže in naj- usmerjenost ter s tem povezano hitreje do vzgojne problematično- stremljenje. Žal pa je težnja, biti sti ter vzgojne in šolske zanemar- vključen v to ali Ono vrsto obrti jenosti. Do šolskega poloma in (naivečkrat v kovinsko stroko), šolske zanemarjenosti pride pri običajno obratno sorazmerna z de-teh otrocih toliko prej, ker se že jansko šolsko predizobrazbo mla-nahajajo v zahtevnejših razredih dega človeka. Npr. 16-letni fant bi osemletke z večjim številom pred- rad postal avtomehanik, ima pa metov, obsežnejšim učnim progra- samo šest razredov osemletke in mom in tujim jezikom, ki ga do- še to zadnji, šesti razred, samo z slej še ni bilo v predmetniku, zadostnim uspehom. Tako priza-Vsemu temu pa ti otroci ne mo-, det mladostnik,'ki je zaradi dose-rejo biti kos, delno zaradi neure- danje vzgojne in šolske zanemarjenosti domačih prilik in lastne jenosti sedaj kruto oviran v svo-osebnostne motenosti, delno pa za- jih poklicnih stremljenjih, poštar / Seminar biologov V Sjllitu Svetel lik Silvire Tomazimjeve Del študijskega programa, ki planktona je Jadransko morje cvetenju ter počitku (od marca do S Silviro sva bili sosedi. Ka- v domačem gnezdu jim kaj kma- z rudarji v Trepči, živahno depoji ga je postavil aktiv biologov v revno • v primeri s severnimi junija). Poleti so manjše količine dar se sprehajam po domačem lu vsega poide. vala med zaostalim siptarskim šolskem letu 1962-63, je bila tudi morji. Značilno za fitoklankton je fitoplanktona, ker se gornje pla- vrtu, ki meji na njihov nekdanji Tako je bilo pri Tomaži- ljudstvom, vodila komunistično skskurzija in ogled dela v Inšti- lebdenje v morski vodi. To jim sti vode segrejejo in obležijo kot vrt — niti plotu ni vmes se nijevih, ki so leta 1921 kakor ve- mladino, organizirala kuhinjo za :utu za oceanografijo in ribarstvo omogočajo olja, organčki, kolonij- olje ter tako zavirajo mešanje mi včasih zazdi, da jo v duhu čina zavednih slovenskih družin revne dijake. Sredi deta jo je ao- r Splitu. ske tvorbe s ploščicami in pla- plasti. Pri mikroskopiranju smo vidim, kako se sprehaja po stezi, zavoljo fašizma zapustili Trst in hitela vojna, toda pogumno je s o- Letošnje leto praznuje ta znan- valnimi opnami. Najbolj so za- imeli na razpolago številne pri- S trdo počesanimi, svetlo kosta- našli zavetje v domovini. Naselili pala dalje po svetli poti naprea- stvena ustanova 30-letnico svoje- so se v Mariboru, stanovali na Tr- nih idej. Skupina mladih, ki se je ga dela. Naloge in raziskavanja 16 znanstvenih delavcev se odvijajo fiziografskem, biološkem in ribiškem delu. Za raziskovalne namene uporabljajo 2 ladji: Bios in Prevodnik. Inštitut se predvsem ukvarja z raziskovalnim delom, le malo časa je namenjeno pedagoškemu delu. Posebno vlogo pri raziskovanju Jadrana ima ekspedicija Hvar, ki je začela z delom v- letu 1948. Njen cilj je bil, da pregleda področja, ki so bile med NOB posejana z minami, ter reševanje ribiško bioloških problemov. Delo te ekspedicije se odvija še danes. Rezultati pri raziskavah geoloških in bekterioloških posebnosti Jadrana odkrivajo intenzivnejši študij v kemijskem in fizikalnem smislu. Izsledke raziskovanj redno objavljajo v svojih revijah Acta Adriatica in Ižvestja. Naš obisk ni bil namenjen samo ogledu dela, temveč smo poslušali tudi predavanja, izvedli mikroskopske vaje ter nabirali planktonske in bentonske organizme z daljo Provodnik. Predavanja so obsegala naslednja področja: Vučetič: Zooplank-ton Jadrana. Zanimivo 2-umo seznanjanje o holoplanktonu, mero-planktonu in ihtioplanktonu je predavateljica obogatila s števil- stopane nimi slikami in preparati. Boga- diamoteje, dianoflagelate in chlo- kov^fitoplanktona. stvo zoo- in fitoplanktona regu- rophyceae. žaški cesti v pritlični hiši z vrtom. Starši so želeli, ra izbrala praktičen poklic in se čimprej osamosvojila, zato so jo bili poslali v meščansko šolo, toda nadarjeno dekle, željno znanja, je imelo svoje načrte. Po maturi na realni gimnaziji leta 1933 se je odločila za študij germanistike na ljubljanski univerzi. Pogumno se je napotila po trnovi poti siromašnega predvojnega študenta, ki se je -moral vsa leta prebijati z instrukcijami. Leta zbrala okrog nje, je postala jedro podtalnega delovanja zoper oku-, .. . . patorja. Njeno stanovanje je bilo da bi si Silvi- shajališče za tajne sestanke, tiskarna letakov, skladišče materiala, ki so ga pošiljali partizanom. ^ Nemška policija ji je naposled prišla na sled. Poleti 1942 so vdrli v njeno stanovanje, ga izropali, Silviro pa odpeljali. Mučili so jo, toda molčala je kakor sfinga, zavita v senco temnega miru. Velikanske žarnice so kakor umetna sonca, ki kljujejo oči in možgane, da si potem še ure in ure 1938 je diplomirala toda zanjo v 0&[ lien in omotičen, od udarcev O! natn/vn n* /mi Pil 1 o 71; — Ji /-> • im st n/n _ c ’ , , Sloveniji ni bilo službe: ne, zanjo ne, zakaj bila je ena izmed vodilnih oseb napredne mladine in pomemben organizator v de-lavsko-prosvetnih društvih. Minevali so mučni meseci brezposelnosti, minili sta dve leti. Materin obraz se je prepredel z mrežo gubic, trpka poteza okrog ust se je poglobila. Oče je bil vse bolj molčeč, shujšal je in osivel. boli telo do slehernega vlakna. Noči brez spanja, nenehno s križnim zasliševanjem spretno nastavljajo zanko. Bil je vroč dan, vse naokrog je zemlja hlepela po dežju. Po cestah se je dvigal prah kakor oblak, ki bi se bil spustil nizko k tlom. Kamioni so jetnike vozili na kolodvor, da bi jih odpeljali v Nemčijo na delo. Silvira se je Vse dlje je brkljal po vrtu, neka- VOzila z njimi, prestrezala sočut-ko skrit med svojimi paradižniki, ne poglede preplašenih meščanov, zdelo se je, da se izogiba doma- za šipami ugledela obraze svojih Inštitut oceanografi!« in ribištvo v Splitu praznuje letos 30-letnico svojega delovanja cianophiceje (10 vrst), merke najpogostejših zastopni- njevimi lasmi, s prečko na sredi, toplih, rjavih oči, odločnega po- čim, sicer bi spet in spet načenjali večen pogovor o Silvirini nastanitvi. Neizgovorjene besede so ga tiščale k tlom, toda na tihem je bil ponosen na hčerko, ki za nobeno ceno ne bi zasukala plašča Z ladjo Provodnik smo križa- gleda. Preprosto oblečena, vedno po vetru. Pripravljena je bila na lira množica rib, kar je posebne- Pri raziskavah produkcije rili dve uri ter spoznali vse pri- v čevljih nizkih pet, nasmejana, vse svoje dejavnosti pa ni opu-ga gospodarskega pomena za naš morja se poslužujejo več metod, prave in ravnanje z njimi pri na- domača,~ sproščena. Navadno v stila. Ko je dan za dnem hodila dijakov, ki jim je ves čas vlivala pogum. Ne, ni premagana. Beseda je njeno orožje, naj sovražnik ve, da je niso ukrotili z mučenjem! Na kamionu je ponosno dvigala pest in vzklikala narodnoosvobodilnemu boju, da bi podžigala ■ samozavest mimoidočih. Nemci so kakor podivjani pši pla- ribolov. Letno kolebanje pozitiv- Tudi pri raziskavah produkcije hiranju bentosa in planktona. To- družbi Toneta Čufarja, delavske- po bližnjicah na Pobrežje, je ho- nm nanj0 jn jo boso, uklenjeno nih pogojev (toplota, struje) lahko fitoplanktona je delo usmerjeno variša Grubišič in Simunovič sta ga pisatelja, ki je bil njen dober dila kakor da stopa na čelu zrna- gnali skozi mesto nazaj v jetniš-odločilno vplivajo na to gospo- v določanje kisika in ogljikovega obilen in pester produkt lova na prijatelj. Svetlolas dolgin, Živah- goslavnega pohoda, posebno se njco jetniškem dvorišču je darsko nanogo. Ritem prehrane dioksida. . Z umetnim gnojenjem kraju samem razlagala in dolo- nih kretenj, svetlih, nekam otro- mimo hiš različnih političnih na- 14 avgusta odjeknil strel, usta ki se v jatah bližajo ali oddaljujejo od obale. Tovarišica Pucher-Petkovič je predavala o fitoplanktonu Jadranskega morja. Glede fito in zoo- toplanktona (jezero na Mljetu). Tov. dr. Ercegovič je predaval ko povedati, bila sta si tako blizu, Fitoplankton se preko leta pojav- o algah. Prikazal je evolucijski a umrla sta tako daleč drug od Ija v 4 fazah: v zimskem cvetenju razvoj organizmov, ki je v mor- drugega. in zimskem počitku (december, skih predstavnikih enostavnejši, januar, februar) in pomladanskem Silvira je prezgodaj prenehala sprotnikov. In ti so kar vedeli, vu0 se je mlado življenje Silvire kam gre, saj je bila v pobreški Tomazinijeve, ki je tudi pred na-Svobodi »Vzajemnost« tako rekoč perjeno puško vzklikala gesla na-doma. Dobra, preprosta, brez tro- rodnoosvobodilnega boja. hice ženske nečimrnosti, krepka, Tisti del hiše na Tržaški cesti, postavna, trdna v sebi je bila kot j.jer so stanovali Tomazinijevi, je A DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Vzroki za to so: morje je mnogo .7, 7, ■ * r, ■ v "h ‘---------’---------------<-----------— fwei ou atuiti/vuti. * j~ ugodnejši življenjski biotop, tu- viti otroK, zaKaj otroci, ki roiena> da m uta ijudem v oporo, bil med vojno bombardiran in po kaj življenjski pogoji manj kole- more s< r Ostoja i Ana Živ LRS na Poljanski 28 v Ljubljani. individualizacije Dottrens Hobert: Individualizirana razredima nastava. Zavod za napredek šolstva LR Hrvatske, Zagreb 1959 hrvatskog jezika za osnovnu ško- ra biti naš odnos do njih korek-grelfedaS°Škl rad’ 1"2’ 3'4/1962’ Za" ten in tovariški. Nismo predava-1 *— Zivkovič: Mogučnost telji, oni pa učenci, temveč tova- nastave u mladim riši, ki želijo v prijetni obliki po-škola, št. l-2?TetoT963 Šk°le' NaŠa sredovati nove spoznavne vred-n. note. Zato bi bilo v takem raz- Mory F.: Individualizirana nastava i Članki v Časopisih redu vsako osnovnošolsko obna- grupni rad, Noht, Beograd 1959 Brkič Radoje: O nekim pitanjima - ■ - k + Avtnri Savli Andrej: Tiho delo učencev, dopunske nastave, Prosvetni pre- san3e vec KOu zgieseno. uOii ZDS, Ljubljana 1961 . gled, n. iv. 1961, Titograd teta, boste rekli. Vsak predavatelj Mužič-AranjoŠ: Dodatni odgojno obra- Derossi Julije: u borbi za bolj i uspeh sj -jo z delom ki ga slušatelji zna-zovnl rad u osnovnoj školi, Skol- škole i učenika, Skolske novine, •„ ska knjiga, Zagreb 1962 31. III. 1961, Zagreb ' J° ceniti, pribori m tudi uživa. Oberlintner Roman: Dodatna pomoč Horžinek Marija: Neka zapažanja i Mora pa paziti, da ustvari v raz-v onsovni šoli, DZS, Ljubljana utisci s produžene nastave, škol- redu vedno tako vzdušie ki ie 1962 ske novine, 14. VIII. 1961, Zagreb . , . , . ČLANKI IN RAZPRAVE V REVIJAH Oberlintner Roman: Napredovanje toplo m ki vzpodbuja Slušatelja, Kmeta Ljubomir: Jedan ogled o__in- učencev in problemi dodatne po- da je aktiven v spoznavanju no- S0Č1ooV 22" 24m vega. Mimogrede sem se' ob Pomoč pri učenju, Glasilo društva vzdušju domislil tudi ocenjeva-prijateljev miadine Slovenije, nja. Nekdo pripoveduje: Ako v . ■ , razredu javno ocenjujemo sluša- Radilnatovic Nešo: Da li postoje ušlo- ... J. . v,, ... vi za izvodjenje dopunske nastave teljeve pismene izdelke, vidimo i doslijedne primjene propisa o zaskrbljene in' zatemnjene obra- mdrdprnosUvetnfnusat,Ui5Stane ml', ze- Ko sem drugič spet ocenjeval Sarajevo njihove izdelke, sem sklenil, da Romič Branko: Još o dopunskoj na- bom to opravil za vsakega pose-Sarajevor°SVetm llSt' '' n' 19S1' bei- Nihče ni nič rekel. Toda v Smolič. H. Radenko: Ko treba da razredu sem čutil olajšanje. mene pa je napodil v klop že po prvem vprašanju, ker ne pridem v poštev, da bi mi rekel: Danes nisi razpoložen, idi in na svidenje drugič... — Tista napudrana pupa v sredini je njegova boljša polovica. Ta prihaja v šolo vsak dan v drugi obleki in ji splošno pravijo »Manekenka« zadnjič ostali?« V razredu je priljubljen, ker nikoli ne sprašuje, pred konferenco pa pišemo ali točneje, prepisujemo »test«. — S »Plešcem« navadno po pol ure na hodniku klepeče »Kaj- — Torej profesor brez hibe? — Ne vem. Lahko, da jih ima, ampak mi jih ne vidimo. — Taka razlika:.. Čudno,-kaj? — Je pač tak, da te prevzame. Njemu je dano. — Kakšen pridevek pa devek, le ta jma kar dva: prvega zato, ker pri vsakem' driigem stavku rabi ta prislov, drugega pa, ker ni nikoli pripravljena; le kadar zavoha inšpekcijo, preda-Baje šmira z nekim direktorjem, va, da kar strmimo, drugače pa neda«, ki ji pravimo tudi »Švef- ima ta? — Nobenega, on edini ga Ija«. Vsi drugi imajo po en pri- nima. Naša ško- dividualiziranju nastave, la 1955, stran 498 Mužič Vladimir: Rad s nastavnim li-stičima za individualni rad učenika, Pedagoški rad, XII. št. 7-8/1957 Savli Andrej: Individualizacija pouka tudi naš problem, Sodobna pedagogika, 1 1958, 143 Ljubljana Simleša Pero: Individualizacija na- stave, Pedagoški rad XV, št. 7-8/1960 Beličajevlč Milorad: Kako smo izvodili dopunski rad sa slabim učeni-cima, Nastava i vaspitanje, št. 3/1961 Beograd Calič Dragica: Stanje i problemi dopunske nastave, Naša škola, 1-2/1961, Sarajevo Dimitrijevič Naim: Koji je vid dopunske nastave najuspešniji, Nastava i vaspitanje, št. 3/1961, Beograd Hasanovič H. Hajrudin: Neki problemi dopunske nastave za učenike koji zaostaju u učenju, Naša škola, št. 9-10/1960, Sarajevo Ignjatovič Svetomir: Društvena, psihološka i pedagoška osnova dopunske nastave, Nastava 1 vaspitanje, št. 3/1961, Beograd Joksinovič Ljubica: prva iskustva o organizovanju i izvodjenju dopunske nastave, Nastava. i vaspitanje, št. 3/1961, Beograd Petkovič Branislav: Kako treba pri-laziti rešavanju osnovnih pitanja ki jo zalaga s cunjami. — Zraven je še »Krivokljun« s svojim orlovskim nosom. To ti je slika! Pred tablo dela pravi teater, govori in govori, da mu sline frče na vse strani, podaljšuje uro in, ko ga že malone vr- mlati tako slamo, da se ji ves razred smeje v pest. —»Metuljček« (ta nosi leto in dan pod vratom metuljčka) je lepotec med moškimi. Vanj so zatreskane vse ženske na, šoli, tiste v klopeh in one za katedrom. Galerija likov je pri kraju. Za hip je v zakotju utihnilo, da je jasno odmeval le semanji vrvež preddverja. Nenadoma: Fantje, še ga bomo sekljali, še bo luštno:.. Nekdo, ki jih je imel »srečo« slišati, pa je imel občutek, da bi zadnji stavek lahko dopolnili še s konvencionalnim: Zasebni sestanek šolske skupnosti je zaključen... Janez Lampič održava časove dopunske nastave, Cv, +rptin 7r,nči1nnst ki bi in Prosvetni rad, 1. III 1961, Tito- ,be treUa znacimost, KI m JO grad ' rad omenil. Kako je s kritično Sepič Mustafa: Kako smo organizo- sproščenostjo? Razred je vedno VSakV0Prasp^starStaprosUv^U Ti. discipliniran. Ob posredovanju Prosvetni list, 1. III. 1961, Sarajevo Učiteljski in profesorski nove snovi je zainteresiran. Ko _ , . - „ , zJ°r pa snov preverjaš ali pa jo v predovanje°*učencev %• '"osnovni šefli razgovoru hočeš povezovati, opa-in dodatna pomoč, Delo, 22. junija ziš, da ni sproščenosti. Marsikdo „ ;S61, Ljubijaua snov zna obnoviti. Toda — zrela VUnase2ve,DpUrŠoasvetSPrtid,iZl5.d^.Ul96b osebnost je, preudarna, in dokler Titograd ni popolnoma sigurna v svoj DA Zavod za napredek šolstva LRS: ali NE se ne oglasi. Tu je tisti Napredovanje učencev v osnovni , . , ’. , , . , Šoli in dodatna pomoč, Delo, bistveni moment, ki loči osnovno-ii. vn. 1961 in is. vil. 1961, Ljub- šolsko mladino od odraslih. V osnovni šoli sem, kadar sem ho- < umjesto dopunske nastave, Pro- tel, vzbuditi debato, Ki je bila svjetni rad, Titograd, št. 11, 1962. bolj ali manj kritična. In prav 'VOj" 4-,, _ 4/-, i-rund frs^ nih odjelenja, Naša izkustva, št. organizacije i izvodjenja dopun- i.c*n, . o*. **, uujj tui manj m j. u. uma. ah pj-civ Je?\peltnjaNeNair“kmu1St^Vt tudi ostra meja med^naivno organizacije i izvodjenja dopunske Marija Horžinek: Neka zapažanja i izkušenimi osebnostmi v razredu nastave, Nastava i vaspitanje, utisci s produžene nastave, Skol- naraslih št. 3/1961, Beograd ske novine, Zagreb, št. 24, 61. uuidsiin. Sternarevlč Mirko: Vidiki humaniza- Radmila Marič: Kako koristim na- V zvezi s kritičnostjo naj še stavne lističe za individualizaciju nmenim čotrto vnarilnrlst ' ki se ----------------------------------- nastave, Skolske novine, št. 8, omenim četrto značilnost. Ki se 1962. kaze v pridnosti slušateljev. Ne Marija Horžinek: o upotrebi nastav- trdim, da tudi tu ni izjem. Toda 1962 listlča’ Skolske n°vine, št. 5, v veiikj večini so slušatelji zara- Za matematiko zeli namesti- Danka Paintner: Nastavni lističi za ^kolektiva samega, v katerem Oglas metna nčiteUira v n s nolno ivn i .v,študlla Pa ie Prav tako veliko prisrčno, saj so si mnogi šele po ijaka, Arzberga in Trsta, je od- skupaj, bo ostal vsem v prijetnem sa kombipovanim odjeienjima. Na- bližji, veliko bolj neposreden kot 40. letih prvič segli v roke. Na šlo na pokopališče, kjer so polo- spominu. Ob tej priložnosti so se v osnovni šoli in pri srednješol- slovesnem praznovanju je govoril žili cvetje na grobove pokojnih tudi slikali. učno obveznostjo. Naslov v upravi lista. stava i vaspitanje št. 5/6, 1961. R. O. ski mladini. ■iniuiniiiiiiipuiiffliiiiiiniiiiMiiiiniiiniiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiim -V njihov nekdanji profesor Anton profesorjev in sošolcev. Na grobu ll!!lll!l!l!lll!IIIIIIIIIIUII!llllll!!llllll!l!!lll!!lllllllllll!l!!llllll!!llll!l!lllllll!ll1l!lllllll!!llll!lllll!lllll!llll!!!IU!l!!lll!!lllllll!llllll!!lll!l!!l!l1!!!|ll!!!Til!lj!l !!!!lll!linilll!!!!lllll!!!!!l Vaclav P. inil!!IIIU!!llllll!!!l!!!!!l!lll!ll!!linil!!!!ll!!l!ill INŠPEKTOR NA OBISKU Takale je zgodba, ki mi jo je pripovedovala mlada, a zelo prizadevna učiteljica Breda. ... Pred tremi leti sem končala učiteljišče. Diplomo sem opravila s prav dobrim uspehom. Predsednik izpitne komisije mi je segel v roko in dejal: »Tovarišica Breda, vi boste dobra in marljiva učiteljica. Imejte do praktičnega šolskega dela tak odnos, kakršnega ste imeli do učenja. Želim vam srečno učiteljevanje.« Vedno sem si želela, da bi prišla na popolno osemletno šolo. Ker pa sem bila štipendistka, si nastavitve nisem mogla izbrati, čeprav so nekateri potom najrazličnejših variacij in protekcije tudi uspeli. Nič hudega, sem si rekla. Končala sem učiteljišče in je prav vseeno, kje bo moje prvo službeno mesto. Dodeljena sem bila hribovski niže organizirani šoli, daleč, zelo daleč od večjega kulturnega središča. Ko sem prvič prehodila to dolgo pot, so me obhajali tako čudni občutki. Ni je hotelo biti konec. Ozka, skoraj pretemna dolina se je zvijala vse više in više. Levo in desno so v strmih bregovih čepele domačije. Ljudje, ki so me srečevali, so me tako čudno gledali, a vendar je iz njihovih oči sijala neka domača, poštena prijaznost. Nastopil je zadnji del poti. Obstala sem in pogledala na- vzgor. Vrh vzpetine sem zagledala cerkev in okoli je bilo še nekaj hiš. Ena med njimi, ne največja, je bila šola. Pognala sem se navkreber in zasopla spustila kovčka na polomljen šolski prag. Globoko sem zajemala sapo in nenadoma sem začutila prijetno svežino zraka. Nekje globoko sem si rekla: »Morda pa res ne bo tako hudo. Začeti je treba!« In sem začela. Upravitelj mi je pokazal sobo, mi dal nekaj suhih napotkov in zaupal najvažnejšo informacijo: •»Tovarišica, učili boste tretji in četrti razred!« Torej sprijazniti sem se morala s kombiniranim poukom. Sprva sem mislila na upraviteljevo pomoč. Ko pa sem videla njegov strogi obraz, se za pomoč nisem upala prositi. Zagrizla sem se v delo in garala, garala. Večkrat sem pomislila na kolegice, ki službujejo v dolini, v trgih, industrijskih središčih in mestih. In počutila sem se tako hudo osamljeno. Upravitelj se za moje težave ni zmenil. Nekam zviška je gledal name, na mlado in zeleno učiteljico. Sicer pa, kaj bi o tem govorila. Mož je bil v letih, imel je svojo družino, ženo, otroke in med vojno, tako mi je ob priliki dejal, je veliko trpkega prestal in ena izmed posledic so zelo zrahljani živci. V obilici dela, šolskega in iz- venšolskega, zakaj tudi izven šole sem dobila krepko porcijo dela, sem skoraj pozabila na čas. Tako je minilo prvo leto. Privadila sem se kraja, otrok, ljudi. In kadar sem prišla v dolino in so me kolegice spraševale, kako mi gre, sem jim nasmejano zaupala: »Dobro, saj so tudi v hribih ljudje!« V drugem letu, kar si;edi dela, so se slišali prvi glasovi: »Upravitelj ne bo več upravitelj. Na njegovo mesto boš prišla ti!« Prestrašila sem se te čudne napovedi. Zakaj vse to, sem se spraševala. Delam jaz, dela upravitelj. Tak je bil moj občutek, čeprav nisem vedela, kakšno je upraviteljevo delo. Po razgovoru sodec %em sklepala, da je dobra učna moč. Vendar so inšpekcije moje mnenje hitro ovrgle. In nekdo mi je zaupal: »Od tebe je upravitelj res zahteval kvalitetno delo, toda sam je pedagoško delo tako zanemarjal, da so se začeli celo starši pritoževati.« Tako je kmalu priromala odločba o mojem imenovanju. Samo dva sva bila na šoli. In zdaj Ie eden povišan, drug ponižan. Nisem mogla razumeti te hitre spremembe, še teže pa me je bilo, ko sem tako rekoč čez noč po~ stala nadrejena človeku, ki mi ie dal prve zapovedi praktičnega Pe' dagoškega dela. Zdaj sem imela pred očmi tri stvari: kombinirano delo v šoli, strokovni izpit in vodstvo šole. Ali bom zmogla? sem se spraševala mesec, dva, tri. In ko so mi rekli merodajni in nadrejeni forumi, da trenutno ni druge po-moči, sem rekla: Moram! In sem delala, garala. Zelo sem si oddahnila, ko sem opravila strokovni izpit. Postala sem nekam lažja, prožnejša. Gledala pa sem mojega bivšega upravitelja in kar strah me je bilo, ko sem opazila, kako človek hitro propada. Tako rada bi se rešila te mučne situacije, pa so povsod, na instancah povedali iste besede: Tovarišica, tu ni pomoči! Potem pa se je zgodilo tisto, česar sem se najbolj bala. Nenadoma sem ostala sama., Razrešeni upravitelj si je poiskal drugo službo, jaz pa sem dočakala resnično polno zaposlitev: Uči od jutra do večera, dopoldne dva, popoldne dva razreda! Prosila sem za pomoč, toda pomoči od nikoder. in večkrat sem si pred predpostavljenimi brisala solzne oči: “■Ljudje, saj tako ne more več naprej !•« Toda od njih sem dobivala vedno isto tolažbo: »Stvar je res nujna in jo moramo urediti!« Ni mi preostalo drugega, ka-k°r spoprijazniti se z dejstvom m delati. Delati podnevi, delati Pri vsem tem pa, ko sem slišala besedo »inšpekcija«, mi je postalo slabo. Saj delam, saj si prizadevam, vendar en sam človek ne zmore čudežev. Toda straha pred inšpekcijo se vseeno nisem mogla otresti. Ne vem, zakaj imam pred inšpektorji tako tremo. Morda zato, ker v tistem trenutku ne morem dopovedati, koliko truda in prizadevnosti sem vložila v delo, pa čeprav niso taki uspehi, kakor si jih želi posamezen inšpektor. Vendar, potrditi moram, tedaj sem bila z inšpekcijo zelo zadovoljna. Tovariš je' prišel, se pozanimal za težave pri mojem delu in .mu v sproščenem pogovoru dajal nasvete. Dolgo, zelo dolgo sva kramljala in je bilo v tem kramljanju polno nasvetov in vzpodbud. Ko je odhajal, sem bila resnično sproščena in ko sem zvečer še enkrat prebrala njegovo opombo v Tedniku, sem sama sebi odkrito priznala: »Da, tovariš Potok je res pravi svetovalec.« Letos pa sem naravnost žalostna. Se zmeraj sem sama, še vedno učim štiri razrede, še delam od jutra do večera, še dolgo v noč delam priprave in vendar ni od nikoder priznanja. Mislim, da je bil četrtek. Učim, razlagam, tolmačim. Potem se brez trkanja odpro vrata in visok moški, z veliko aktovko v roki pogleda po razredu, nato mene in reče: »Učite naprej, inšpekcija!« Mož z mrkim pogledom je zasedel običajno mesto, se zravnal v pozo izredne strogosti, jaz pa sem vsa onemela. Odpovedale so roke, odpovedale noge, zatrepetalo j moje shujšano telo, počasi, Učiteljiščniki, ki so maturirali Kovačič, znani koroški rodoljub, priljubljenega razrednika prof. 1923 na mariborskem učiteljišču, ki živi sedaj v Ljubljani. dr. Pivka je spregovoril eden nje- so se zadnjo soboto v juniju zbra- Več kot 40 maturantov, ki so pri- govih nekdanjih učencev. __________________ . . , 1* pred mariborsko železniško šli ne le iz Slovenije,-temveč tu- Dan, ki so- ga nekdanji so- testiranje v nastavi stranih jezika, živijo, prizadevni. Cilj njihovega postajo. Srečanje je bilo nadvse di iz Beograda, Arandjelovca, Be- šolci po tolikih letih preživeli Skolske novine, št. ' z neko podzavstno energijo sem s tresočim glasom nadaljevala. Ura se je, vlekla v neskončnost. Potem še druga in tretja. Inšpektorjev obraz je obdržal nesproščeno strogost. Včasih je nenadoma prekinil pouk in začel učencem stavljati vprašanja. In če mu ni bilo kaj všeč, je zmajeval z glavo, samo zmajeval, kakor da se čudi enkratnemu čudu v današnji stvarnosti. Najin razgovor ni bil prav nič sproščen. Jaz sem trepetala, tovariš inšpektor pa je neprestano ponavljal: »Ni. tega, ni onega, šepa tu, šepa tam, zakaj ne delate tako, morate drugače, berite to, berite ono, poznate to literaturo, sta naročeni na revijo ...« Stala sem pred njim kot kak skesan grešnik. Da bi omilila svo-. jo krivdo, ki se je do tega trenutka nisem zavedala, sem v kratkih besedah orisala položaj. On pa je vse to skoncentriral v en sam stavek in mi dal odgovor: »Poročite se, v dvoje gre lažje!« Poslovija sva se brez nasmeha na ustih. Bila je resnost pri svidenju in zdaj pri odhodu. Stisk roke je bil nenavaden dotik, nekam medel in prazen. Nato še zadnji pogled in zadnje besede: »Jutri bo spodaj, v dolini skupna konferenca!« Toliko in nič več. Sel je in jaz .sem se sesula na stol kakor kup pretepene gmote. Zarila sem obraz v mokre dlani in tiho, brez glasu zajokala: PROSVETNI DELAVEC« RADIO IN SOLA Program radijske šole za leto 1963-64 Hkrati z novim šolskim letom pričenja tudi radijska šola pri RTV Ljubljana svojo novo sezono, da bo — kot eno izmed pomožnih sredstev, izkoriščajoč specifične možnosti radia — pomagala dosezati smoter učno-vzgojnega procesa v naši obvezni osemletni šoli. • Tudi letos ostane število oddaj nespremenjeno, za vsako od treh razvojnih stopenj — za nižjo, srednjo in višjo — bo na sporedu po ena oddaja tedensko, nespremenjen pa ostane tudi urnik, zato naj poslušajo oddaje: Srednja stopnja v torek ob 8.55 in sredo ob 14.05; Višja stopnja v torek ob 14.05 in v četrtek ob 8.55; Nižja stopnja v petek ob 14.05 in v soboto ob 8.55. Redakcija je pripravila svoj podroben letni program. Pri sestavljanju je upoštevala šolski učni načrt, smotrnost zgolj avditivnega podajanja tematike, dosedanje izkušnje pa tudi mnenja pedagogov, ki jih je prinesla s sekretariata za šolstvo SRS na lanskoletni program radijske šole in njegovo izvedbo. Teme oddaj so torej izbrane, kako bodo obdelane in če bodo obdelane do roka, pa je seveda veliko odvisno od avtorjev. Možno je torej, da se bo ta ali ona zamisel med letom podrla, zato prosimo, da nam avditorij morebitne spremembe programa oprosti, posebno — ker bodo take spremembe razvidne v posameznih številkah naše informativne publikacije »Radio in šola«. Program, kakor smo si ga zamislili, objavljamo torej v celoti, da. seznanimo z njim pedagoge že vnaprej. S tem jim dajemo možnost, da ga bodisi v celoti vključijo v svoj delovni plan, bodisi izberejo samo tiste oddaje, za katere sodijo, da bodo uspešno dopolnile njihovo šolsko delo. Zaradi skupnega interesa pa že zdaj prosimo za konstruktivno kritiko; ta bo najuspešnejša, če bo prihajala sproti za "posamezne oddaje. RADIJSKA SOLA ZA VIŠJO STOPNJO Program radijske šole za to stopnjo je v glavnem pripravljen po istih vodilnih načelih kot v prejšnjem letu, tako da bodo naše oddaje torej tudi letos urejene po ciklih, nekoliko drugače pa vendarle kot doslej. V lanskoletnem programu je bilo namreč rečeno, da se zaradi ureditve v cikle splošni tip oddaj ne bo spremenil in da bo vsaka ostala enota zase, brez neposredne zveze s prejšnjo in poznejšo, vendar pa v praksi ni bilo vedno tako. V ciklu iz zgodovine jedrske fizike je bilo na primer vseh pet oddaj tesno povezanih med sabo, tako da vsaka naslednja predpostavlja poznavanje prejšnje ali prejšnjih in sama zase izven cikla ne more biti v celoti razumljiva. Sestanek s Svetom za šolstvo v Celju je pokazal, da take oddaje zelo malo poslušajo, ker so pač lahko razumljive samo enemu, to je osmemu razredu. Letošnje cikle bomo torej bolj sprostili in skušali doseči res popolno neodvisnost posameznih oddaj. V sezoni se bo zvrstilo pet ciklov: SLOVENSKA KNJIŽEVNOST — lanskoletno obravnavo književnosti med obema vojnama bomo nadaljevali s književnostjo med NOB, ki je po učnem programu snov vseh treh razredov višje stopnje, predvsem pa šestega in osmega. V ta ciklus smo vključili oddaje o Mateju Boru, o Kajuhu, o padlih pesnikih, o dramatiki NOB in tri oddaje, posvečene pesnikom drugih jugoslovanskih narodov: Ivanu Goranu Kovačiču, Kosti Racinu in Vladimiru Nazorju. Da bi bila slika dobe in okolja še popolnejša, bomo pripravili še oddaji o partizanih-komponistih in o partizanskem gledališču. ZEMLJEPIS — Ta cikel obsega naslednje oddaje: Nemške počitnice. Pri prijateljih v Gvineji, To je Gana, Indija, Panamski prekop, Golobja vas. O MERITVAH — Od sončne do atomske ure, Meritve razdalj, Meritve temperatur, Meritve hitrosti. SPOZNAVANJE PRIRODE — Pot skozi gozd, Topla dlan zemlje, Morje, sinje morje. GLASBA — cikel bo obsegal štiri oddaje, na programu bodo v drugem polletju, vendar zanje še nimamo določenih tem. NEVEZANE ODDAJE — Ob 20-letnici Kočevskega zbora, Lin-hart-Vodnik: Tinček Petelinček, Lakota oživlja zemljevid sveta, Guma osvaja svet, Mladenič z ladje Beagle, Carter in Lord Carnavon odkrijeta grob Tutenk-Amona. Časovna razporeditev oddaj bo pa naslednja: 10. in 12. 9.: Hodil po zemlji sem naši 17. in 19. 9.: Tvoj čili polet mladi Kajuh — Kanjuh 24. in 26. 9.: Od sončne od atomske ure 1. in 3.10.: Ob dvajsetletnici kočevskega zbora 8. in 10.10.: Henry Dunant 15. in 17. 10.: Matej Bor — Dvorni poet revolucije 22. in 24. 10.: Nemške počitnice — zemljepisna oddaja o Nemčiji 5. in 7.11.: Tinček — petelinček — prva slovenska otroška igra 12. in 14. 11.: Lakota oživlja zemlje-vad sveta — o prehrani 19. in 21. 11.: Pri prijateljih v Gvineji 26. in 28. 11.: Dramatika NOB • 3. in 5.12.: Guma osvaja svet 10. in 12.12.: Mladenič z ladje Beagle — Charles Darwin 17. in 19.12.: Veseli veter — o partizanskih gledališčih 24. in 26. 12.: Meritev hitrosti 7. in 9. L: Odkritje Tutentk-Amonove grobnice 14. in 16. L: Iz zbirke padlih pesnikoo Drugo polletje: 4. in 6. 2.: To je Gana 11. in 13.2.: Meritev temperatur 18. in 20. 2.: Tako smo ustvarjali in peli — o partizanskih komponistih 25. in 27. 2.: Glasbena oddaja 3. in 5. 3.: Meritev razdalj 10. in 12.3.: Pot skozi gozd 17. in 19. 3.: Vladimir Nazor 24. in 26. 3.: Glasbena oddaja 31. in 3. 4.: Indija 7. in 9. 4.: Topla dlan zemlje — polje 14. in 16. 4.: Ivan Goran Kovačič 21. in 23.4.: Glasbena oddaja 28. in 30. 4.: Prekmurska republika — pred prvim majem 5. in 7. 5.: Panamski prekop 12. in 14. 5.: Morje, sinje morje 19. in 21. 5.: Kosta Racin' — makedonski pesnik 26. in 28. 5.: Glasbena oddaja 2. in 4. 6.: Golobja vas — reportaža iz Egipta 9. in H. 6.: Paul Nipkow — začetki televizije RADIJSKA SOLA ZA SREDNJO STOPNJO Program izhaja v glavnem iz osnove, ki je bila zgrajena že v minulem šolskem letu. Držali se bomo naslednjih ciklov oddaj: SLOVENSKA MLADINSKA KNJIŽEVNOST — v njem bomo predstavili poleg nekaterih naših klasikov tudi mlajše slovenske književnike, ki pišejo za mladino. Nižja stopnja: 13. in 14. septembra: VESELA VANDROVCA 20. in 21. septembra NOVI PRIJATELJ MITJA 27. in 28. septembra KAJ VSE JE PRIRODA 4. in 5. oktobra PARTIZANSKI SKLADATELJI OTROKOM 11. in 12. oktobra NOVICE IZ JESENSKE PRIRODE Srednja stopnja: 10. in 11. septembra prvič v tem Šolskem LETU 17. in 18. septembra PESNIK LOJZE KRAKAR 24. in 25. septembra BALON IN ICtLA 1. in 2. oktobra MODRI MOŽ NAD MRZLIM KLANCEM 8. in 9. oktobra TINKI V SPOMINSKO KNJIGO Višja stopnja: 10. in 12. septembra HODIL PO ZEMLJI SEM NASI 17. in 19. septembra TVOJ ČILI POLET, MLADI KAJUH — KANJUH 24. in 26. septembra OD SONČNE DO ATOMSKE URE 1. ih 3. oktobra OB DVAJSETLETNICI KOČEVSKEGA ZBORA) 8. in 10. oktobra IlENRV DUNANT. NASI KRAJI IN LJUDJE — posamezna oddaja bo prikazovala zgodovinski in zemljepisni oris tega ali onega geografskega predela, gospodarstvo, ljudi običaje in navade. Letos bomo obdelovali Savinjsko dolino, Idrijo, Kostanjevico, Ribnico in Velike Lašče. Moravško dolino, Bohinjski kot. SPOZNAVAJMO PRIRODO — Balon in igla, Jamarji, Kaj drži letalo v zraku, Čuvajmo mravljišča, Steklenica mleka, Arnika in tav-žentroža. SPOZNAVAJMO DRUŽBO —t Grobovi in bogovi, Beograd — naša glavno mesto, Napad na Drvar. GLASBA — predvidene so štiri oddaje, vendar tematika še ni do1-ločena. MED PIONIRJI — Prvi pionirski sestanek, seja uredniškega odbora, Razgovor po kinopredstavi. Po dogovoru z Radiodifuzijo V Beogradu bomo morebiti vnesli v program še nekaj oddaj iz jugoslovanske mladinske književnosti. Morebitna sprememba programa bo razvidna iz priloge »Radio in šola«. Časovni razpored oddaj: 10. in 11. 9.: Prvič v tem šolskem letu — pionirski sestanek 17. in 18. 9.: Lojze Krakar 24. in 25. 9.: Balon in igla — štrani neba 1. in 2.10.: Modri mož nad mrzlim klancem 8. in 9.10.: Tinki v spominsko knjigo 15. in 16.10.: Glasbena oddaja 23. in 24.1.: Josip Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji gori 29. in 30.10. Jamarji — zemeljska skorja 5..in6.11.: Kaj drži letalo v zraku 12. in 13.11. Kostanjevica 19. in 20.11.: Kako je nastala knjiga 26. in 27.11.: Lik narodnega heroja 3. in 4.12.: Kristina Brenkova 10. in 11.12.: Beograd i 17. in 18.12.: Grobovi in bogovi 24. in 25.12.: Finžgar: Gospod Hudournik 9. in 10.1.: Ribnica in Velike Lašče 16. in 17.1.: Glasbena oddaja 4. in 5. 2.: Seja uredniškega odbora — šolski časopis 11. in 12. 2.: Na obisku pri DesankI Maksimovič ali Elektrika na zatožni klopi 18. in 19. 2.: Moja pot iz šole 25. in 26. 2.: Ivan Cankar 3. in4'. 3.: Obisk v ladjedelnici 10. in 11. 3.: Moravška dolina 17. in 18. 3.: Napad na Drvar 24. in25.3.: HO-RUK! — mladina gradi 31. 3. in 1. 4.: Steklenica mleka —' barva, lepilo, plastične mase 7. in 8.4.: Čuvajmo mravljišča 14. in 15. 4.: Srečanje s pesnikom dr, Kulidžanom 21. in 22. 4.: Idrijske čipke 28. in 29. 4.: Partizanski skladatelji 5. in 6. 5.: Razgovor po kinopredstavi 12. in 13.5.: Češnje z Goriških Brd 19. in 20. 5.: Obisk pri pesniku Gri-goru Vitezu ali Planšarji 26. in 27.5.: Arnika in tavžentroža 2. in 3. 6.: Glasbena oddaja 9. in 10. 6.: Maček na dopustu pesmi Toneta Pavčka RADIJSKA SOLA) ZA NIŽJO STOPNJO Učna snov je na tej stopnji zajeta malone izključno v učne enoten ki temelje v glavnem na spoznav«" nju prirode in družbe, pa bo zato tudi radijska šola kakor doslej poskušala spremljati to šolsko tematiko, se pravi da jo bo dopolnjevala, poglabljala ali kakor koli že ilustrirala. Program vsebuje oddaje, ki naj vzbujajo v otrocih zanimanje in ljubezen do prirode, oddaje, ki govore o življenju okrog nas, oddaje, ki rišejo odnose med ljudmi, oddaje, ki vzbujajo v otroku zanimanje za lepo besedo in knjigo, oddaje, ki so posvečene spominskim dnevom in ki pomenijo na tej stopnji hkrati uvod v zgodovino, glasbene oddaje in oddaje, o katerih otroci po zgodbi in po primernih napotkih rišejo. Časovna razporeditev programa je naslednja: 13. in 14. 9.: Vesela vandrovca 20. in 21. 9.: Novi prijatelj Mitja 27. in 28. 9.: Kaj vse je priroda 4. in 5. 101: Partizanski skladatelji otrokom 11. in 12. 10.: Novice iz jesenske prirode 18. in. 19. 10.: Narišimo zgodbo 25. in 23. 10.: Srečni princ — Wildo-ve pravljice 2. 11.: Pika živi — zgodba iz NOB 8. in 9.11.: Kdo bo povrnil škodo 15. in 16.11.: Pojte z nami 22. in 23. 11.: Učiteljica Breda — priredba Bevkove povesti 29. in 30. 11.: (odpade — Dan republike) 6. in 7. 12.: Ko ti že sladko spiš — nočni delavci 13. m 14. 12.: Rišite z nami 20. in 21. 12.: Novice iz zimske prirode 27. in 28. 12.: Pred novoletno jelko 3. in 4. 1.: Naše luči 10. in 11.1.: Po belih sledeh 17. in 18. 1.: Pojte z nami 7.2.: 'Žalostni stekleni maček —• kako nastane zgodbica 14. in 15. 2.: Povej, vprašaj, ukaži — ločila 21. in 22. 2.: Kako potujemo 28. in 29. 2.: Pojte z nami 6. in 7. 3.: Jaz sem si pa nekaj zmi-slil — oddaja ob 8. marcu 13. in 14. 3.: Kaj vse voda zmore 21. in 22.3.: Kako je Mihec čakal pomlad — znanilci pomladi 27. in 28, 3.: Jaz pa nekaj vem — natolcevanje 3. in 4. 4.: Pojte z nami 10. in 11. 4.: Novice iz pomladne prirode 17. in 18.4.: Rišite z nami 24. in 25. 4.: Bilo je takrat — zgodba iz NOB 1. in2. 5.: (odpade — praznik dela) 8. in 9. 5.: V drobcu sekunde — prometno vzgojna oddaja 15. in 16. 5. Živali na preži 22. in 23. 5.: Pojte z nami 29. in 30.5.: Od zrna do kruha ali Luknjica v zobku — zdravstvena oddaja '5. in 6. 6.: Plevel — razširjenje semen 12. in 13. 6.: Pripovedka ali pravljica kiparji prejšnja leta. To njihovo delo imenujejo Forma viva. Pionir nato opisuje že druge zanimivosti, ki jih je srečal v Kostanjevici. S svojim pripovedovanjem seveda vzpodbudi svojega sošolca, da pripoveduje, o svojih počitnicah: Med počitnicami je bil v službi in si je zaslužil za knjige in zvezke. Ena izmed deklic v razredu, pa je bila v Splitu. Opisuje pristanišče in morje. Sreča pionirko iz Zagreba. Kje je Zagreb? Kaj delajo pionirji v Zagrebu? Ali ne bi mogli s pionirji v Zagrebu navezati stike, da bi ši ne 'dopisovali samo Katja Marica (Marica je tista pionirka iz Zagreba), temveč bi si lahko izmenjavali risbe, ki bi jih risali pri risarskem krožku. Tu je pa zdaj že .začetek načrtov za novo šolsko leto. Kaj vse bodo pionirji organiziral; in kaj vse si želijo poleg uspehov še doseči? Takšen pionirski sestanek lahko pripravite v razredu pred našo oc -dajo ali pa se domenite zanj takoj po oddaji, dokler bo v razredu še živahno ‘razpoložen je, kakor želimo, da bi ga med to uro ustvarili. Nižja stopnja: VESELA VANDROVCA 13. septembra ob 14.85 14. septembra ob 8.55 Višja stopnja: 10. oktobra ob 14.05 12. oktobra ob 8.55 HODIL PO Zimi! SEM MIŠI Kadar stojim tako kot danes pred svojo knjižno polico, mi v spominu spet oživljajo strani za stranmi, ki sem jih kdovekdaj prebral, in oči kakor nehote polzijo po hrbtih krijig, in knjižic, dokler ne obstanejo o’-imenu tega ali onega pesnika ali pisatelja. France Bevk, Prežihov Voranc, Miško Kranjec, Srečko Kosovel, Igo Gruden, Alojz Gradnik in še in še, Jurčič, Kersnik pa Cankar, Murn in drugi vse tja do Prešerna. In čutim, kako v meni oživljajo nji-hove podobe in zgodbe, kako se poraja zemljevid naše male domovine. Z vasmi in mesti, z gorami in d dinami, s pašniki, z njivami, z gozdovi in posekami, z gmajnami, z močvirjem, z vinskimi goricami, z rekami in jezeri in morjem. In z ljudmi — kajti o njih je govora na teh straneh, o njihovi domovini za- radi njih. Roka mi samogibno zdrsi po hrbtih knjig. Čutim, kako je človek od tega bogat, in zdi se mi, da bi lahko rekel z 'našim velikim pesnikom Otonom Zupančičem: Hodil po zemlji sem naši in. pil nje prelesti... Da, nje prelesti in nje. bolesti. Zato, dragi otroci, naj vas ob začetku šolskega leta povabim, da skupaj sežemo v to zakladnico slovenske književnosti. Skupaj in tako, na slepo. Tako se pričenja uvodna oddaja radijske šole za višjo stopnjo, v katero smo zbrali nekaj tekstov, ki tako ali drugače govore o naši domovini. Njihovi avtorji: Igo Gruden. Ciril Kosmač, Kajetan Kovič, Miško Kranjec, Tone Pavček in Prežihov Voranc. Za vesel začetek bomo malim šolarjem predstavili »Vesela vandrovca« — malce za zabavo, malce v premislek.Storija jim hoče namreč povedati, da dandanes brez šole ne gre več, da si mora vsakdo nabrati Vsaj osnovno znanje, če hoče v življenju uspevati, pa čeprav si bo še tako preprosto služil vsakdanji kruh. Matej in Roman — prvi zalit in okrogel, zato mu pravijo Štrukelj-eek, drugi suh in prekljast, zato je Zobotrebec — sta pobiča,, ki naj b: postala letos šolarja, a jima osemletka — veliko, lepo poslopje sredi vasi — vzbuja neprijetne občutke in bi se rada šoli kakor že koli izognila. Kot za rešilno bilko se obesita na pripoved Štrukelj čkovega deda. Ded jima je namreč pripovedoval, kako v njegovih mladih letih ni bilo šole malone v vsaki vaki kakor dandanes, kako niso hodili vsi otroci v šolo in da je tudi on napravil zgoij dva razreda, ker je moral za pastirja, pa o tem, kako so v tistih časih obrtniki popotovali iz kraja v kraj za delom in zaslužkom. Prav takole »vandranje« pa je bila tist' bilka, katere sta se oprijela Štru-keljček in Zobotrebec. Ko sta ju materi poslali v sosednjo vas po kruh, sta skrivoma zataknila v torbo šivanko in nit in sklenila, da odideta po svetu. Prvo sta povprašala pri kovaču: »Mojster, ali potrebuješ pridnih rok? Rada bi se izučila za kovača.« Mojster je fantiča seveda brž spregledal, pozabaval se je z njima, potem pa ju je poučil: »Najprej osemletko, Višja stopnja: prijatelja, potem še podkovsko šolo, potem pa pridita spet k meni. Če bosta še pri volji, da postaneta kovača, vaju bom vesel.« Pri mehaniku sta zvedela, da brez štetja, računanja in drugega znanja mehanik ne more, zato najprej v šolo in šele potem v uk. Tudi pri krojaču jima je spodletelo. Potem sta pa naletela na cirkus; sprejeli ju bodo za cirkuška pevca. Da bi se pri preizkušnji cirkusantu prikupila, sta zapela pesem, ki sta jo bila slišala prepevati šolarje, čeprav se je njima upirala: Osemletka, čudna tetka, če je nimaš, si bedak ... itd. prav ta pesem pa je pogodbo razdrla, cirkusant se je čutil prizadetega, bil je neznanič, ki je svoje dni zbežal iz šole, menil je, da fantiča izzivata — pa ju je naghal. Vsa obupana se zvlečeta fanta na podstrešje neke hiše. Tu srečata dimnikarja, dobrodušnega fanta, ki jima obljubi, da ju vzame v uk; lazila bosta po dimnikih in mu prenašala lestev. Toda že ob prvi preiz- t košnji jima postane dimnikarjeva pot hudo utrudljiva in lestev od sile težka. Odločita se, da se bosta rajši najprej krepko oprijela šole in bosta za zdaj vsake druge sorte uk odložila. S takim dobrim sklepom sta se fanta vrnila domov in kljub slabi vesti na glas zapela.od veselja, da sta spet doma. Oddaja je preprosta, prepletena s petjem, in ji bodo -— tako vsaj upamo — zlahka sledili tudi prvošolci. 17. septembra ob 14.05 19. septembra ob 8.55 TVOJ ČILI POLET, MLADI KAJUH - KANJUH 10. septembra ob 8.55 Sre.linja stopnja: H. septembra ob 14.05 PRVIČ V TEM ŠOLSKEM LETU Letošnja prva oddaja naše radijske šole za srednjo stopnjo, je namenjena razgovorom v razredu, ki je lahko vključen v prvi pionirski sestanek. Naj bo celo vzpodbuda za sklicanje prvega pionirskega sestanka v novem šolskem letu. Obenem naj bo formalno slovo od počitnic, ki so še vse živo pobarvane v otroških spominih ni že tudi prvi resnični korak v ponovno šolsko življenje. Oddajo za prvj pionirski sestanek vam je pripravil Peter Breščak. Nanizal je v ,njej nekrj spominov .na počitnice. In ker šo bili učenci med počitnicami" v najrazličnejših krajih, naše domovine, je narisal na šolsko tablo zemljevid Jugoslavije (Saj ne bo nič hudega, če ne bo ta zemljevid čisto točen!). Začrtal je obalo in Jadransko morje, otoke, nato Ljubljano, Bled, Maribor, kako teče Sava, vse do Beograda, potem avtomobilsko cesto Bratstva in enotnosti. Zdaj pa: kje vse so otroci bili Kar po vrsti naj povedo ime mesta, ki so ga v počitnicah obiskali. Do tiste točke potegne eden izmed pionirjev črto, kot da bi v vsak kraj leteli z avionom. Potem povedo otroci, kaj vse so doživeli. Nekdo je bil v Kostanjevici r-Krki. Tam se vsako leto sestanejo kiparji iz različnih dežel. Ker je okoli Kostanjevice veliko hrastovih gozdov oblikujejo v lesu Na travniku pri starem samostanu stoji, že cela vrsta kipov, ki so jih naredili Slovenska pesem ni menda nikoli v zgodovini planila tako silno in tako žgoče iz človeških srč kakor prav v letih 1941—1945, ko se je slovenski narod prvič v Zgodovini z orožjem v roki uprl za svoj obstoj. Ne samo znani pesniki; najpreprostejši ljudje so zlagali verze in iz njih črpali in delili moč za svoj boj Pesem je postala orožje. Pesniki so postal; borci. Sto let potem ko je Prešeren zvezal v svojih pesmih ljubezen -do ljubljenega dekleta in ljubezen do svojega tisoč let teptanega naroda v neločljivo celoto in osebno izpoved, je na Slovenskem mlad pesnik sredi krvavih viher druge svetovne vojne začutil podobno bolečino in zapel podobno pesem. Komaj je zapel, že ga je ubila — dvaindvajsetletnega — vojna. Ta pesnik je bil Kajuh-Karel Destovnik. O njem vam bo pripovedovala prva-oddaja iz cikla Slovenska književnost NOB. Pripravil jo je Matjaž Kmec1 17. septembra ob 8.5£ Srednja stopnja: 18. septembra ob 14.05 PESNIK LOJZE KRAKAR V letošnjem šolskem letu želimo predstaviti učencem nižjih razredov osemletke nekaj naših 'mlajših pesnikov in pisateljev, katerih dala sre-cremo v mladinskih časopisih in tudi v čitankah, pa še jih spo- znavajo v zbirkah in knjigah za odrasle. Tako smo pripravili srečanje s pesnikom Lojzetom Krakarjem. Po marsikateri pesmi ga otroci poznajo, gotovo pa ne poznajo njegove! celot- ne podobe. Njegove otroške pesmi lahko najde, o v Cicibanu,-Pionirskem listu in zbrane v knjigi »Sonce v knjigi«. V teh pesmih je naslikal otroke in njihovo življenje in mnoge stvari, ki jih imajo otroci radi. Prav tako je v njih povedal tudi svoje otroške spomine. A to je le en del njegovih pesmi. Še zelo mlad je že doživel vojno in vse njene grozote, še, posebej v nemških koncentracijskih taboriščih Dachau in Buchen-wald, kar je zapustilo v njem neizbrisno podobo. Popisal jo je v svoji knjigi »Od tod. so bežale še ptice.« Leta 1962. je izšla druga njegova pesniška zbirka: Cvet pelina. Po tega Lojze Krakar mnogo prevaja, posebno iz poljščine. Pred kratkim je izšla knjiga: Poljska lirika; v v' so zbrane, pesmi najrazličnejših poljskih pesnikov, ki so pisali času med obema vojnama in še danes. To je njegov, veliko delo, saj vam je predstavil z njim življenje, čustvovanje in mišljenje poljskega naroda, ki nam .je sorodno in blizu. Za svoja dela je dobil posebno v zadnjem času lepa priznanja. Levstikovo nagrado za pesmi Sonce v knjigi in nagrado Prešernovea sklada za Cvet pelina r,^snik' Lojze Krakar je bil rojen v Semiču v E-krajini leta ;9zv j : svojo rojstno vas ima zelo rad in pravi, da je najlepša spomladi, ko je vsa bela od cvetočih češenj. Njegova otroška leta so bila tež ka, saj je zgodaj zgubil očeta, Id jc-odšel za kruhom v Kanado. Tam ga Nižja stopnja: je težko delo v rudniku izčrpalo m je umrl. Tako so ostali domu sami in se nudili za vsakdanje življen,v Lojze je hodil v šolo, v počitnicah pa je delal, da si je zaslužil za knjige in zvezke. Ko je končal osnovno šolo v Semiču, je šel v gimnazijo v Novo mesto. Tja se je vozil z vlakom, kar je zahtevalo od otrok precej napora. Vsako jutro so morali ,zelo zgodaj na pot in pozno so s< vračali. Vendar se Krakar teh svojih šolskih poti rad spominja, po sebno spomladi. Ni mu pa bilo še šestnajst let, ko je prišla vojna. Leta 1942 so njega in sošolce zaprli, pozneje po odpeljali v kaznilnico v Peruggi. Po kapitulaciji • Italije leta 1943 pa so Nemci vse jetnike prevzeli in jih odpeljali v Dachau. Pozneje so pesnika Lojzeta Krakarja odpeljali še naprej: v Buchenwald, ki ga'opisuje v svoji knjigi Od tod so bežale še ptice. Leta 1945 se je po vsem prestanem trplj.enm vrnil v Belo Krajino. Kmalu je v osvobojeni domovipi na novo zaživel in se lotil dela, ki ga je vojna prekinila Dokončal- je gimnazijo. nato pa .študiral v Ljubljani slavistiko in diplomiral. Nekaj časa je bil novinar in vmes je ureja) Cicibana. Več let je bil urednik pri Radioteleviziji Ljubljana. Zdaj je urednik pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. Našo- oddajo o pesniku Lojzetu Krakarju vam je pripravila Neža Maurer, vanjo je vpletla nekaj njegovih najlepših pesmi. 29. septembra ob 14.95 21. septembra ob 8.55 MO?! PROSTELJ MITJA duši, za konec pa še to, da ne mara osmii med njimi. Učiteljica že ve, za kaj gre, in potiplje stremuhe tako, da jih očitki res prizadenejo. In ko nazadnje še navrže: »Zdaj, ko bi se lahko Mitja pri'vas marsičega še naučil, ste mu tako priskutili travnike, da hoče oditi od nas!« — sklenejo Franček in drugi popraviti krivico. Tako so možati, da store to takoj po pouku. Otroški značaji v zgodbi niso orisani belo-črno, tako Franček kot Mitja sta zdaj simpatična, zdaj manj, zgodba je oblikovana preprosto, upamo, da bo tudi dobro in razumljivo podana, tako da ji lahko prisluhnejo tudi drugi razredi. 24. septembra ob 14.05 Višja stopnja: 26. septembra ob 8.55 OD SONČNE BO ATOMSKE USE Gotovo se je tudi vam že pripetilo, da ste kdaj zamudili vlak ali avtobus, da ste prepozno prišli v šolo ali na -sastanek, da ste prišli v kino ali gledališče, ko se je predstava že zdavnaj začela in ste potem morali požreti marsikatero pikro na' svoj račun. Same sitnosti in neprijetnosti se dogajajo človeku, ki ni točen, kajti treba je biti. podložen velikemu vladarju, ki vlada ves svet. To njegovo vladarsko visočanstvo se imenuje Cas. Iz Amerike je prišel pregovor: Cas je denar. Ko zjutraj zazvoni ura, moramo vstati in teči v službo ali šolo. Nato domov ali v menzo na kosilo, ki ga ne smemo zamuditi, ob štirih popoldne smo zmenjeni s prijateljem, ki nas bo čakal le pet minut... in tako naprej in tako naprej. Ves dan, celo življenje se moramo ravnati po uri. Ura, to je straža njegovega viso-čanstva Časa. Toda vedno ni bilo tako. Pred več tisoč leti, za časa stare Grčije je življenje teklo veliko bolj lagodno. Takrat se ljudem ni tako zelo mudilo kot danes. Slavni grški zgodovinar Herodot, ki ga nekateri- imenujejo »očeta« 'zgodovine. omenja, da so Grki delili dan na štiri dele. Prvi del dneva se je začel s sončnim vzhodom, končal pa, »ko se polni tržnica«, to je bilo verjetno v poznih jutranjih urah. Od takrat pa do opoldne je trajala druga četrtina dneva, opoldne se je začela tretja četrtina dneva, ki je trajala do takrat, »ko se je dan bližal koncu«, takrat pa se je začela zadnja četrtina dneva, ki je’ trajala do sončnega zahoda. Zato so začeli uporabljati sončno uro. Najprej je bil to navpičen steber, okrog katerega so bili narisani polkrogi. Večji in manjši. Sonce se je premikalo po nebu in senca se je plazila po tleh, vrh sence se je dotaknil zdaj enega, zdaj drugega polkroga. Tako so lahko razdelili dan na krajše čase. Pozneje so sončno uro izpopolnili, kajti senca je pozimi daljša, poleti pa krajša. In še pozneje so odkrili in odkrivali nove in nove ure, vse do atomske. Ta ura je . tako natančna, da bi preteklo tristo do štiristo let, preden bi se zmotila za eno sekundo. O tej zgodovini vam bo pripovedovala oddaja, ki jo je pripravil ing. Tomaž Kalin. »Povedal sem vam zgodbo zato, ker je morebiti tudi v vaš razred prišel kak »novi«, ki sj iz vsega srca želi prijateljev • — pa ga je sram povedati,« tako sklene avtor svojo pripoved o novem prijatelju Mitji. Problem »prišlekov« je pogosto pereč. Zgodi se, da jih odbije bodisi razred bodisi zaključena skupina otrok — ali na ukaz vodnika ali iz objestnosti. In »novi« si mora sv p e mesto v družbi ali kupiti ali izbojevati, vsekakor pa uveljaviti (v dobrem ali slabem) ali pa ostati osamljen. In tale naša oddaja želi potrkati pri malih poslušalcih na čut tovarištva. Mitja je vse doslej živel v mestu na veliki železniški postaji, z očetovo premestitvijo pa pride tik pred začetkom šolskega leta na vas. Prvo poznanstvo sklene z Mojco in Tončko. Dekleti sta začudeni, sai domači dečki prezirajo dekliško družbo. Mojca se jih prav boji, ker je vlečejo za kite, če jo le morejo. Posebno grob zna biti Franček, nekakšen vodja tistih »ta mladih« fantinov. Franček je brž nato tu. Prvo zagrozi Mojci, da ji bo porezal kite, potem sq ponorčuje iz »novega«, da se poigra s puncami, nato se začne postavljati s svojo močjo, a se potuhne, ko spozna, da Mitja marsikaj ve, da je bil že po svetu, vse do Beograda, da pozna kar po imenu različne lokomotive, da*ve, koliko da pokuri premoga od Ljubljane do Jesenic in podobno. Da Franček reši svoj prestiž, zvabi Mitjo iz dekliške družbe in ga povabi na svoja, fantovska pota. Mitja je srečen, ker je prepričan, da je dobil nove prijatelje. Naslednje jutro, prideta Franček in Peter znova pofij, najprej da se bodo šli ravbarje in žandarje, potem gredo v Spodnji laz lovit veverico. Toda Mitja se ne zna igrati predlagane igre in tudi veverice ni še nikoli lovil. Franček triumfira. »Samo pred puncami se torej bahaš, da vse znaš! Kar igraj se s puncami, saj imaš tako žensko igre takšno na — a! In bahal si se, da veš, kako lovijo leve in kamele — veverice pa ne znaš loviti! Bahač si! Adijo!« Mitja odide solznih oči domov, Franček in Peter pa počeneta za plot in doženeta, :da tale Mitja ni nič vreden, da ju |jo pokvaril, da ie lažnicev. da je vse laž, kar je pripovedoval — in kdor laže, ta krade, pa se ga bo treba zavoljo tega paziti. Domenita se, da ga ne bosta nič več pogledala, če ga bosta srečala, ga ne bosta hotela poznati, saj je vendar »novi«; in tudi Mojci in Tončki bosta prepovedala družiti se z njim. Miti? je v svoji želji po prijateljih potlačil užaljenost. A ker ju ni bilo, spet poišče dekliško družbo. Toda Mojca in Tončka sta tokrat zadržani, končno pa mu povesta, kako. jima je Franček zapretil- V" razgovoru z očetom Mitja izbruha svojo žalost: »Nazaj bi rad, na postajo, kjer bom sam! In Mitja je žensko ime! In otroci se nočejo igrati z menoj! Ali tudi tebe ljudje ne marajo? Mene otroci ne marajo? Pravijo, da nisejm njihov!« Oče razloži sinu vzrok vseh teh nevšečnosti, zatrdi mu pa, da se bo vse uredilo, če bo potrpel, dokler se ne privadijo drug drugega, in da bo v šoli gotovo našel novih prijateljev. Mitja gre strahoma prvi dan v šolo. V razredu naleti na zadržanost in odpor. Franček ga Izzove celo v pričo učiteljice. A Mitja ne čaka, da ona posreduje, ampak se postavi v bran sam, pove, kar mu leži na Srednja stopnja: To pot bi se radi pogovorili z mladimi poslušalci o strogo šolski vsebini: o straneh neba. Vendar pa je to le na videz strogo šolska vsebina, kakor je skoraj vse, kar se v šoli učimo, le na videz -šolsko, sicer pa je namenjeno za življenje. In prav tako nas pomenek o straneh neba že hitro popelje naprej v najbližjo domačo okolico, pozneje pa še daleč po svetu. In da bi bila takšna šolska ura zanimivejša, nam je avtor oddaje Sandi Sitar pripravil za uvod napeto mornariško zgodbo Balon in igla. V tej zgodbi nastopajo mornarji, raziskovalec Andrej in desetletni Matej in seveda še balon in igla. Z iglo je mišljena jeklena igla ~v kompasu, ki kaže vedno na sever, z balonom pa so odpluli na pot raziskovalci, da bi dognali, kam kaže ta igla, slediti so ji hoteli do konca. Premagovati so morali na tej poti mnogo napora, preden so prišli na cilj. A več boste zvedeli v oddaji. To je torej privlačnejši del našega pomenka o straneh neba. Drugi del oddaje pa skuša pritegniti pozornost učencev v razredu, da bodo prisluhnili izkušnjam popotnikov: kako bi našli pravo pot, če bi se sredi neznane pokrajine zgubili. Seveda se bomo morali pomuditi pri najosnovnejšem: pri straneh neba. Če imamo vsaj eno stran neba, lahko določimo tudi druge. Postavimo se z obrazom proti severu! Za seboj imamo jug, na svoji desnici vzhod, na levici pa zahod. Te glavne strani nebu so na kompasu naznačene z mednarodnimi znaki. Nord, Siid, Ost, West. Med temi glavnimi stranmi neba leže stranske 24. septembra ob 8.55 25. •Septembra ob 14.05 strani, med njimi pa še medstran-ske strani neba. Kako pa se orientiramo brez kompasa? Ponoči poiščemo seveda s pomočjo zvezde severnice, pod katero leži severni tečaj. Severnico bomo našli, če poznamo ozvezdje Velikega ali Malega voza. Če podaljšamo os Velikega voza petkrat, bomo naleteli na svetlo zvezdo — Severnico. Podnevi bomo strani neba določali po soncu. V zemljo zasadimo količek in označimo njegovo senco, v času, ko bo sonce jadralo proti svoji najvišji točki. Najkrajša senca nam kaže smer sever—-jug. S pomočjo ure lahko določimo strani neba ob vsakem sončnem vremenu. Sonce je ob 6. uri zjutraj točno na vzhodu, ob 12. uri na jugu in ob 18. uri na zahodu, če postavimo uro, ob katerem koli času tako, da kaže njen mali kazalec proti soncu in prostor med številko 12 na uri in malim kazalcem razpolovimo, dobimo natančno smer jug —sever. Strani neba lahko poiščemo tudi po luni, če vemo, ob kateri uri vzhaja in zahaja. Sever lahko določimo tudi po obliki hribov in gor. Gore so na južni strani navadno manj strme in bolj porasle. Drevesa so na severni strani bolj porasla z mahom kot na južni strani. Naše prvo iskanje strani neba bo pa seveda v domačem kraju, kjer bomo poiskali kraj, ki bo najvišji, da se bomo lahko nanj povzpeli in se po svoji najbližji okolici razgledali. Tam si naj otroci s pozornostjo prikličejo v zavest: kje son. /zhaja in kje zahaja, kje je sever in kje je jug. Nižja stopnja: KM VSE JE PRIROSfi 27. septembra ob 14.05 2ii. septembra ob 8.55 »Spoznavanje prirode« ima v učnem programu po pravici važno mesto, . saj moramo v smislu končnega učno-vzgojnega smotra navajati že malega šolarja tudi na to, da opazuje življenje v prirodi in pojave v njej, spoznavati ga moramo s tem, kako človek prirodo izkorišča in po svoji volji spreminja, še posebej pa ga ne smemo pozabiti vzgajati v ljubitelja prirode, saj mu bo dajala vse življenje najlepše doživljaje, če jo bo znal videti in če ji bo znal prisluhniti. V šoli najbrž ne mine dan, da ne bi dobil otrok nove predstave v zvezi s pojmom prirode. Za uvod vsem tem razrednim razgovorom bi z našo oddajo radi dali malim po--slušalcem nekakšno globalno, čeprav seve bolj površno podobo prirode — nežive in žive, v katero mora seveda vključiti tudi sebe. Avtor je vse, kar je hotel v zvezi s tem povedati, oblekel v prikupno zgodbo o mali Zvezdani, ki si neznansko želi v šolo, ki- pa se boji; da bi ji karkoli v zadnjem trenutku šolska vrata pred nosom zaprlo. Nekateri pedagogi se oddaje morebiti še spominjajo, saj smo jo pred leti že predvajali; ker se nam pa zdi primerna za, uvod v šolske razgovore o prirodi, jo bomo letos ponovili. Večer pred prvim šolskim dne- Višja stopnja: vom mala Zvezdana ni mogla zadremati. Pa ji je mama z_..u:j„.u, da bo prišel mož, zastavljal ji bo vprašanja, in če ne bo znala odgovoriti, je ne bo pustil v šolo. Zvezdana je zdaj zaspala in potlej sanjala ... Prišel je mož razkuzman in strog, ter jo odpeljal na pot. Prepoznati je morala v njem veter, potem še burjo, grom in dež, prepoznati potoček in povedati, kaj se spremeni, ko narase, kakšen posel opravlja in kam se izliva. Našteti je morala tudi nekaj rož, ki jih potoček s svojo vodo poji in zaliva. V ptičji svet jo je popeljal kos in po petju je morala-- ugotoviti, kdo so in kje živijo. Kuža Sultan jo je spraševal o drugih živalih, o njihovih lastnostih in posebnostih. Nazadnje pa jo je sprejel spet veter in ji povedal, da je priroda, kar jo obdaja: vetrovi, vode, živali in rastline, zrak, nebo z zvezdami in zemlja in kamenje — sploh vse, kar je v njej in nad njo, pa še očka in mamica in vsi otroci in seveda tudi ona, Zvezdana. Deklica je izpit dobro opravila, zato ji je veter obljubil, da pojde drugi dan v šolo. Sodimo, da bo moč oddajo s pridom uporabiti — v prvih razredih kot uvod, v drugih razredih pa kot ponovitev in navezavo za nadaljnje razgovore. 1. oktobra ob 14.05 3. oktobra ob 8.55 OB DVMSETLETNICI KOČEVSKEGA ZBORA Naš narodnoosvobodilni boj je mogel uspeti le zato, ker je Komunistična partija Jugoslavije sproti tolmačila našim narodom perspektivno smer razvoja in jih že med bojem usmerjala na gradnjo ljudske oblasti. »... Jasno je, da mora zmaga nacionalne svobode biti hkrati zmaga demokratične ljudske oblasti. V naših vaških, krajevnih odborih OF Srednja stopnja: 1. oktobra ob 8.55 2. oktobra ob 14.05 TINKI V SPOMINSKO KNJIGO Z velikim pričakovanjem sprejemajo naši otroci v dar spominsko knjigo. Slutijo, da bi morale biti zapisane v njej samo lepe stvari, da bi morali biti v njej živi spominčki na sošolce in prijatelje. Takšne spominske knjige so imele mame in babica tudi in takšno spominsko knjigo je zdaj dobila v dar naša deklica (dečki navadno ne hranijo spominskih knjig, radi pa deklicam kaj napišejo ali narišejo v knjigo). Vendar pa te spominske knjige počasi izgubljajo svojo skrbno in lepo podobo zapisanih besed v »trajni« spomin. Otroci si spominske knjige izmenjavajo, a njihova podoba je vse žalostnejša, ker se nihče ne pomudi pri otroku, ko ta piše svoji sošolki nekaj v spomin. Kakor ni vseeno, kako je napisano pismo, kako je napisana domača naloga, kako je napisano vse, kar smo hoteli nekomu povedati, tako tudi ni vseeno, kako in kaj smo komu napisali v spominsko knjigo. Gotovo bo otrokom koristilo, če bomo posvetili eno uro pouka tudi pogovoru o tem, kako povemo nekaj iz srca svojemu najbližjemu prijatelju, prijatelju, ki ga cenimo in spoštujemo in ga imamo radi. Čim bolj ga cenimo, tem skrbnejši bo vaš zapis. V naši oddaji smo nanizali nekaj primerov, slabih in dobrih: kakšna je spominska knjiga, čigava podoba je, komu in čemu je namenjena, koliko radosti in lepih spominov nam lahko po nekaj letih vzbudi — in predvsem: pomaga nam plemenititi prijateljske odnose med otroci. Takšna šolska ura, v prijetnem pomenku, je lahko lep oddih in obenem spodbuda za temeljitejše učenje v naslednjih urah pouka. Oddajo je pripravila Neža Maurer. Višja stopnja: HENRY DUNANT 8. oktobra ob 14.05 10. oktobra ob 8.55 ranjenih. Dunant se je zanje zavzel in ob pomanjkanju zdravnikov izposloval pri Napoleonu XXI, da smejo pomagati tudi zdravniki ujetniki. Na njegov predlog v knjižici »Spomini na Solferino« so leta 1863 zastopniki šestnajstih držav postavili v Ženevi temelje mednarodni dobrodelni organizaciji. Za njen simbol so izbrali zamenjane barve švicarskega grba: rdeč križ na belem polju. Da bi dobila organizacija tudi uradno priznanje, so sklicali v Ženevi konferenco diplomatov in sklenili dogovor, kako bi ranjenim vojakom zboljšali usodo. Ženevska konvencija (22. avgusta 1864) postavlja naslednje: »Vojni ranjenci in bolniki kakor tudi ambulante, bolnišnice in sanitetno osebje (službeno in prostovoljno) uživajo nevtralnost. Zgradbe, ki služijo tem namenom, ^o označene z zastavo Rdečega kriza, isti znak nosi sanitetno osebje in ves sanitetni material. Ranjenci in bolniki so deležni nege RK ne glede na narodnost.« — Pozneje so ženevsko konvencijo še izpopolnili, danes združuje v svojem okrilju šestdeset držav in ima več kot 10 milijonov članov. Henry Dunant je doživel nekaj let kasneje gospodarski zlom, poti- kal se je po Evropi in vse ga je pozabilo. Leta 1901 je dobil polovico Nobelove nagrade. Umrl je v sirotišnici. Z ustanovitvijo Rdečega križa in osnovanjem ženevske konvencije je postal Dunant eden največjih dobrotnikov človeštva. Vsebina oddaje: Na ambulanti RK leži v nezavesti starec. Ime Henry Dunant, ki je zapisano v njegovem starem potnem listu, tudi zdravniku nič ne pove. Ko Dunant v podzavesti sanja o Solferinu, se prenese scena v čas pred štiridesetimi leti. Dunant jezdi na prepovedani pot čez bojišče k cesarju zaradi ranjencev. Ker se na klic straže ne ustavi, ustrele pod njim kopja in ga primejo. Francoski poveljnik ga osumi, da vohuni in ropa mrliče. Šele dogodki v cerkvi, kamor je spravil Dunant ranjene vojake, pokažejo vso veličino njegovega srca in dela. Scena se spet prelije v sedanjost. Po drobnem zvežčiču »Spomini na Solferino« izve zdravnik, koga ima v ambulanti. Časniki vržejo veliko novico v svet in kolporterji je razglašajo po ulicah. Toda Dunant uide iz ambulante skozi okno in se izgubi med množico, ker hoče ostati nepoznan. Srednja stopnja: 8. oktobra ob 8.55 9. oktobra ob 14.05 MODRI MOŽ NAD MRZLIM KLANCEM in v narodnoosvobodilnih odborih, ki jih boste kmalu volili, je izvor naše ljudske oblasti. Te organizacije so edino upravičene predstavljati slovenski narod...« Tako je govoril tovariš Edvard Kardelj na Zboru odposlancev slovenskega naroda. In temu zboru bo ob njegovi dvajsetletnici posvečena naša oddaja. Oddaja je ponovitev, pred leti je bila na sporedu za nižjo stopnjo. Zgodba pripoveduje o borcu, ki bi moral kot obveščevalec opozoriti prihajajočo brigado, da jo sovražnik že čaka v zasedi. Toda ranjen je in na javko ne more več. Ko leži v gozdu tik nad nemškimi položaji, bije v sebi hud boj — ali naj reši Nižj*a stopnja: sebe ali brigado. A ko zasliši harmoniko, znamenje, da se brigada bliža, sproži v svarilo brzostrelko — v pravem trenutku. Z oddajo želi radijska šola prispevati svoj delež k razrednim razgovorom ob 20. obletnici Kočevskega zbora. 11. oktobra ob 14.05 12. oktobra ob 8.55 NOVICE IZ JESENSKE PRIRODE T»^^enry Dunant ie ustanovitelj družbe je leta 1859 po naključju Rdečega kriza. Po rodu je Švicar, zašel v bitku pri Solferinu; tem je Kot uslužbenec švicarske kolonialne bilo nad 40 tisoč vojakov mrtvih in V letošnji sezoni smo v program za nižjo stopnjo že enkrat vključili prirodopisno temo. V oddaji »Kaj vse je priroda« smo dali malim poslušalcem njeno globalno, čeprav seveda dokaj površno podobo. V načrtu imamo še nekaj oddaj na temo »priroda«; tako bomo s ciklom treh oddaj male šolarje podrobneje seznanili z dogajanjem in spremembami v posameznih letnih časih. Prav gotovo so najmočnejša in najbogatejša ilustracija prirodopisnega pouka ekskurzije, opazovalne naloge, raziskovanja in podobno in da je zgolj beseda v primerjavi z vsem tem revna. Zdi se nam pa, da z zanimivo, plastično, živo pripovedjo vendarle tudi po svoje pripomoremo, da bo začel otrok ostreje opazovati življenje okrog sebe, da bo skušal vsakemu »zakaj« sam poiskati ustrezni »zato«, da bo pa tudi spoznal, da se mu v naravi obetajo izredno lepa doživetja, zanimiva odkritja in nova spoznanja. Avtor je pri izboru uporabil v glavnem tisto snov, ki je zbrana v knjigi »Gozdne novice«, izbral, kar se mu je zdelo stopnji primerno, in vse povezal v zanimivo, za radio primerno obliko. Pripovedovalec je novinar, ki zbira (tokrat) novice iz jesenske prirode. Sporočajo mu iih sproti po telefonu sodelavci, njihovim poročilom prisluhnejo hkrati šolarji^ ob šolskih sprejemnikih, da je možna pa še podrobnejša razlaga, se je prikradla v studio mala Mojca; ta je potem tisti »radovedni avditorij«, ki sproži ob posameznih poročilih razglabljanja — zakaj in čemu tako. Da bo poslušanje še pri- vlačnejše, skuša pripovedovalec akti-vizirati vse poslušalce, sprašuje jih in vzpodbuja, naj glasno odgovarjajo, zastavlja jim uganke v obliki zvočnih posnetkov, opisov in podobno. Vse, kar poročevalci sporočajo, so sami videli in opazili. Tako opo-zore mlade poslušalce na zunanje spremembe v gozdu. Listje se je živo obarvalo in zdaj že odpada. V gozdu je vedno bolj tiho in vse več je praznih stanovanj, ki so bila poleti zasedena malone do zadnjega kotička. Mnoge ptice so odletele, nekatere živali je moč videti samo še ob ^ toplih dnevih. Iskali so martinčka, pa so našli v rupi vsega otrplega; prav tako slepiče; tudi žabe bi bilo moč najti otrple na dnu mlake. Zasledili so mladiče v zajčjem brlogu, in to zdaj — v oktobru. Opazovali so ježa, kako se pripravlja na zimo, polh, jazbec, lisica imajo tudi svoje navade. Tako se niza novica za novico, sprememba za spremembo* — in vsaka ima v razgovoru z Minco svoj zakaj in svoj zato. In ko povedo mladim poslušalcem za nameček še to, kako sta se škorca poslovila od gnezda, in pa — kako so opazovali boj dveh jelenov, poteče čas poročil in pripovedovalec ter Minca se poslovita do prihodnjič, se pravi, do zime. Oddaja prinaša mnogo dopolnilnih^ pojmov, v prvi vrsti pa jo je moč uporabiti zato, da navajamo otroke — kako je treba prirodo opazovati in koliko lepega je mogoče v njej videti. FILMSKA VZGOJA - ŠE VEDNO PASTOREK? (Priobčujemo sestavek udele-•tenca filmskega seminarja v Kamniku. Prihodnjič bomo obja-vili poročilo s koprskega seminarja za filmsko vzgojo ter še nekaj drugih ugotovitev, ki bodo Prikazale našo filmsko vzgojo v nekoliko drugačni luči.) Zavedati se moramo, da bomo ž uvajanjem filmske vzgoje v šolo napravili mladim ljudem ve-Ijko uslugo: naučili jih bomo razlikovati dober film od slabega, 2hali bodo ločiti umetniški film od tistega, ki prikazuje popačeno sliko življenja. Ob tem se seveda /srečamo s Številnimi problemi. Dejstvo je namreč, da je mnogo učnih ur namenjenih za najrazličnejša Področja dejavnosti, ne pa tudi za filmsko vzgojo. Z mnogimi Predmeti sicer širimo učencu ob-2orje, vendar mu ne moremo dati temeljitega znanja, tako da pred-stavljajo pravzaprav oviro pri realizaciji učnega načrta. Najbrž je tudi zaradi tega agitacija za filmsko vzgojo v zbornici največkrat brezuspešna. yseeno mislim, da je pametneje, če se odrečemo kakšni drugi stvari, njeno mesto pa prepustimo Klmski vzgoji. Tudi učitelji ravnamo dostikrat napačno. Primerilo se je že, da so peljali vse nčence (od prvega do osmega raz- da ne smemo pozabiti, da je to stvar nas v^eh: slavista, učitelja likovnega pouka, glasbenika, geografa ali zgodovinarja. Ker se pri Marsikateri film, ki ga pred- tem delu pogosto srečamo tudi z reda) gledat »Kozaro«, medtem ko sb si učenci z neke druge šole prav tako skupno ogledali »zgodovinski« film »Herkules«. vajajo v naših kinematografih, resda ni primeren za našo mladino, toda tisti pedagogi, ki stoje poleg' biljeterja in pazijo, da si kdo izmed učencev , ne bo ogledal filma, tako še niso opravili svoje dolžnosti. Pametneje in koristneje bo, če bodo sami skušali vplivati na repertoar. Večkrat organizirajmo tudi skupinski ogled filma in če je le-ta primeren samo za višjo stopnjo, naj si ga ogledajo le učenci sedmih in osmih razredov nerazumevanjem staršev, je prav, če se pogovorimo z njimi na roditeljskih sestankih ali na zborih volivcev. Zdaj, ob začetku šolskega leta, je še čaš, da popravimo zamujeno in da vključimo v študijski program tudi. filmsko vzgojo, saj je zanjo že precej primerne literature. Žal je med učitelji za to vzgojo še vse premalo zanimanja, saj se je udeležilo filmskega seminarja v Kamniku le nekaj več — ne pa vsa šola. Ker je filmov, kot polovica prijavljenih. Podob- ki so primerni za nižjo stopnjo, premalo, si lahko pomagamo tako, da bomo tem šolarjem vrteli diafilme s pravljično vsebino. S filmsko vzgojo na naših šolah se ukvarjajo za zdaj le posamezniki — predvsem slavisti, to- nih primerov je še nekaj. Če ne bomo sami poprijeli, bo ostalo tudi prizadevanje republiških in okrajnih forumov, ki so odgovorni za delo na tem področju, jalovo. Tega pa menda nočemo?! Tone Partljič Aškerc, Cankar, Čošič v Kondorju Sedeminpetdeseti in oseminpetdeseti zvezek knjižnice Kondor prinašata Cankarjev roman »Na klancu« ter »Izbrane pesmi« Antona Aškerca. Aškerčeve pesmi je na. noVo izbral Avgust Pirjevec; izbor podaja prerez skozi tematiko Aškerčeve vezane besede - razumljivo, pretežno epiko — tako da lahko dobi bralec zaokroženo podobo o ustvarjalni razsežnosti, izraznosti in umetniški težnji Aškerca; seveda se je urednik ravnal po estetskih merilih in je izbral tiste pesmi, ki so v obsežnem opusu Aškerčevih pes- spregovori na kratko o mane umetniško Polne ln Sa dVJ' kompoziciji romana in poda delno gajo nad ostaie epike vezane bese- vsebfnsk0 anallz0 romana, de. Spremna beseda Antona Slod- svoj čas in prostor. Spremna beseda Borisa Merharja podaja dvoje: iz niza sosrednih Cankarjevih del je Merhar prikazal pisateljevo težnjo, da bi izoblikoval lik slovenske, kmečke matere sredi »žalostnega bankrota našega ljudstva«, kar je končno uresničil v romanu »Na klancu«. Oba osnovna momenta, ki ju poznamo že v prejšnjih delih, je organsko spojil v ''tem romanu. Cankar podaja biografske poteze svoje matere — razumljivo dokaj svobodno - ter jih prepleta s podobo sproletariziranega klanca. V prekaljenega revolucionarja. Spremna beseda, ki obsega slabo stranič-ko, pa mlademu bralcu dokaj bledo, nezadovoljivo predstavi Cosi-ča. Četudi je pisatelj mlad, je o njegovem delu in njem napisano dovolj gradiva, da bi lahko postregli mladini z nadrobnejšo in tehtnejšo spremno besedo. Ob tem se vsiljuje neko načelno vprašanje, ki zadeva vsebino in obseg spremne besede. Izhajajoč iz dejstva, da je knjižnica Kondor namenjena predvsem mladini (šolski mladini), pričakujejo tako pe- O £-1 X V_^ X U. L CX X XX.XX CXX X V— CX xvX CXX X V.CI . V oxYX X XXX CX V—XXXXX J , X X XX XX. XX J X-J X XX X v VX '— zaključnem delu spremne besede pa dagogi kot dijaki, da bo spremna njaka je sorazmerno kratka, zato pa zgoščena, izklesana in vsebinsko polna. V svoji jedrnati interpretaciji pa daje Slodnjak slutiti nekatera spoznanja in misli, ki se morda v detajlih razlikujejo od dosedanjih, ali bolje, dopolnjujejo sicer že dokaj dognane teze o Aškercu in njegovem delu. Knjigo krasijo slikovne priloge nekaterih ilustratorjev. Cankarjev roman "-Na klancu« je včliki spomenik materi, istočasno trpek spomenik siromakom na klancu. Čeprav je roman trdno zasidran v Cankarjevem času in razmerah, pa po umetniški potenci, veri v človeka daleč presega Knjižnica Sivega kondorja pa je pripravila roman Dobriče Cosiča »Daleč je sonce« v prevodu Marjana Javornika. Pravzaprav gre za ponovno izdajo dela, ki je že prevedeno in ga je še mogoče tu in tam zaslediti na knjižnem trgu. Zaradi svoje tematike in načina obdelave zavzema Cosičev roman posebno mesto med pripovedništvom na temo NOB. Cosič je med prvimi pisatelji, ki se je odmaknil od kronološkega podajanja, izognil se je shematizaciji in' črno-beli tehniki. Pisatelj je z neposrednim realizmom obvladal včasih zamotano in etično 'problematično širino dogajanj in situacij, vselej ostaja prizadet, odkrit pripovednik z etiko beseda ustrezala njihovi zmogljivosti in stopnji, specifiki njihove razgledanosti, dojemljivosti. Zato se zdi, da je potrebna obsežnejša spremna beseda — saj še pri drugih zbirkah in prevodih tarnamo, če ni ustrezne besede o avtorju — ki naj temelji na jasnejših pedagoško-me-todoloških prijemih, čeprav je osnovna estetska, oziroma literar-no-zgodovinska obravnava snovi. Pri dosedanji praksi metodološko obravnavanje takorekoč ne pride do izraza in vendar bi s tovrstnim obravnavanjem lahko mnogo pripomogli h globljemu dojemanju vsebine, pa tudi k oblikovanju kritičnega vrednotenja in oblikovanja estetskih pogledov. Mimogrede nakazani problemi ne načenjajo še nekaterih drugih vprašanj, ki bi jih bilo vredno znova pretresti. »NARODNI HEROJI« nova knjižna zbirka Vlado Porekar Ko so po počitnicah spet zaživele učilnice, se Vlado Porekar ni več ytnil med tovariše in učence Ijuto-jherske šole. Kratkotrajna in zahrbtna poležan ga je v 67. letu nenadoma iztrgala iz naših vrst. . Pokojni Porekar ni bil le iskren ‘Pvariš, temveč tudi najbolj priljub-Jlen učitelj. V 43. letih svojega službovanja v Vuzenici, Slovenjem Gradcu, Ormožu in v Ljutomeru je oprav-ilal pedagoško delo, prežeto z napred-fiimi načeli sodobnega izobraževanja ih vzgajanja. Mladega Vlada je iz šolskih klopi mariborskega učiteljišča pregnala Ptva svetovna vojna. Po končan) ''Ojni se je uvrstil med zaslužne Maistrove borce, ki so se borili za osvo-?oditev Koroške. Ko je bila na Koro-?^em krivično začrtana meja, je bil jViado Porekar prvi slovenski učitelj, /i1 je služboval v teh krajih. Ze v “tari Jugoslaviji je bil oster nasprot-klerikalnih in šovinističnih režimov. _ V. času med obema vojnama je “brekar razkrinkaval narodne izda-u ce — nemčurje in petokolonaše. 2e Pftje dni okupacije so gestapovci po-“tali pozorni nanj. Z družino so ga Pregnali v Srbijo, kjer je živel v “kromnih razmerah. Ves .čas je bil ^strani NOB, tako da se je komaj so ga Mariborska »Obzorja« so začela na pobudo Muzeja NOB v Mariboru izdajati zbirko »Narodni heroji«. Doslej sta izšli prvi knjižici, ostale bodo izšle v kratkem. Milica Ostrovška: »JOŽE HER- MANKO« Pred nami oživi prisrčen, dober človek, dosleden in neustrašen bojevnik za pravice malih ljudi, ki so si zaman prizadevali, da bi našli svoj prostor na soncu. Jože Hermanko (roj. 1901) je izšel iz skromne železničarske družine. V prisrčnem družinskem vzdušju je doraščal v kleno osebnost z izrazitim čutom za socialne pravice. Železničarska stavka 1920 je odločilno vplivala na njegovo nadaljnjo življenjsko pot - postal je revolucionar. Na ljubljanski univerzi je študiral metalurgijo in se dodobra seznanil z marksistično literaturo. Služboval je v raznih krajih, ves čas živahno politično deloval in zato so povsod kaj kmalu zaslutili, kaj pomeni Hermanko. Leta vojne so pomenila zanj neprestano preganjanje in beg pred ovaduhi, vrnitev v domače mesto (Maribor) pa smrt. Gestapovci so ga ujeli in ustrelili. Hermanko je uspešno opravil svoje poslanstvo: svetal lik tega ideologa in bojevnika za preobrazbo druž- sodelavce, da so vztrajali na začrtani poti. Francka Kranjec: »SLAVA KLA- , VORA« laznik Knjiga pripoveduje o bridkem živ- toljko ijenju dvajsetletne študentke ekonomske fakultete Slave Klavore. O dekletu, ki mu nihče ni mogel odvzeti poguma in ki je s svojim mladostnim žarom in neomajno vero v zmago pravičnosti znala pritegniti svoje vrstnike iz študentskih in delavskih vrst v osvobodilno gibanje. Zaman so jo Nemci gnali iz zapora podpiranje osvobodilnega gibanja na Štajerskem. Malo je partizanov, ki so kot Za-prehodili v štiriletnem boju partizanskih terenov, sodelovali v tolikih borbah in bili priče pomembnih mejnikov osvobodilnega gibanja in oborožene borbe v severnem predelu naše domovine. Njegovo neposredno in živo pričevanje o tem viharnem in velikem obdobju je dragocen prispevek publicistiki in zgodovinopisju NOB na tem področju. V raznih zapletljajih in tveganih v zapor, jo mučili in hkrati občudo- položajih je ohranil prisebnost, ne-vali. Tudi v trenutkih pred smrtjo ?majno odločnost in^ vedrino. Knjiga, je ostala Slava neustrašena. Pred puškami si je strgala z oči obvezo, kakor da gleda v nove zarje, v uresničeno vizijo svojega mladega življenja. Franc Zalaznik-Leon: »DOLGA IN TEŽKA POT 1941-1945« V svoji knjigi opisuje F. Zalaznik partizanske boje na Štajerskem, še posebno slikovito pa zagatno vzdušje v dunajski delavnici (kjer je delal kot ključavničar), razne sabotaže, ki jih je organiziral s pomočjo svojih be je vzpodbujal ,mladino in zrele somišljenikov, ter zbiralno akcijo za ^>1 justifikacije, na katero “sodili mlhajlovičevci. p Iz pregnanstva se je vrnil Vlado “fekar v svoj Ljutomer poln entu-‘azma in volje do dela. Kot učitelj A. ni zapiral med štiri stene svoje Jrjthice, temveč je bil tudi vsestran-jj"* Javni in družbeni delavec. Vse tp,ler>je se je aktivno ukvarjal □ . tesno vzgojo in športom, sodeloval j v raznih drugih društvih. Z njim 0t>ča UtOmer izgubil enega najboljših Je mnogo bi lahko napisali o to-h?x u Porekarju. Za njegovo nesc-Vin 0 ^el° se mu je oddolžila domo-Vav?-z hthogihi1 priznanji in odliko-«hji — mi vsi pa, ki smo ga poznali, b Sa bomo vedno spominjali z Iju-Zhijo in spoštovanjem. B. R. Hllllllllli Prve težave (Slika prikazuje razred neke osnovne šole v Maroku) Rll!ll!!l»l!ll , JVTar sem res tako slaba uči-CiJica?., Ponoči, ko nisem mogla za-Pati, setn ge enkrat premislila JSodke najtežjega dne v mojem Posedli smo in začeli. Po uvodnih besedah vodje dolinske šole se je dvignil inšpektor in začel govoriti. Desetkrat je pouda- upirajo tem novim dognanjem. Hodijo po starih, klasičnih poteh. To pa ni prav. Take ljudi bo socialistična družba počasi izločila. iz katere diha prisrčna iskrenost, toplina in vera v človeka, bo bralca prav gotovo pritegnila. G. H. Razširjena dejavnost Pomurske založbe Recenzenti, ki so doslej ocenjevali edicije Pomurske založbe so si bili edini v tem, da opravlja ta založba pomembno poslanstvo, saj so nekatere njene knjige postale dragocen pripomoček učiteljstvu in šolam, pa tudi znanstvenim delavcem za spoznavanje pokrajine, njenih kulturno zgodovinskih in etnografskih znamenitosti, kakor tudi nekaterih pomembnih zgodovinskih dogajanj. Ko je letos dobila Pomurska založba status manjšinske založbe, pa je primerno razširila založniški program tudi v madžarskem Jeziku. Da ga ni razširila še bolj, je pripisati okoliščini, da nima na voljo dovolj veščin prevajalcev v ta jezik. Ze v prejšnjih letih ni mogla v celoti uresničiti založniškega programa v madžarščini prav zaradi tega, ker ni bilo ustreznih prevodov. Vsekakor je teže dobiti dobre prevode v madžarščino kot na primer prevode v španščino, angleščino ali nemščino, čeprav je madžarščina jezik naše narodne manjšine. Tako je med drugim naloga založbe, da čimprej reši vprašanje prevajalcev v madžarščino. Kljub omenjenim težavam bo za- • založba letos izdala vsaj štiri dela v madžarščini, in sicer: Miška Kranjca »Izbrane povesti«, Frana Levstika »Martin Krpan«, eno Cankarjevo delo, Kmečki koledar Pomurja in eventualno ponatis Prežihovih »Solzic«. Tudi ostali program Pomurske založbe dopolnjuje založniško dejavnost drugih slovenskih založb. Ves čas po osvoboditvi smo na primer zaman čakali na drugo izdajo Kardeljeve knjige »Potovanje skozi čas«, ki je izšla pred tridesetimi leti v prvi izdaji pri Mladinski matici; sedaj bo to vrzel izpolnila Pomurska založba. Knjiga bo izšla v zbirki poljudnoznanstvenih del. Od tistih, ki so v tej zbirki že izšle, naj omenimo le »Progresivna preusmeritev pomičnega gibanja med vojnama v Sloveniji in Trstu«, ki bo kmalu razprodana, ter zbornik »Prekmurski Slovenci v zgodovini«. Letos bodo poleg Kardeljeve knjige izšle še naslednje: Franc ^adem življenju. In Jšledala sredi so ril, kako je tudi pedagoška služ- Smelo moramo stopati, korak za Zadravec »Miško Kranjec«, cvetko -------___________________i-i: i i . . . Golar »Mladostna srpčanla« in Rn$i- znova sem ha spremenila svojo klasično obli- korakom po poti, ki nam jo je svinčeno strog obraz, ko. Dejal je, da danes ne gre več nakazala naša nova ustava. “ —-x- !-= za inšpekcije v pravem pomenu ’ ' ' obraza molčeča usta, ki ni- Golar »Mladostna srečanja« in Božidar Borko »Na poteh življenja«. Konec leta bo izšla verjetno še moramo publikacija posvečena ^ , ------ ...„.xx,xx. x.u™, ... — — —X—..x.jx . ^....x.... »In veste, na koga moramo publikacija posvečena osemdesetlet- t:Lhotela izreči ene same besede besede. Pedagoška služba v glav- misliti pri vseh svojih hotenjih, vlren1 tis«ndelRekinobravnavariimdsiZ" ‘ega --------- X.«:- pri vsem svojem delu in ustvar- - ' - prizanja. nem svetuje, pomaga, daje na- hč't so mi plavale nazaj na potke. In zato ne govorimo več o mit iši!e- Videla sem predsed- tako imenovanih »inšpektorjih«, hiBa izPitne komisije. Slišala sem temveč o svetovalcih. Ko svetova-gov gias: lec obišče šolo, ne sme biti pre- tjJrovarišica Breda, vi boste d Dri a lirb"'a’ Prizadevna učiteljica. 2e-^am srečno učiteljavanje.« Zad • kils sem srečna vse do janju?« je glasno stavil vprašanje tovariš inšpektor in s priprtim pogledom premeril stene od cigaretnega dima zakajene zbornice, In ko nihče ni čmrknil besede, je s kazalcem potrkal na •h(^m XXJV,AXX vvxxxx , p- — x^x.wxx. XX J T-''-' * >_VXXAA, «-XCX J ŽivT rnora^a dati živo pisanemu »neki« šoli, ki jo je včeraj odJ®?iu v dolini slovo in iti v skal, tako kritično stanje, d k;, abeno hribovsko šolo. Vzlju- o kakšnem učnem moramo na človeka!« Zdaj sem začutila vso težo besed: TEORIJA-PRAKSA! Hotela sem vstati in protestirati. Pa nisem mogla. Sedela sem na stolu plah — nadzornik je tu! — nasprotno, drug drugega moramo __________, „ ___ biti veseli. Potem je govoril o po- mizo in dejal: manjkljivostih na posameznih šo-g« J:56®3 srečanja s tovarišem in- lah. Tudi našo je omenil. V sko-- Kt°rjem. Nisem tarnala, ko pih besedah je povedal, da je na obi-da se biia'lljeno hribovsko šolo. Vzlju- o kakšnem učnem in vzgojnem Ije otroke’ spoznala rodite- uspehu sploh ne da govoriti. Tre- brez naslonjala kot nekak neupo- l^nil2 >fla sem se v š°,sko živ- ha bo podvzeti določene ukrepe raben stvor. Bila sem nemočna, drui®' , koliko večerov, ko so in to hitro in korenito. Nič ni po- povsem izčrpana in slabotna. Le kirj6 kolegice v dolini gledale vedal o vsakodnevnih težavah, ki s Voj; Podstave, sem jaz sedela v jih ima učiteljica na omenjeni StuJd. s°bici in delala priprave, šoli, za katero so vsi navzoči ve-hje„lra a sem, kako naj nasled- deli, da sem jaz. Ze tri leta se lazrpri ne zaP°slim otroke štirih poznamo. Oni poznajo mene kot hjji, r?v- Morda bi mnoge izmed človeka in kot učiteljico. Pozna-boij klPhile. Jaz pa, čeprav sem jo moje delo in iz njihovih oči ha J aJe narave, sem še zmeraj sem brala tiho tolažbo, da za dež- m zapisala sem sl prav benernStU’ na sv°iem prvem služ- jem posije sonce in da je treba dno srca: razoča ki mi je prineslo biti močan, če hočeš prenesti ta- »OBISKAL ME JE INSPEK- šPekc;ranie ob priliki zadnje in- ko inšpekcijsko korekturo (beri TOR!« Plajf' torturo!). Dolgo nisem mogla pozabiti in- 'in6 ' ° sem stopila naslednjega Nato je Inšpektor, ki se je špektorjevega obiska. Vedno mi Tam , zbornico dolinske šole. uvodoma predstavil za svetoval- je plaval pred očmi obraz, ki JJlst i7xh zbranih deset, pet- ca, spregovoril o novem življe- išče pri do kraja izčrpani učni la nbra, , ■ v' rram sern zagleda- nju na naših šolah, ki je in mora moči dlako v jajcu. Potem me je Zabila ga ne bom nikoli po- zaveti v smislu šolske reforme in delo prisililo v drugo razmišlja- . - ____ __________ ^ega'inšni! b.n obraz včeraiš' v smislu zadnjega Zakona o nje. Spet me je pritegnilo delo ^ inšpektorja. osnovnih šolah. Vendar se mnogi v šoli in izven nje. -breda- 8 Ivan Kre« — — ■ -------------- ljudsko gibanje na Koroškem. Med izrednimi izdajami bodo Izšle: Spominska izdaja o Slavku Ostercu, • ki jo je uredil Vanek Šiftar, »Prispevki k zgodovini Pomurja« kot zbirka del, nagrajenih iz Sklada Stefana Kovača, ter Zadružni koledar za leto 1964. V programu je tudi delo Nikice Brumnove: »Tiskarne In časopisi v Pomurju«. »Tovariši in tovarišice, misliti virnf“proze? oska?8 Hu^fes^-Med dvema svetovoma« II. del. Miško Kranjec »Rdeči gardist«, France Bevk »In sonce je obstalo« ter Ferdo Godina »Bele tulpike« (ponatis predelanega romana). Za izvirno poezijo je poskrbel Jože Ternar z zbirko pesihi »Sejalec«. Iz tuje literature bo založba posredovala tale dela: Arturo D. Hernandez »Sangama, dedič Inkov«, Jokal Mor »Zlati človek«, Nigel . , , .... _ Balchin »Sam sebi rabelj«, Louis globoko v mislih sem premislje- Bromfleld »Mlster Smith« m Drago vala in razčlenjevala samo dva Grah »zlato črnih dlani«, izbor umet-stavka- niške proze afriških ljudstev. »OBISKAL ME JE PROSVET- itoarnf dete^znaMh dvorna«”a“ NI INŠPEKTOR!« torjev, pa tudi za poljudno znanstve- »OBISKAL ME JE PROSVET- ?! !f}! 3?_.di)V°b. z!n,lr!ian3_a’. A!3 seSa NI SVETOVALEC!« In zapisala sem po njih predvsem šolska mladina. Čeprav je propaganda za publikacije Pomurske založbe pomanjkljiva, so sl nekatera njena dela prav hitro utrla pot na slovenski knjižni trg. Naj navedemo samo primer poljudno znanstvenega zbornika »Progresivna preusmeritev političnega gibanja med vojnama v Sloveniji In Trstu«, ki so ga ljubljanske knjigarne v nekaj mesecih prodale preko 300 Izvodov. Pričakovati je, da bodo ljubljanskemu primeru sledile tudi druge knjigarne, saj iz programa Pomurske založbe izhaja, da Je dobro premišljen Nepogrešljiv učni pripomoček za vsako šolo, za vsako učno ustanovo predstavlja pri uporabi modemih pedagoških metod ISKRA KINOPROJEKTOR K06 K06 JE OZKOTRACNI PROJEKTOR ZA PROJICIRANJE 16 mm FILMA NJEGOVE ODLIKE SO: POENOSTAVLJENA ZUNANJA OBLIKA — PORTABEL, MOŽNOST PROJECIRANJA FILMOV Z MAGNETSKIM IN TONSKIM ZAPISOM, PROJEKCIJA V OBIČAJNI IN CINEMASCOPE TEHNIKI, MOŽNOST KOMENTIRANJA S POMOČJO GRAMOFONA, MAGNETOFONA ALI MIKROFONA,- KER IMA KINOPROJEKTOR K06 VGRAJENE VSE POTREBNE PRIKLJUČKE VSE INFORMACIJE IN PRODAJA: »ISKRA« KRANJ — PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA: LJUBLJANA, KOTNIKOVA 6 Program založbe Mladinska knjiga v šolskem letu 1963/64 POSEBNO PRESENEČENJE JE PRIPRAVILA ZALOŽBA NAROČNIKOM KNJIŽNIH ZBIRK • ČEBELICA. • SINJI GALEB • KONDOR VSAK REDNI NAROČNIK PREJME V DAR KNJIGO! Nojdihojca Kartonske slikanice malega formata, z večbarvnimi podobami. Namenjene so predvsem predšolskim otrokom. Vrednost vseh navedenih knjig je cca 1800 din: VRTNARICA. Jože Ciuha. 2e izšla. Cena: 300 din ČRPALKAR. Jože Ciuha. 2e izšla. Cena 300 din DIMNIKAR. Jože Ciuha. 2e izšla. Cena 300 din VOZILA. Jože Ciuha DOMAČE 2IVALI. Marjanca Jemec PELJEMO SE. Marjanca Jemec Velike slikanice štiribafvne, na 16 straneh za naše najmlajše. MARJANKA VSEZNALKA. Branka Jurca. Ilustrirala Cita Potokar HIŠICA IZ KOCK. Ela Peroci. Ilustrirala Lidija Osterc. Cena cca 800 dinarjev. Zbirka Zvezdica je nova zbirka slikanic. Otrokom bomo tako nudili poceni slikanico na 8 straneh, velikega formata z večbarvnimi podobami. Izšle bodo: JANKO IN METKA. Priredil France Bevk. Ilustracije Roža Piščanec Andersen: Palčica SNEGULJČICA. J. in W. Grimm. Ilustracije Marlenka Stupica MOJCA POKRAJCULIJA. Koroška narodna. Ilustracije Mara Kralj VILE. Charles Perrault. Ilustracije Ančka Gošnik-Godec. Cena slikanici: 200 din Cicibanova knjižnica prinaša skrbno ilustrirane klasične in sodobne tekste domačih in tujih pisateljev. Skupna vrednost cca 4000 din PESMI ZA OTROKE. Izbral Janko Glaser. Ilustracije Stefan Planinc. (2e izšlo.) Cena 950 dinarjev RIBIČ LUKA IN DELFIN. Tone Seliškar. Ilustracije Janez Vidic. (2e izšlo.) Cena 880 din ZA LAHKO NOČ. Ela Peroci. Ilustracije Ančka Gošnik-Go- LUNA JE NA ZEMLJO PADLA. Dušan Mevlja. Ilustracije Marjanca Jemec »DRUGI« PRI KORZARJIH. Simon Chauffier. Ilustracije Cita Potokar. (2e izšlo.) Cena 950 dinarjev Pomožno šolsko in poljudnoznanstveno čtivo CICIBAN BERE. 1964. Cena 150 din. CICIBAN, vezani letnik 1963/64, cca 1800 din cpl. PIONIR, vezani letnik 1963/64, cca 1800 din cpl. KOŠČEK KORUZNEGA KRUHA. France Novšak. Ilustracije Vladimir Lakovič NAHOD V ŽIVALSKEM VRTU. Desahka Maksimovič. Ilustracije Sava Nikolič DOPOLDANSKI IN POPOLDANSKI OTROCI. Marja Cerkovnik. Risbe Marjanca Jemec Zlata ptica prinaša izbor najlepših ljudskih in umetnih pravljic iz vseh svetovnih slovstev. Izšle bodo 4 knjige, skupna vrednost bo cca 5600 dinarjev TISOČ IN ENA NOČ I. in II. ANGLEŠKE PRAVLJICE JAPONSKE PRAVLJICE Slikanice Andersenovih pravljic deset najlepših Andersenovih pravljic s štiribarvnimi ilustracijami. Vsi, ki naročijo knjige v subskripciji, jih dobe za ceno 3600 din, subskripcija traja do 5. oktobra KRALJIČNA NA ZRNU GRAHA CESARJEVA NOVA OBLAČILA KAKOR NAPRAVI STARI, JE ZMERAJ PRAV BEDAK JURČEK GRDI RAČEK PALČICA SLAVEC VELIKI MIKLAVŽ IN MALI MIKLAV2 VŽIGALNIK SVINJSKI PASTIR Knjižnica za šolarje prinaša obsežnejša dela za mladino od 10. do 14. leta. Skupna vrednost vseh knjig je cca 7500 dinarjev. Izšle bodo: PASJE ŽIVLJENJE. Ludvik Aš-kenazy. Povesti. Risbe po originalu. (2e izšla.) RIZEJEDEC SAVI. Gdtz R. Richter P 1 i»rf .v ' ' '.. U»r/»rjih »Drugi pri kožarjih« — S. M. Chauffier — Cicibanova knjižnica — že izšlo ROLF GOZDOVNIK. Thompson Ernest Peton BASNI. Ivan Krylov. Ilustracije Melita Vovk TUDI V VESOLJU ODVEČ. Milivoj Matošec. Ilustracije Stefan Planinc PTIČKI BREZ GNEZDA. Fran Milčinski. Ilustracije Hinko Smrekar. Ponatis ROBINZON CRUZOE. Defoe Daniel BOBRI. Janez Jalen Knjižnica Sinjega galeba dobro poznana knjižna zbirka, saj jo izdaja založba že 12 let. TATIČ. France Bevk HČI MESTNEGA SODNIKA IN DRUGE ZGODBE. Josip Jurčič. Ilustr. Nikolaj Omerza SADAKO HOČE ŽIVETI. K. Bruckner. Ilustracije M. Sorger DOGODEK V TIHI ULICI. P. Vežinov. Ilustracije M. Vovk HIŠA OB BOLNIŠNICI. Valja Styblova SERJOŽA. Vera Panova. Ilustracije Tinca Stegovec MEHIKANEC. Jack London ŽIVALSKE PODOBE. (Mravlje, Žabe). Fran Erjavec ODISEJA. Homer — Sovre Ponatis: KNJIGA O TITU. France Bevk. Cena v prednaročilu: broširane 200 din, cpl. 500 din Knjižnica Kondor je znana zbirka, ki prinaša obvezno šolsko čtivo za višje razrede osemletk, vse razrede gimnazij, strokvne in njim sorodne šole — zagotavlja dragoceno dopolnitev' šolskim knjigam. Cena v prednaročilu: broširane 200 din, celo platno 500 din. Izšle bodo: 1. ČRTICE. Ivan Cankar 2. PESMI. Oton Župančič 3. KMETSKE SLIKE. Janko Kersnik 4. ESEJ MED DVEMA VOJNAMA. Fran Zadravec (dvojna številka) 5. POEZIJE. Simon Gregorčič 6. PLAŠČ IN DRUGE POVESTI. Nikolaj V. Gogolj 7. PESMI. Kette-Mum-Cankar 8. GOSPA MINISTRICA, POKOJNIK. B. Nušič Knjižnica Sivi kondor (naročajo se lahko posamezne knjige) skupna vrednost knjig je cca 3000 din PESMI. A. S. Puškin (dvojezična izdaja) GILGAMEŠ. Uredil Franček Bo-hanec DVE DRAMI. Artur Miller ANTOLOGIJA SRBSKE LIRIKE. B;. Popovič ŠAKUNTALA. Kalidasa Zbirka Kozmos (naročajo se lahko posamezne knjige) skupno cca 17.000 din SOCIOLOGIJA., A Zun. Izbor tekstov STROJ IN MISEL. Rovenski POMORSTVO. Milenko Šober ZGODOVINA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE. Metod Mikuž GASTRONOMIJA. Kristina Ma-tjašič PREDHODNIKI SODOBNEGA OBLIKOVANJA. N. Peisner KNJIGA O GOBAH. Dr. Viktor Petkovšek, cca 1500 din SLOVENSKO SLOVSTVO DO 1848. Lino Legiša TELESNA KULTURA IN ŠPORT, Drago Stepišnik DRAMATURŠKI VADEMECUM. Vladimir Kralj ZGODOVINA EVROPSKE IN AMERIŠKE KNJIŽEVNOSTI OD RENESANSE DO DANES. Paul van Tieghen KNJIGA O LEPEM VEDENJU. Jože Šircelj Levstikov hrom 1963 cena za naročnike; 5500 din ppl-> 6800 din cpl., 8200 din plus PRAVDA ZA SERŽANTA GRI-ŠO. Arnold Zweig. Že izšla STRASTNO ŽIVLJENJE AMA-DEA MODIGLIANIJA. Andre Salmon. 2e izšla TEŽKI KORAKI. Ljubov Kabo. Prevod Vera Bmčič BREZDOMCI. Štefan Zeromski. Prevedel Franc Jakopin Izredna izdaja zbirke: SAMORASTNIKI. Prežihov Voranc. Cena cca 1300 din Žepna knjiga školjka Za naročnike 10 knjig po 250 din (bros.), 480 din (krt) TU JE VEST PREPOVEDANA. Giinther Anders-Claude Eat-herly. Pisma. Prevod Ludvik Mrzel. 2e izšla LEPA IMPERIJA. H. de Balzac. Prevedel A. Debeljak. Že izšlo ZAPISKI MAJORJA THOMPSONA. Pierre Daninos. Prevod Marija Kovač. Ze izšla KRESNI PLES. Frans Eemil Sil-lanpaa. Prevedla Mimi Malen- iVSla SPOMINI NA PARTIZANSKA LETA. Zbral, pripravil in uredil Ferdo Godina NA KMETIH. Ivan Potrč. Dve knjigi ROZALIJA IN VRTAČNIK. Smiljan Rozman SOV JI DAN. Leonardo Sciascia. Prevedel Ciril Zlobec. MALE KRONIKE. Maria Gia-cobbi. Prevedla Evelina Umek Zbirka Globus zbirka potopisov, monografij, dnevnikov. Skupna cena 6000 din OPERACIJA-1000. Cadaux, La-vigne, Matieu, Potie. Prevedla H. Kunaver. Že izšla KOLUMBA VESOLJA. Jurij Gagarin. Prevedel Dušan Željez-nov DEŽELA VZHAJAJOČEGA SONCA. Vojin Šantič. Prevedel Albert Širok OCEANIJA. Dr. Dušan Savnik Knjižnica Čebelica je najbolj razširjena knjižna zbir- 9aknTig.OCena:?00 din broširane! Izbrana SeUŽkOljeVa dela 200 dinarjev kartonirane za redne naročnike skupna vrednost knjig je cca 2800 din HUDOBNA IN PRIDNA DEKLI- RUDI. Risbe Stane Kumar CA. Charles Perrault. Ilustra- DEKLICA Z JUNAŠKIM SRCEM, cije Ančke Gošnik-Godec Risbe .Janez Vidic TAŠČICA. Zima Vrščaj. Ilustra- JANKO IN METKA cije Jože Ciuha MALI SAMOUK. Boris Pahor. Ilustracije Rudolf Saksida OTROŠKE PESMICE Z NOTAMI. Zbral Janez Kuhar. Ilustracije Marlenka Stupica. TRNJULČICA. I. in W. Grimm. Ilustracije Marlenka Stupica. SRNJAČEK. Danilo Lokar. Risbe, Cita Potokar POSADKA BREZ LADJE Izbrana dela Franceta Bevka OTROCI SAMOTE. V knjigi so naslednja dela: Lukec in njegov Škorec, Grivarjevi otroci, Pastirci, Pestema, Tonček, Peter Klanec. Cena cca 1800 din Školjka: Ivan Potrč — Na kmetih Pomožni učbeniki ŽIVALI NA VELIKEM POPOTOVANJU. Gerold Alschner. Prevedel Fran Onič ČLOVEK IN NARAVA. Tarman. Ilustracije Božo Kos ČLOVEK, KI JE SVET SPREMENIL, NAJBOLJŠI PRIJATELJ. V. Walther Slovarji SRBOHRVAŠKI IN SLOVENSKI SLIKOVNI BESEDNJAK, ppl. 1300 din. Ze izšlo ITALIJANSKI IN SLOVENSKI SLIKOVNI BESEDNJAK, ppl. 1300 din. Že izšlo ANGLEŠKO SLOVENSKI SLIKOVNI BESEDNJAK ppl. 1300 din NEMŠKO SLOVENSKI SLIKOVNI BESEDNJAK, ppl. 1300 dinarjev FRANCOSKO SLOVENSKI SLIKOVNI BESEDNJAK ppl. 1300 din Zbirka Kultura ZGODOVINA SRCA. Richard L Morus. Prevedel Cvetko Zagorski. Cena cca 2000 din ANABASIS — KIROVA VZGOJA. Ksenofont. Prevedel Janez Fašalek. Cena cca 1500 din MONOGRAFIJA FRANCETA MIHELIČA. Spremna beseda France Stele. Cena cca 2500 dinarjev ZGODOVINA GRŠKE KNJIŽEVNOSTI. Cena cca 2500 din Karl May 3 zvezki š 200 din Fritz Steuben skupna vrednost cca 3000 din HITRA NOGA IN BELA PUŠČICA LETEČA PUŠČICA RDEČI VIHAR Zbirka Komet skupna vrednost cca 1000 din UNIČUJOČI ZAKONI. Hubart Monteilhot BEDAKI UMIRAJO V PETEK' A. A. Fair KRIVDA DRUGEGA. Edgar Wal' lace KO JAGNJE KROTAK. Lock-ridge BAYLEYSKA SKRIVNOST. Sy mons ' 1 Posebno opozorilo vsem pedagogom! i Vse knjigarne in direktno upravi založbe sprejemajo naročila n* knjige, ki bodo služile kot po-možni učbeniki in jih imamo i< na zalogi: MLADI ODER 1963. 1700 din, krt DRUGA SVETOVNA VOJNA, dr, M. Mikuž. 300 din, br. RAZVOJ FIZIKE OD NEWTO-NA DO KVANTNE TEORIJE, Einstein. 500 din, br. »VEGA« matematične in drugi tabele in obrazci, Uršič. 350 dinarjev, cpl. RUSKA SOVJETSKA KNJIŽEVNOST, Bmčič. 580 din, br. GLASBENI SLOVARČEK, Škerjanc. 540 din, br. FILMSKI JEZIK, Martin. 750 dinarjev, br. NOTRANJOST ŽIVE CELICE, Butlar. 200 din, br. ZAKONI NARAVE, Peierls. 400 dinarjev, ,br. SKRIVNOSTNA BITJA GLOBOKEGA MORJA, Riedel. 200 dinarjev, br. FIZIKA ZA KRATEK ČAS, Ko-stič. 400 din, br. PO TUJIH CELINAH. 630 dinarjev, br. ENERGIJA BODOČNOSTI, Klef-fe. 580 din, br. TELESNO DOZOREVANJE, Beck. 600 din; br. REŠITELJI ŽIVLJENJ, Eberle. 480 din, br. NAŠ PRIJATELJ ATOM, Disney, 1500 din, ppl. OČE GORIOT, H. de Balzac — (šolsko čitivo). 450 din, br. IVANHOE, W. Scott — (šolsko čtivo). 590 din, br. DALEČ JE SONCE, Cosič. 790 dinarjev, br. LISTI IN REVIJE: Mladi vedež — izpopolnjen ponatis spomladi 1964 (ilustracije iz knjige) Zbirka Priroda in ljudje MISLEČI DVONOŽEC. Dr. Božo Šerklj. Cena cca 3000 din SVET ZVOKA IN GLASBE. Miroslav Adlešič. Cena cca 3000 dinarjev SVET NARAVE. Walt Disney. Cena 1500 din VARSTVO PRED JEDRSKIM SEVANJEM. Dr. Alenka Dekleva. Cena cca 1000 din V šolskem letu 1963/64 10 številk revije in knjiga BUTALCI, Frana Milčinskega za 600 dinarjev Plačuje se lahko v 10 mesečnih obrokih Priročniki JAMARSKI PRIROČNIK. Dr. Ivan Gams. Cena cca 800 dinarjev PRIROČNIK UNESCO — posku-' si in učni pripomočki za pouk naravoslovnih ved v osnovni šoli. Cena cca 1000 din MLADI KEMIK II. Maks Prezelj. Cena cca 800 din MLADI VEDEŽ. Izpopolnjena izdaja. Prednaročila že sprejemamo. Izide spomladi 1964. Cena cca 2500 din Zbirka Igra in delo Zbirka cenenih knjig, ki dajejo navodila učencem za najrazličnejša dela doma in pri tehničnem pouku MODEL P-141. Jože Prhavc — cča 200 din VESELE URE. Dr. Niko Kuret — cca 1200 din ELEKTROMOTORČEK. Smiljan Ogorelec (ponatis) — cca 150 dinarjev TERARIJ. Jože Belin — cca 150 dinarjev MALA GRAFIKA. Marija Vogelnik — cca 150 din Zbirka Sigma Zbirka monografij s področja matematike in fizike. Knjige so namenjene dijakom višjih razredov gimnazij in strokovnih šol, Študentom in profesorjem. Skupna cena cca 3000 din UVOD V TEORIJO INFORMACIJ. Dr. Rajko Jamnik NUMERIČNO IZRAČUNAVANJE ENAČB. Dr. France Bohte TEORIJA MNOŽIC. Dr. Niko Prijatelj Eksperimentalne omarice Vsaka omarica cca 3500 din KEMIJA. Joško Batestin MIKROSKOP PIONIR. Joško Batestin Za vse pionirke in pionirje revijo PIONIR • veliko nagradno žrebanje za vse naročnike • devet obsežnih in zanimivih številk • tudi v novem šolskem letu 1963<64 samo 540 din • plačljivo v 9 mesečnih obrokih VSAK TEDEN PRIJETNA ZABAVA za učence od 10. do 14. leta pri pre' hiranju lista 36 ŠTEVILK V NOVEM ŠOLSKE*1 LETU ZA ISTO CENO KOT LA^I • 25 DIN (ZA IZVOD) ut mladina VSAKO SOBOTO • 24 bogato ilustriranih strani • prijetno nedeljsko branje • humoreske • uganke > • reportaže • odgovori na vprašanja bralcev • rubrika »Halo 08« 9 še vedno 30 din za izvod