2ENEVA VABI PRO Cena lUts _JeM.OO GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Jaouarr tt. 1*1«. at Um »ofTO— ▲•t of Cm«!« o« hUrck I1L sobota, 17. decembra (Dec. 17), 1932. Urtdniikl In u pravniški MIT 8. UwmUle Ave. OKIm of Publlestieej , M87 Boutb LewwUW An, 7 Tttopkoae. Eoekw#U 4804 -----STEV.—NUMBER 297 Aeceptanc« for mailin* »t " T7x nt Oct. »,-lttt, S«t lan 14. 1911 Glasovanje o legalizira piva prihodnji teden Zborničal komitej ignoriral proteste profesionalnih auhačev in odobril CoUierjevo predlogo »aHhington, D. G, 16. dec.— S 17 proti 7 glasom se je komitej nižje kongresne zbornice za pota in sredstva izrekel za Col-lierjevo predlogo, ki določa le-galiziranje piva, ki bo imelo 4 odstotke alkohola, kar je v soglasju s priporočili pivovarnar-jev, ki so nastopili na zaslišanju pred tem odsekom. Predloga je bila amendirana in kot taka Izključuje lahka vina. Ker je zbornični odsek odobril osnutek, je skoro gotovo, da bo prišlo do glasovanj* prihodnji teden. Henry T. Rainey, vodja demokratske večine v nii-ji zbornici, je naznanil, da bo predloga prišla na razpravo torek, drugi voditelji v kongresu pa napovedujejo, da bo sprejeta pred božičem. Predloga predviduje $5 davka na sod piva, kar naj bi prineslo vladi od 125 do 300 milijonov dolarjev letnih dohodkov. Licenca za Izdelovanje piva bo [stala tisoč dolarjev na leto, pro-drobno pa bo ProHfraneoska stracije * Benetkah Velika množica je prišla pred poslopje francoskega konzulata In protestirala AHERIKONA SODELOVANJE Liga narodov apelira tudi na sovjetsko vlado, naj jI pomaga pri reševanju japonako-kitaj-akega konflikta v Mandžuriji Benetke, Italija, 16. dec.-J)e-monstranti, krog dva tisoč po številu, so včeraj prišli pred u-rad francoskega konzula in protestirali proti incidentom v Dalmaciji, kjer so bili nekateri liki beneških levov, spomini beneške civilizacije, razdejani z di-namitom. Demonstranti niso bili nasilni; bili so le glasni v protestih, in ko so korakali proti poslopju I Sevanju konzulata, so drugi demonstran-tje zvonili z zvonovi, ki se nahajajo v slovitem stolpu katedrale sv. Marka. Poročila se glase, da so bile slične demonstracije v teku tudi v Reki. Jeza proti Franciji izvira iz prijateljstva med Francijo in Jugoslavijo. Fašisti obtožujejo jugoslovanske avtoritete odgovornosti za čine vandalizma, ki bo se pripetili v Dalmaciji. 3a Ženeva. 16. dec. — Spravni komite j devetnajstorice je včeraj soglasno odobril poročilo odseka, kateremu je bila poverjena rešitev japonsko-kitajskega konflikta. O pogojih, ki jih vsebuje poročilo, sta bila obvešče* na reprezentanta Japonske in Kitajske v Ženevi. Zamotana stvar je vprašanje, kako bosta Washington in Mo» skva sprejela poročilo in če sta pripravljena sodelovati pri re-konflikta na Daljnem ?ntT—1ra NHOC FARMAR JEM NUJNO Formirali so vo avet. V pritegniti a lavce I in delavski bodo skušali ialraae de- Readlng, Pa. -r V tej socialistični trdnjavi je pričela centralna delavaka unija z akcijo za organiziranje vešga delovnega ljudstva v masno gibanje, v vojaški in delavski *vet, ki bo de položaja in interesov. , tega giba-vojaški in tisoče neor- llnski rekord, lno 60 ur na »ljan "share kar pomeni delavcev. POTREBNA Ako se kongres ne bo savael aa farmarje, je k risa neiaogihna vzhodu. Poročilo odobrava stališče Lige narodov, ki je bik> izraženo v resoluciji, katera je bila sprejeta v zadnjem marcu, to je, da liga ne bo priznala teritorijalnih pridobitev, ki so bile isvojevane s pomočjo oborožene sile. Dalje naglaša svetost določb devet-državnega pakta in Kelloggove mirovne pogodbe, ki izključuje napadalne vojne; sprejetje tistih točk Lyttonovega poročila, v katerih se sugestira avtonomna vlada za Mandžurijo, in da se povabi Amerika in sovjetska rrpubli-ia na sodelovanje v dosego miru na Daljnem vzhodu. Nedavno je pajonska vlada instiuirala svojo (Icegacij*:, — ------ -- ; v—-»»v.- - ------ I "»J odkloni proporicije glede u- lgnonral proteate profesionalnih jinft denarja, ki se ga Potrebu- BU|M)vitve ^narodne komisi-suhačev, katerih reprezentanti je za vzdržavanje člkaških Jav- jo nij bl vodiU ipraVna | so na zaslišanju Wgirali komičnih šol, je bila črtana iz ------ 1 ' "tej,^ II Bo cuna Šolskega odbora na «... va- bile dane v volilni kampanji gle- vo neoficielnega komiteja ban-de modifikacije prohlblcljaklh kirjev in vetetrgovcev. Namesto 172,000,000 je odbor apro-priiral samo 148,000,000. Učiteljska unija je naznanila, da bo vodila boj proti temu napadu na javne šole. Krajevne u- dajalec piva na drobno pa moral plačati $20 davka na le-, ||ftHoljska BOljS BapOVO- to. Na podlagi osnutka bi ko- 9 zarec, vsebujoč osem unč piva,' «UU |jq| banklrtC HI stal pet centov, Zaboj 24 stekle-( ' % 1 nic piva dostavljen na dom, P* „ ^ ppot, rwhlMjl krog $2.16. i vzdržavnnje šofctva Z odobritvijo Collierjeve -- predloge je zbornični komitej chicago. — (FP) — Ena irot- zakonov. Potreba po večjih federalnih dohodkih, zlasti pa izrek volilcev pri zadnjih volitvah, ki so obsodili prohibicijo, je razlog, da je komitej odobril Coliierjev osnutek. Pivovarnarji, ki bo nastopili na zaslišanju, so argumentirali, da bodo takoj potrošili 860 milijonov dolarjev za rehabilitacijo pivovarniške induBtrije. Dru gi interesi, kot izdelovalci sodov in steklenic, so tudi zatrjevali, da bodo potrošili več mili jonov, ako kongres legalizira pivo, kar bi rezultiralo v uposlitvi najmanj 300,000 delavcev. Komisija zasegla poslovne knjige dnibe Skušala bo dognati izžemanje po "Holding" kompaaljl 1'aternon,, N. J. — Državna komisija za javne naprave je za-poalovne knjige New Jer- j«, Komitej devetnajstorice se bo najbrž ponovno sedel na svoji seji v soboto, ko bodo reprezentanti Kitajske in Japonske objavili Instrukclje od svojih vlad, nanašajoč se Aa poravnavo mandžurskega konflikta. člteljske unije, ki so pridružene jk. < trgovati di- Ameriški učiteljski federaciji,! Podjetnikiae morejo trgovauoi bodo prinesle zadevo v javnost raktao z Rusijo Chicago. — Podjetniki srsd njega zapada, ki so mislili, da bodo lahko direktno trgovali z Rusijo, bo bili informirani, da «ty "hi jo x< M<, Co d< i ku ' ' >vor & Light Co., da doic v i.c!!k! meri jo izkoriMa < iT ali matična družba, ki juiohra. i z oktopus ,3 As-Uj4 Gas und Electric Co., . «nc»o podjetje, ki ima mr> *or.cy Power & LIglit ima monokel v zgornjem <»r/.ave, v petih okrajih, »ervira 41,000 konzumen-tov. .Slednji so pričeli akcijo ra znižanje cen, nakar se je komisija oJloOiia za kompletno prei-ekavo te veje elektrarskega tru-ata. Nič manj potrebna je akcija proti Publici&ervice korporaciji, k> je bila spočeta v graftu in se razvijala v korupciji. Ta korpo-rac'ija kontrolira drtavno legl-"laturo skoraj atoodatotno — n<-kdo je izračunal to kontrolo na 99.44 odstotka. Nakana bankirjev je H«yonne, N. Y. — Tukajšnji bankirji so naslovili mestni pravi zahtevo, naj reducira pia-vnem uslužbencem. Takoj dru-'i*n so prišli gasilci, policaji, učiteljica in mestni klerki pred h*nke In zahtevale svoje vloge. Hankirji so aa ustrašili in umaknili zahtevo. in jo pojasnila. "Ako bo organizacija bankirjev diktirala šolskemu odboru, tedaj bo sistem »vobodnega jav- TrX korporacUe s sedežem prihodnjih dveh let h , je lzja-| ^ Yorku vila Florence Curtis Hanson, tajnica učiteljska federacija". Cikaški komitej, ki mu načeluje Fred W. Sargent, hoče odpre-viti otroške vrtce in druge de-partmente. Mnogo bankirjev, ki izpodkopavajo temelje svobodnemu šolstvu, pošilja svoje o-troke v privatne šole, drugi pa ne plačujejo svoj del davkov. Načelnik komiteja Sargent, ki kot predsednik Northwestern železnice prejema $61,000 na leto in vleče velike dohodke iz drugih virov, je plačsl 1. 1630 samo $lf3 osebnega davka. On je direktor vzč baftk in telefonske kompanije". Ce ljudstvo ne bo ustavilo križarske vojne proti Javnim šolam, bodo imeli po mnenju tajnice učiteljske federacije le o-troci bogatinov priliko do izobrazbe. _____ Okostje Človeškega orjaka najdeno v Pslestlal London, 1«. dec. - Semkaj je doapelo poročilo, da je eks-pedicija, ki jI načeluje Dorothjr Garrod od hriUkega arheološka ga zavods, nsAla skeleton člove-ikega velikana v athlltakih jamah v Palestini. To pleme flo-veških orjakov, menijo arheolo-j« živelo v Isti dobi kot nean-dertaUki človek, čigar ostanki bili najdeni v Evropi, In razlikuje od vaeh doslej odkritih vrst prazgodovinskega človeka. _________ —^ gf aovlh sscallstllalh klabav Chicago. — Glavnemu stanu socialistične stranke je Wloj>ri-JavlJenlh » novih socialističnih klubov, ki bo bili organizirani v 14 državah. Od teh klubov ~ trije mladlaskL , loval za izboljša protekcijo delava Namen spon nja je, pritegnit delavski svet tudi ganislranlh tekalnih in plete-ninarskih delavcev, ki so predmet največjega Izkoriščanja v tukajšnjih tovarnah. V tej krizi so plače dosegle delovnik je še v teden, kjer ni bil the-work" sistem pavperizacijo v To gibanje, ki dobiva spontan odmev, je več ali manj revolucionarnega značaj*. V vojaških in delavskih svetih se je napri-mer organiziralo rusko delavstvo, ki je strmoglavilo batjuška carja in ves njegov alstem In prevzelo državo v svoje roke. Slepi j ameriški kapitalizem se tudi ra-pidno približuje točki gnilobe, katera je bila »guba za cari-zem. Tudi ameriški industrijAki jcarjl pehajo dolojvne mase na (stopnjo rapldnera propadanja in revolucije. Vojaški in delhvski svet v R< odfngu za erkrat fic nima rr vf,'-rljc zs svof ošlj. Prizadeval pa si bo definitivuo da potom masna akcija prlaM oblasti in In-dustrialne barone na izboljšanje položaja: na odpravo "ahare-the-work" sistema, črno lista, znižanje delovnih ur fe zvlianje plai ler 1?o vodi! skclj« v interesu brezposelnih. Prvi masni shod se je vršil prošlo nedeljo v Delavskem li< <• ju. Poleg domačih socialističnih govornikov sta nastopila Emil Rleve, predsednik pletenlnarske unije In John Phillips, predsed nlk državne delavske federacije GovernerJu Plnohotu je bil poslan protest proti znižanju a-proprlaclj za delavski depart-ment, v čigar področje spada en-forslranje deUvske zakonodaje, |kl bo ostala v veliki meri le na ^Irju, če državna vlada izvede načrt "varčevanja" pri tenr važ nem delu. Wash!ngton, D. C. — (FP) — Resolucija, ki jo je predložil kongreanik McFaddon In v kateri je zahteval, da kongrea ob-tuši predsednika Hooverja, ker ni izvajal poverjenega mu mandata proti poakusom evropskih dolžnikov aa Črtanja vojnih dolgov, ni alcer dosegla cilja, vendar pa je odprla vrata za svobodnejše diskusije o veliki krizi, ki bo prišla, ker ne bodo mogli ameriški farmarji plaAati o-bresti na svoja dolgove. Na ato-tlsoče farmarjev ne bo plačalo davkov, ker ao cene pridelkom padla tako nizko, da ne krijejo niti stroškov produkcije. Ako bi bili v prihajajoči kri-si prizadeti aamo farmarji, bi to še ne vznemirjalo kongreaa. Kar skrbi politika, Je dejstvo, da bodo utrpele velike Izgube zavarovalne družbe in bankirji, ki lastujejo hipoteke na farme. Vlada bi prav mirno gledala stradanje farmarjev, toda obva "ovatl mora Hamerlško instituel ja", zavarovalne drušbe In ban-pred velikimi izgubami. T<» je vzrok, wsmi ml nauasas or th* mmuffsd n Glmsovi iz naselbin Slovanov sploh. Vidi m pa, de Težava je, ker po i- njevl&duje med obema nekaV graki »streseni po raznih na-mkčnost. In kjer ni skupnosti, ^mK In tako vzame več &i*a Um tudi ne more bttl na|»red- za pr^ravo. Zanesemo ne pa )ah-ka MendrlTre* teko peUlo, ko, da kadar prirede zopet kako 138 IMUim » okleni«. M ' i—« -----1 d* v»m i« • 1M2,. p«U« v.U«. Beneški levi in Uradai tiskovni biro v Rimu je zadnje dni aaposlsn z razpošiljanjem vesti o rim^h Hu-tknlevakih demonstracijah proti JugoslaviJ . Ham MuBKolini Je aankcloniral demonstraci-j«, vihtel dalmatinsko Wtavo z balkona svoj« Zd* in aipal avoje tipične pugillstlčne bese-dTVovod temu sikanju v Rimu so-*na P«»-l»gi rimskih vesti — dali dalmatinski Hrvatje, ki ao v Trogiru pri Splitu razbljl nekaj kamnitih beneških levov^kl BOOstali vUmka|in h stavbah Iz davnih časov, ko Je bila Dalmacija del despotlčne behdfce republike. t jugoslovanske strani Se nimamo porodil, da bi vedeli, koliko je resnice na tem. Sodeč po prejšnjih incidentih v Dalmaciji bi lahko zaključili, da je to res — ln takoj pribijamo, ds je to početje prismodarija. Razbijanje starin v Dalmaciji ali kjerkoli je prav Uko nesmiselno in barbarsko kakor je nesmiselno In barbarsko od italijanskih fašistov, da zatirajo slovensko in hrvaško besedo v priropahem Prl-morju. Za beneške kipe v Dalmaciji niso odgovorni ne hrvaški nacionalisti niti lUHJanskl fuAisti, čeprav se zadnji smatrajo za dediče rimskega imperija iz Cezarjevih ča«ov. Največja prismoda v Um sporu pa je Mus-solini sam, ki oflclelno podžiga svoje pobesnele fašiste k raasajanju, namesto da bi jim zavezal gobec. Mussolini s svojo politično ftlahto ae smatra za najkulturnejšc ljudi na svetu, sa nosilce nekakšne "najstarejše civilizacije", ki edina nekaj šteje ln vsi soeedje okrog Italije so mu barbari — toda zdaj je pokazal pred vsem sveftMfcda je navaden jaekaas ali po domače osel. DlkUtor, ki htk«>v.\Torvi je še vseeno preeejAAje mm| volllcev, ki se niso (IslTiimHMrnM ti s pivom. i Dne 26. novembra Je dramski J odsek soc. kluba uprizoril v fron-tenaškl dvorani "SUre eraba." Udeležba je bila sa aaše psmsre dobra. Navzočih Je btto i|iS IM ljudi. Razveseljivo je. da Je bilo opaziti med njimi velike naših starejših ljudi, ki ne pridejo radi na navadne \eselice. Kot je bile \ Idr U, so bili udeletencl zelo za- Izvirno iz metropole Cleveland, O. —' Na St. Clair ave. nastaja ponovno revolucija. Socialisti so se uprli kralju ( ?), patriotje Grdina, Pire, Debevc, Penko in kraljevaška demokratična Ameriška Domovina zagovarjajo kraljevske goste, ki so predsUvljali Jugoslovanski režim dne 4. dec., češ, da aU dva socialista vpila "Dol s kraljem!" Nič pa ne omenjaU urednika, ki imaU delavce za velike bedake, separatistov, eselpistov ln komunistov, kateri so aranžirali pohod po St. Clair ave. v znak pro-tesU. , A. D. ima radi tega tudi t>rav lep dopis od zunanjega gosta L. B. (menda Louis Ballant iz Lo-raina), ki priporoča, naj se vie socialiste vrže na prihodnji delniški eejl iz SND. Seveda je bil U dopis popravljen v uredništvu "A. I>." v toliko, da podžge in da predpriprave Tonetu in o-sUlim demokratom za nastop na delniški seji. Čudni so res ti Gr-dine, Pirci, Debevci in A D. Enkrat zagovarjajo demokracijo, ameriško republiko, N. S. zastavo, amsrlško ustavo, Pire čelo poučuje o državljanstvu in se Štejejo za lojalne zagovornike ameriškega kapitalističnega sistema, potem pa kade kraljevemu režimu. In taki ljudje bi radi učili socialUU obnalanja-! ; Pire, ki poučuje druge o državljanstvu, gotovo ne pozna a-meriške zgodovine. Ce bi jo, bi se ne zgražal, če nekdo zavpije: "Dol s kraljem!" AU ni tudi A-m.riška domovina vpilaua St. Clair sms. In ne v Berlinu "Dol s In to koma) 1*4« Dotath, Minn.—Zdravje, če ga človek ima, je res več kot bo-gastvo, čast, slava itd. Kajti vse nič ne pomaga, če zdravja ni. Zadnje čase je tukajšnja St Marys boMea polna bolnfleov, ki trpijo na influencl ali "flu." Te dni sU srečno prestala operacije ilana SNPJ Jos. Perko in Avgu-sU Seliškar iz Elyja, Minn. IstoUm se nahaja Anton Pleše iz Eveletha, ki se je tudi podvrgel operaciji. Dodam še to, kLf Z Istimi pripravami nam is jno-goie registrirati akustično ,ymo živčne reakcije na dražljaje zunanjega sveta. Ce se dotaknemo z roko n. pr. bruna, začutimo, da je oglato, hrapavo in vlažno. Vsak izmed teh treh občutkov se v zvočniku javi z drugačnim zvokom. Na zunaj je videti vsa stvar sila preprosU, v resnici pa je bilo treba dolgoletnega, napornega študija, da je bilo mogoče spo» znati bistvo živcev, živčnih impulzov in reakcij. Eksperiment z "zvenečimi živci" potem sa- Tisočletna Mihvaukee, Wls. — "Slava bo-gu v višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje." Ta pesem se poje po cerkvah in domovih ob vsakem božiču že 1932 let Poje se odkar ae je rodilo dete, ki so mu dali ime Jezus Naza-renski, kralj judoveki. Takrat, ko se je rodilo to deU, je masa nevednega ljudstva verjela v bajke. Mnoge nevedne mase verjamejo še danes, da se je dete rodilo zato, da je rešilo popolnega pogubljenja in izv Jičalo vse grešne narode. Kljub Uj pesmi, ki jo prepeva še danes pobožno ln zavajano ljudstvo ob vsakem božiču "Mir tjudem na zemlji, ki so dobre volje/' je ves svet razburkan ket morje v velikem viharju. Ogenj strašne vojne gori neprenehoma, katerega ljudstvo s strahom o-pazuje, ker se boji, da se razli. rl. Ce se pa ljudstvo toliko opogumi, ds gs ugssne v eni deželi, prične takoj goreti v drugi. ■ Vojne ladje se gradijo, topovi se vlivajo ini v tovarnah za imt-nlcijo se obratuje dan in noč. Krdela vojnih letah manevrirajo v zraku-in..ee vadijo, da bodo sposobna metati strupene in ras-dejakie bombe na nedolžne ljudi ln brezdomno armado. To vse se dela tin pripravlMt domovine. Sedaj se pa vfpllfc mo. katere domoviniHHl "Splava Bogu na višavah iafafcr kajzerjemrjP^PHHHIPHHH nazaj. Ali jhn je^Saea*, da to bo m*T«a v Ameriki kričali že peetl ltfl t^eiia^ k aedli trošj^grO- isoSlavsks dosnave in leti "l)ol ktaljena. tiranijo^i^ m^o voirfM tiranT?" Uvkralj bIKv L^j^rabil zs mo še stvarno dokazuje pravilnost teoretičnih ln drugln eks-perimenUlnih izsledkov ter rsz-širja pridobljeno znanje v podrobnostih. Dva moža sta se tu predvsem odlikovala z novimi spoznanji o našem živčnem sistemu in njegovem delovanju. To sU bila sir Charles Sherrington, profesor fiziologije na oxfordskem vseučilišču, in profesor Douglas Ad-rian e camridgeškega vseučilišča. Kakor znano, sU oba učenjaka letoa prejela Nobelovo nagrado za medicino, ki so jo zadnjič podelili že prsd tremi leti. Sherrington se je osredotočil predvsem na proučevanje hrbte-niškega živčevja in je tu odkril važne motnoetl za kirurške po-eeške v hrbtenici. Odkril Je tudi skoraj neftogrešno metodo za u-gotavljanie oteklin v hrbteni-škem mozgu in je kirurgom o» tvoril nove poti s raziskovanjem možganeks skorje. Prof. Adrijan se bavi s sličnimi, samo usmerjenih raziskovanji. Pri proučevanju znakov, ki jih oddajajo živci posameznih mišic, je uporabljal vsakovrstne električne instrumente Jsstne konstrukcije ho tako je tudi živčne impulze kot prvi spreminjal v zvoke s pomočjo močnih ojačevalcev. Oba moža sta tako skromna, d* j« je nagrada v priznanje njiju dela naravnost presenetila. Nista, videla nič pasatattHa v Uganka kvantne teorije Na Dunaju je predaval prof. dr. Hans Thir-ring o spremembi pojmovnih sistemov v fiziki. Za fiziko je udarila usodna ura L 1895. z odkritjem Roentgenovib žarkov, je izvajal prof. Thirring. Od tedaj ee je v fiaiki mani. kaj epremenilo. Predvsem se je zrušil nauk o nespremenljivosti prvtti, kar je prav za prav samo razširilo ndše znanje. Tudi drugo epo-halno spoznanje, splolna vetetivnostna teorija, ki jo ja smatral svet laikov za posebno revolucionarno, končno le ni bilo tako razburljive. Kajti Einstein ni samo nekaj podrl, temvpč je tudi zgradil nov, zaključen nauk, ki ae m primerjati s klasično fiziko. Celo pred-Btava o zstrlvljenem prostoro, ki je laiki ne RlorejO kar razumeti, se da primerjati z obliko zemlje, kije imela nekoč toliko nasprotnikov Nekaj popolnoma novega, kar so pa laiki spregledali, je pa kvantna teorija. Ta pred-sUvlja v svoji današnji neizdelani obliki ne. kaj tako zamoUnega, da premnogi fiziki njtl ne poekušajo, da bi o njej govorili v poljudni obliki. Fizik in astronom Eddlntfton pravi, da bi bilo treba posUviti pred to področje tablo z napisom: "Zaprto zaradi popolne prezidave. Vstop najstrožje prepovedan r^^^H Kvantna teorija je nasUla v glavnem tako, da jo pokazala svetloba, ki so jo smatrali stoletja sa imaterialen valovni pojav, pod nekimi pogoji materialen značaj. Temu nasproti ho ee kazali katodni žarki, katere so razlagali kot nemntne sfcovne deloe, kakor valovi, s formulami klasične fizike ni bilo mogoče obrav-navati niti lepa niti onega pojava, kajti ne gre za malenkostne kvantitativne, temveč za kvu-llUtivne razlike. Znanost enostavno ne more naprej. HSisenberg in Schroedinger sta sicer posUvila nove teorije, ki omogočajo izračuna-nje teh pojavov, a te teorije so popolnoma ne-predsUvotvorne. S Schroedlngerjevo teorijo, ki ne izhaja s tremi dimenzijami, temveč zahteva kar Itiri, je mogoče sicer računati in z njeno pomočjo so napovedali eksistenco dveh vrat vodika, kar so eksperimenUlno dokazali lele pozneje, a vendar je to formula, o kateri ne vemo, kaj tiči za njo. Kvantna teorija zahteva pač čisto novo pojmovanje sveta in njegovih pojavov. ljudem.na zemlji, ki so dobre tem, da sU vsako minuto svoje-volje." JNru in dobre volj* n*. ^ Hfljenja posvetila znanstv* bo nad narodi, dokler ss os bo ftsmu delu. Po tem oflclalnemj priznanju svojih uepehov pa bo-sU svoje sUe izkoristila le bolj y pzid znanosti in človettva. Potresi—posledica osuševanja V zadnjih dveh tednih so zabeležili seizmo-grafi na Holandskem in v zapadni Nemčiji v«č močnih potresnih sunkov, ki so imeli svoje središče na Holandskem. V zvezi s temi potresnimi gibanji priobčujejo sedaj holandski Usti senzacionalno poročilo o njihovem vzroku. Neki amsUrdamski list opozarja n. pr. na to, da je te potresne »unke napovedal neki znani ameriški seizmolog že pred tremi leti, in sicer kot posledico feaulevalnih del na Zui-derekem morju. Kakor znano, so Holandci to ogromno vodno površino zajezili in odrezali od morja z namenom, da je spremenijo v suho, plodno zemljo. To zajezitev in z njo zvezani odtok velikanskih vodnih mas pa sU povzročila ogromno preložitev tež v dotičnem ozemlju, in sicer v razmerju z odstranjenim vodovjem. Voda je prenehala pritiskati na tla in s tem so nasUle motnje in napetosti v zemeljski skorji, ki se morejo izravnati le v obliki potre- ■ , - Seizmografska posUja De Bilt tudi v resnici ugoUvlja, da zadnji potresni sunki niso morda vulkanskega Izvora, temveč tektonskega. To poročilo in druga k*žfjo, da je imel ameriiki učenjak s svojo napevedjo prav. Doslej so to-sušili sicer le del Zuiderskega morja, a vseka-. kor zadostuje že doslej odstranjene vodne množine sa nasUnek tektonskih napetosti v tem ozemlju. Verjetno je, da se bodo potresna gibanja le ponavljala, dokler se pač te napetosti ne izravnajo. ' >■*? .. i' i Skrivnost Atlantide Skrivnost pravljične Atlantide se čedalje boy jasni. V zadnjem času je izšlo o tem predmetu več učnih razprav, ki dokazujejo, da spada bajka o Atlantidi v kraljestvo domišljije. Kljub temu pa ss le vedno najdejo molje znanosti, ki obravnavajo U problem. Pred časom ae je mudil tri mesece na Aro-rih Francoz dr. Robert Chauvelot. Študiral je ondotne razmere in priiel do zaključka, da J« Atlantida bivala v resnici in torej ni Urodek fantazije, kakor mnogi govore in dokazujejo. Vulkanski značaj zemlje na Azorih predstavlja obeam e Kanarskimi in Kapverdskimi otoki največjo isbokllno pogreznjenega kontinen-U. NI dvoma, veli dr. Chauvelot, da je obstojala tudi človeška raaa Atlantldov, vprašljivo pa je, če je bila sorodna kulturi Aatekov in Inkov. Vendar ao znaki, ki govore za to, ds a« bili Atlantidi v neki meri sorodniki Inkov su Aztekov. Ameriške in egipUke piramide so si podobne. Dineetični naslov faraonov se K glasil -Ink' adja". kar pomeni toliko kakor življenje, modrost, moč. Začetne črke imajo gotovo nekaj skupnega s črkami I. n. k. s. dajo skupaj vzete cesarski naslov Inkov J Drugače kakor francoski raziskovslec P* misli o Atlantidi portugalski t**og AUr^ Banaaude. ki pravi, da ni našel Gon^ U te pri ndkiitju Aporov nobenih čkiveških bU J_ ^Pja Ml ne živali rasen ptlc-ra|rnric, P° ^^ ji imenoval o*č*s. Ce bf MU Assri re,n^ «, ki bi se nadaljevala na »v pa do danes znanost še ni nails m « U ne veruje vanje. t* ^ 0» kluba m ob sačetku vsake , e baje najprej poklonijo pras-J nima stoloma, nakar ss v njuni navzočnosti sadne sborovsnj«; Ob ubotovitvi sklepčnosti s*e menda tudi ta dva stola Šteje-| ; o . . . Ce imata stola tudi besedo, ml pa res nl tnano , . . aimivo, a?-- Nekje v Ohaju je neki pajek I aašol ped steklo hišne budilke. < »ajki so snanl — saj pravijo tako — kot salo inteligentne ši-valke, ampak U pajek ga je M polomil: sadel je presti niti o-crog kataloev ure ter se cele tri tedne neumorno trudil, d* bru« stavll "mašinsko dobo" V ^obl teh kazalcev. Pajku (ki nl nič neumnejši kot mnogo ljudi natega Časa) to sicer nl uspelo, isto pa je bil delelen toliko večje publicitete. Znanstveniki, Časnikarji, publika, vse ee je sačs-lo silno zanimati sa "fenomena!-nl pojav", posebno *e, ker se ie sdelo. da je bil pajek ves čas "ob svojem". To sladnjs pa J« vsdramilo akronske "humaaitar. ce" (ki pač niso vedeti, da jo Ml pajek ienskoga apota in da jo svest svojim pajčjim tradicijam, medtem lepo patri (a) svojega "zakonskega" druga). Pa jok mora biti Učeni Ubogi revček! Mak. to trpinčenje sa mora nehati! — In inanatvaniki, ki so pajklo opazovali, so dobili aaro-illo, da jo morajo iapustitl ali rešiti, najkasneje v enem tednu — da b! se ji ne pripetilo kaj hudega. — Medtem pa stotiso-če delavcev, iena ln otrok trpi pomanjkanje in presebanjo — ampak teh "humanltarcev" to 'aopopiano trpljenje niti najmanj ne gane! Pajek — da, ta jo revček, temu je treba pomagati. .. Ljudje naj si pa pomagajo sami, če si morejo ln majo — Ali pa poginejo!... > Tone P od gor Man. Reftissr In ravnatelj — Gospod ravnatelj, kaj pa pride na vrsto prihodnji teden? Ravnatelj vidlhne: Prihodnji teden pridejo na vrsto odpovedi osebju. strikcljoi da as izboljšajo eo- Spravll ae jo nad bresposelne s večjo vnemo kot na gangeše. Njegova podlvjanoat prid« pred odvetniško zbornico Chleago. — (FP) — Municl-palnl sodnik Borrslli je to dni pokazali da bolj sovrašl komuni* ste kot pa jih "hčerke" ameriške revolucij«, vsaj ne manj, Prldruiil ss j« policijskim naeil-stvom in v svoji sodnlji napravil pravcati pogrom proti večJi skupini brezposslnih, ki so bili aretirani vsled demonstracij pred posUjo mllošiinsks komisij«. "Kdor se zanlms sa komunizem, naj stopi naprej/' Je nahru-lil aretirance. Njegovemu pozivu se j« odzvalo kakih 80 o««b. Tedaj c« J« pričela SnkvIaUlj«, ki J« končala s Um, da J« M ta-med njih poslal v zapor na ob-tolbo "nespodobnega vedenj*" odklonil varščino, al pridrial pravico za poznejšo obravnavo ob-1 toftencov In njihovega odvetnika V. B. Janowitsa zapodil iz sod-nlje in mu prepovedal še kdaj priti pred njegovo sodišče. Do toga incidenta jo prišlo potem, ko je policija navalila na demonstrante, jih pričela učiti "amerikantsma" s kolibi in pestmi in polovila vse, kar jih ni ubetalo, tudi opazovalce. Bodnlk Borrelll se Je potom Izkazal enako podivjanega. Njegovo obnašanje pride prod pravosodin odsek Čikaške odvetniške sbomice, kot j« sklenil odvetniški kom I tej sa ustavne pravi«« In čikaška postojanka American Civil Llbertlee unije. Istočasno jo tudi poljedelski department objavil številk« o svetovni produkciji voife«. Bila j« I« 14 milijonov funtov nitja od lansko, ki J« bila rekordna. V 14 glavnih drtavah, s« uklju-čivttl Rusije Ih Kitajske, snaša letošnja produkeij« voln« d v« milijardi 7M milijonov funtov, kar bo po mnanju departmenU škodovalo cenam. rrancos dr. Orev*s (ITil.— tm.) je IsumltfU -Injekcljake britrslke, ki se imenuje po nje- llontgomerr, Ala. — Itot H-«1*1« so farmarji v tej drtovl »pn jsti nasvet amm farm-škrga odbora. M jim j^tHsko leto sugostlrol, naj podorj«)«. stotkov vseh pivcev vanje ošaU ali mU bremen jenih. Na sNkl ao šandorjl v ItaMjl. Cegavi? MoaeellnljevIT Ne. PS0BVST* •• . t ŽELEZNA PETA goeijalni romtBriPm«! Ivan Vat "Kratko, tako, kakor sem amatral vzhod aolncs, tem amatral, da j« Um zgoraj nad mano vi« lepo in tlahtno in ljubeznivo, vse to, kar je v iivljenju dragocenega, in kar nagrajuje človeka za njegovo delo ln njegovo bedo." Pripovedoval je svoje življenje v tovarni, avoje učenje kot podkovnl kovač ln »voje sre-čanje a aocialiati. Med njimi, je rekel, je na-tel oster razum in sijajen um, oznanjevalce evangelija, ki so pretrpeli brodolom, ker je njihovo krietjanstvo bilo preveliko za kongre-gacijo častilcev Mamona, ln profesorjev, ki so bili od gospodujočega razreda zdrobljeni na kolesu sksdemske hlapčevske pokornosti. "Socialisti so bili revolucijonarjl," je rekel, "ki so stremeli za tem, sedsnjo razumu protivno družbo razrušiti in ki so imeli za to snov, vpo-stavitl razumu primerno družbo prihodnjosti. In še mnogo drugega je povedal, kar zapisati vae bi bilo preobširno. Ali nikdar ne bom pozabila, kako je orisal življenje med revolucionarji Vse pretvarjanje je izginilo. Njegov glas je postal močan ln krepak ln besede so gorele, kot je gorel on in kakor so gorele misli, ki Jih Je Izražal. "Sredi revolucionarjev sem našel toplo zaupanje v človeštvo, vroč idealizem, nesebičnost, predanost ln mučeništvo — vse te sijajne lastnosti duha. Tu je bilo življenje čisto, žlahtno in tivahno. Pod vplivom velikih duš, se je bil telo ln duh dvignil nad dolarje ln cente, ter Imel sa stok gladujočlh otrok v umazanih uličicah več smlsls, kot ves pomp ln vse stremljenje po komercijski ekspsnzivnostl in gospodstvu nsd svetom. Vse okrog mene je imelo plemenite nsmene ln junaške podvige. Moji dnevi so bili solnčni sijaj ln noči zvezdo-jasne ln vas Je bilo svetlo ln rožnato. Pred mojimi očmi je stal, večno žareč ln plamteč, sveti Gral, pravi resnični Oral Krlstov, ki je bil tako človeški topel in je tako dolgo bolestno trpel in bil zasmehovsn, ki pa Je bil naposled vendar osvobojen ln odrešen." Kakor sem ga že nekoč videla spremenjenega, je stsl sedaj zopet spremenjen pred mano. Njegovo čelo Je odsevalo božanstvo, ki Js bilo v nJem in njegove oči so svetile še bolje sredi venca žarkov, ki so ga obdajali, kakor s kakšnim plaščem. AH drugi niso videli tega ven-ea žarkov. Mislila sem, da so morda solze, ki so mi tskls vsled ljubezni in rsdosti, moje živos omračlle. Na vsak način ni bil gospod Wlckson, ki Je sedel za mano, glnjen, ker slišala sem fa, kfOco je glasno ln zasmehljlvo "Utopija." ; . Ernst Je govoril o tem, kako je napredoval v družbi in kako je prišel naposled v stik s člani višjega razreda in kako je udano zaupljiv postal s mošml, ki so Imeli visoke položaje. Nato Je prišlo do razočaranja ln to razočaranje Je naslikal v izrazih, ki za njsgove poslušalce niso bili laskavi. Bil je presenečen vsled sebičnosti, ki jo Je srečal ln kar ga je presenetilo še bolj, je bilo pomanjkanje duševnega življenja. Prlšedšl od revolucljonarjev je bil osupnjen nad Intelektuelno topoumnostjo gospodujočega razreda. Našel je kljub njihovim sijajnim cerkvam ln dobro plačani duhovščini, gospodo, moške ln ienske v najvišji meri podvržene materijelnlm uživanjem. Res da so radi vodili vnete razgovore o brezpomembnih idealih in o mali morali, ali kljub tem razgovorom je bil temeljni ton njih resničnega življenja materialističen. Povrh so pa bili brez resnične morale — na primer : Glede na to, kar je Kristus pridigsl, kar se pa več ne pridiguje. "Naletel sem na moške," je govoril, "ki so klicali ime kneza miru v svojih strsstnlh pl-sarijah proti vojni, ki pa so svojim privatnim detektivom (Pinkertonom) dajali v roke pu-ike, da postreljsjo stavkujoče v svojih tovarnah. Naletel sem na moške, ki niso hodili na boksarske borbe, ker jim je bilo to pretepanje odvratno, ki pa so istočasno sodelovsli pri ponarejanju živil, vsled česar so ubili letno več dojenčkov, kot pa krvoločni Herodež. Ta fini, aristokratski poštenjak je bil molčeči direktor in orodje truata, ki js tajno ropal vdove ln sirote. Ta poštenjak, ki je zbiral dragocene knjige in bil dobrotnik literature, je plačal koščatemu, temnogledemu lastniku neke tiskarne maznlno. In ta izdajatelj, ki je izdajal patentirane medicinske novosti, me Je imenoval zlobnega demagoga, ker sem ga pozval, naj v svojem časopisu napiše resnico o tistih patentiranih sredstvih. Ta mož, ki je vzvišeno in resno govoril o lepoti idealizma in dobroti božji, je pravkar svoje soudeležnlke ogoljufal za izkupiček. Ta mož, steber cerkve in važni pospeševalec misijonov, je gnal svoje prodajalke, da delajo deset ur na dan za pasjo plačo ter Jih s tem suval naravnost v prostitucijo. Ta mož, ki je zakladal stollce znanosti in univerze in aidal krasne kapele, je priaegel krivo radi dolarjev in centov. Tisti železniški magnat Je prelomil svojo besedo kot državljan, kot mož časti ln kot kristjan, ko je dovolil tajni popust. In on Je dovolil mnogo takšnih tajnih odtegljajev. Tisti senator je bil orodje in sušenj, mala lutka brutalnega, neizobraženega lastnika tiskarne; tak je bil U ravnatelj in tak tisti visoki sodnik. In vsi trije se vozijo po železnici s prosto vozovnico; in tako je bil ta zviti kapitalist lastnik tiskarne in principal železnice, ki je tiste proste vozovnice izdajala. In zgodilo se je, da sem se mesto v raju našel v suhi družabni puščavi. Odštevši kup-čevanje, nisem naSel ničesar drugega kot to-poumje. Nieem našel nikogar a čisto, odlično ln Živo dušo, akoravno sem našel mnoge, ki so bili živi — same pokvarjenosti. Kar sem našel, je bila nezaslišana sebičnost in brezsrč-nost in surov, požrešen, izvežban In praktičen mater iallzem." rJ^ Mnoge stvari jim je pripovedoval Ernst o sebi in o svojih razočaranjih. Intelektualno so ga dolgočasili, moralno in duševno mu vlivali odvratnost, tako da Je bil srečen, ko se je vrnil k svojim revolucljonarjem, ki so bili snažni in odlični in bili vss to, kar kapitalisti niso bili. "In sedaj," je reksl, "dovolite, da vam govorim o revoluciji." Ali prej še moram omenLti, da poslušalce njegova strašna zasramovanja niso ganila. Pogledovala sem njihove obrsze in videla, da gledajo ssmodopadljivo preko tega, kar se jim je predbacivalo. In mislila sem, kar ml je rekel: da jih nobena obtošba njihove morale ne spravi is ravnoteija. Pač pa sem opazila, da je smelost njegovega govora začela delovati na gospodično Brentwood. Bila je videti v skrbeh in nemlrns. (Osi)« prihodnjič.) Skočila Je na noge in zacepetala kakor razvajen otrok. "Hočem ta šal Imeti, slišiš? Vseeno koliko stane in kako prideš do nJega. Ce mi ga ti ne ogrneš okoli vratu, bom pa našla drugega, ki bo to storil/ |j Trav!" je odgovoril. "Priskrbel ti bom ta šal, moja edina jubezen!" Čakajočemu Marcelu je dejal kratko ln določno:^ "Priskrbi mi šal, Marceli" Drugi dan je stopil Marcel v Petropulov kontoar in položil na mizo droben zavojček. "Evo = SOBOTA, 17. DECEMBRA. IZ STAREGA FRANCOSKEGA KOLEDARJA ga," je dejal. »KOBTINE Petropulos je široko odprl svoje male, špranjaste oči. "Povej, kako si prišel do nje-g*!" * Dosti lažje, kakor sem mislil," je začel trgovčev zaupnik. "Spustil sem se z njim v razgovor. Sin Ahbad je bil jako slab; menda res že več dni ni jedel. Pod pretvezo, da bi rad videl, koliko barvnih odtenkov bom neki razločil na šalu, ml je dovolil, da ga smem vzeti v roke. Med tem ko sem ga otipaval, pa sem zaslišal zamolkel padec in videl, da je Indijec o-mahnil na tU kakor prazna vreča. Okoli naju se je tisti mah zgrnila gneča ljudi ln nekateri so se pripravljali, da preprogar-ja odneso. Preden pa so ga naložili na voz, je še odprl oči ln hlastnili s skrlvljenlml prsti po zraku, a nihče ni vedel kaj je zamrmral. "Ne razumem," je dejal abe Nicodeme, "kako se more čisto nova ladja razbiti ob čisto stari čeri." • • • "Denar," je dejal neki pesnik, "je imeniten služabnik, a strašen gospodar." • 0 0 Nekega pivca so svarili: "Pari te se, vrč gre tako dolgo k vodi dokler se ne razbije." — "To je morda res," je dejal pivec, moj vrč ne gre nikoli k vodi." • e e "Vaši verzi," je dejala neka dama nekemu pesniku, "sličijo mičnim fontanam v Versaille-su ..— "Ah, kakšen komplimenti" je dejal pesnik.—"ki nimajo nobenega naravnega izvira," je sklenila dama svoj stavek. e e * "Tesalci so tako neumni," je dejal Simonkles, "da jih ni mogoče prezvijačiti." 0 0 0 Cesar Karakala, ki je bil pravkar ubil svojega brata, je silil Papinijana, naj takoj sestavi o-brambno sredstvo. "JPožuri se," je dejal, "saj je veliko lažje zagovarjati bratomor, nego ga izvršiti." mSmmuSal Novela Napiaal H. T. Stematrup Na svojem vsakdanjem obhodu v Htarem delu pristanišča je Antonio Petropulos odkril med Ntalnimi člani arabske kolonije, ki no prodajali preproge in no- "Od tega se ne ločim." "Tudi ne, če vam ponudim sto frankov?" "Ne!" "Pa recimo dve sto?" "Tudi ne. če plačate dva ti- aoč!" Trgovec ee je bledo poameh-nil in se vrnil v svojo vilo. Ni ae mogel premagati in je pove ložil stvar. Marcel je bil trgov cu za tajnika, komornika, za upnika — za vse. Bil je majhen, gibčen mož z žalostno po-bešenlmi brki in očmi kakor sveder. "Povej ml, kaj veš o kašmir- V restoranu majhnega mesta v Tezasu stoji sledeče svarilo: Ce je pečenka za vas preveč žilava, nas ne nadlegujte s pritožbami! Tu ni mesta za ala-botnike." • Sedemletni Pepček je prišel ves objokan iz šole. "Kaj ti je? ga vpraša mati vsa v skrbeh. "Naš učitelj," odgovarja Pep-ček ihte, "naš učitelj, ki je b. a | pred počitnicami tako bolan ... — "Je umrl?" — "Ne, ozdravel!" 0 Whistler je razstavil nekoč na veliki razstavi v Monakovem in mu je žirija prisodila drugo nagrado. V tem oziru nekoliko občutljivi umetnik je izrazil svojo zahvalo z besedami: "Dovolite mi, da vam izrazim svojo zahvalo drugega razreda." Dober odgovor Mati kara sinčka zaradi »U. bega izpričevala, ki ga je pri- sel iz šole. — Veš, kaj zgodi z dečki, ki se nočejo učiti? — Vem, mamic% odgovori sinko. — Morajo se oženiti z bo-gatimi dekleti. "Evo, tule je 80 frankov," sem dejal stražniku, "za toliko sva se zmenila"." "Pa si videl, ko so ga odpeljali, Marcel?" "Seveda sem, šel sem za njimi, v primerni razdalji kakopak." "In nima sorodnikov ali znancev r i- "Kolikor vem, ne. Toliko je gotovo, da ni živ krst vprašal po njem in tudi nihče ga ni bliše poznal." Petropulos se je pomiril in ko je položil šal Megi okoli lepih pleč, se je imel za najbolj p re veja nega, trgovca na svetu. Megi ne ozke bele roke so se božajoč poigravale s franžami na šalu in neprestano stiskale prekrasno žlvoplsano tkanino k obrazu in na ustnice. petropulos si je veselo mel roke. | Zapovedal je svojemu zaupniku, naj Indijca ne izgubi popolnoma Izpred oči in da naj mu nemudoma sporoči, če se kaj zgodi. Stresel Je na vse vesti napeto radovednostjo in z neko tesnobo. Ce mož umre, ne bo nihče zahteval odškodnine za šal; če se pa opomore . . . Petropulos se kar nI upal doml sllti kraja. Da, takrat bi lahko zahteval, da se kupčija razveljavi. Ne, rajši kupi Megi nov avto, pri tem bi še zanj ostalo nekaj veselja. S slabo vestjo je potrkal pr Megi. Ravno si je ogrinjala šal čez gola pleča in Petropulu se je zdelo, da je vzdrgetala. "Kaj te mar zebe?" je vprašal v atrahu. Se trdneje si je zadrgnila ša Sovražnik — Sklenil sem postati vegetarijanec. — Na zdravnikovo odredbo — Ne, na mesarjevo željo. Odklonil mi je namreč kredit. "GLOBUS" 2enitvanske informacije M» tirnim mkm+lk Um* m mmm mhr,. daj* m mmU ml—i. Ml mtmtim* luUu ■n. miu u. IZVEDETI ŽELIM kje se nahaja rojak MIKE SEM SHEK. Nekako pred 6 aH 7 leti je bival na Somerset, Colo., zdi se mi, da Je od tu šel v Renton, Wash., in zadnje čase pa ko mu pišem pride pismo vrnjeno nazaj. Prosim rojake Če kdo ve za njegov naslov, da mi javite, ako pa bo on sam čital ta oglas, naj se nemudoma prijavi meni. Stvar je nujna in važna, njemu v korist. Anton Majnik, Box 216, Somerset, Golo.—(Adv.) Ali ste naročeni ns dnevnik Trosveto'? Podpirajte svoj list "GLOBUS" SSI Bathnrat 8t. Toronto, Ont., Ca nad«. priUUU U »*Uth MM Bik. V JUGOSLAVIJO frdk« i**n Na Hitrem Ekspresnem Parniku champlain 21. DBO—14. JAN. la fayette 5. JAN.—28. JAN._ pariš 20. JAN.—10. FEIU-4. MAKCA ZaSsas ssss v vss krs|s v Jugoslaviji pofcunlU la »otn« Uato »praiaju ut« rnito Sfreneh, J&ie 506 N. MICHIGAN AVE., CHICAGO 128 S. Third St., Minneapolis, Minn. in • - ■ ■ - jit* mi»Kt'i prcnw|iiti ••• j« p*"® sili vso avojo zalogo na hrbtu, di| Meg| () HVojem odkritju. Me novsga prodajalca, ki ga nii^ jo biU m||fc(U kpoticl t|vo C PRIHODOM božičnih praznikov prihaja čas rasnih daril in uganka kako reiiti to. To j« zadeva, ki a« tiče vseh in čimtajfe dajete boftiČna darila tem tet je vam bo reiiti to uganko razdelitve, še posebno ker vsakdo najraje da nekaj uporabnega koristnega in vendar ne preveč dra- V pomoč temu vam prihajajo iadelovatelji Lucky Strike cigaret, ki so sa letpi napravili iaredno lep krasan božični savoj, kot ga kaše gornja slika. Žive barve tega krasnega savoja s božičnimi dekoracijami, tako da je resnično zavoj privlačen kot je koristen. Notri v savoju je 200 Lucky Strike cigaret, najboljših cigaret, ki ste jih še kedaj kadili. Strastni isbrani kadilci vsepovsod slave Lockies, kot najboljše sabavno sredstvo v cigaretah. Edino le v Luckies dobite pravo smes in isbrani vonj, ter pravo milobo, neko okusno milobo neločljiva vsled posebnega prepeČenja. Proces prepečenja je bil ustvarjen nalašč sa Luckies in nobene druge cigarete tega nimajo. Ta privlačni okus v Luckies je prirojen v najfinejšem turškem tobaku, ustrajno sestaran in paz-no prepacan in okusna miloba Lucky Strike se doseže le ko je ta isbrani tobak bogato prečiščen in prepečen. To se pravi Lucky Strike so pri-ljubljene straatnim kadilcem kot reenično okusno mile cigarete. To je, tudi ker imajo Luckies tisto posebno okusno milobo, ki jo ljudje ljubijo vsepovsod in so selo veseli kadar se kdo oglasi s ponudbo "na vzemi si eno Locky—je milejša." Posebni bošični aavoj Lockies si lahko nabavite pri trgovcih tako, da vsi ki iele napraviti srečen boiič sa svoje prijatelje lahko rešijo to uganko s tem darilom brez, da bi morali leti is prodajaln« v prodajalno v ti gnječi pred prazniki. In tako resnično lahko pošljete bošlčno voščilo, ki se nahaja na posebnem Lucky Christmas savoju. "May every fragrant puff you take Bring mellow Christmas cheer And may you get a LUCKY break AU through the coming year.M TELEFON ROCKWELl. 4904 videl. Petropulos je bil nt j ho KatejAi mož v vsttj marseljaki grški koloniii, o njem so gnvo- gu jo bila mlada lepotica iivo-idečih las in velikih, nervoznih oči; kogar je xad«l pjgled iz njih, bi bil zmožen vse storiti. ni i ix t u i » ini,nj,n» uw »vuiim. rili, da si Ar pri nobeni kupčiji, lvtrtipuloa hI jo je le * globo-ni opekel prstov. U radovedn >.J klm v žepu xnaj 0. sti se je spustil z novim prepro-garjem v razgovor: mot je bil Indije?. M»si pogovorom je Petropulos zvedel, tla mu ie inu« Sin Ahbad in da je iz & na znoiju Himalaje. ki m poseganjem hraniti. Megine ioltorjave oti so za gorele, ko Ji je Petropulo« pri e ime povedoval o lei»em lalu. rlM,K< Od tutega dne Petropulos sklh Aallh, vse!" ga je kratko J__________ _ t posval Petropulos. Marcel »e je o. rog vratu in odkimala, prijel za čelo in potem sdrdral,' ' To bo oi migrene," je za-kaxor bi znal na pamet, vso raz- mrmrala, vojno zgodovino ka*roir.skcga Nagnil ne je k njoj. Odprla Aal*. • jc oli n < pazil je v njih čuden Petropulos ne je nesli&no m- rumenkast lask. smejal. j "Pusti me, da zaapim," je ne- • ''Ne; surno pazim, da aem o j c vol j no zaprosila, vsem poučen, gospod Petropu- Petropula je ie bolj stisnila los." TISKARNA S. N. P. J. ttTKfcJfcMA ni imel več miru. Vselej kadar Je Ne more biti prijetno, tako- m,mo A e v tujem neznanem meatu sta- ^ , „ jr t, na cesti n ponujati prepro- Ak «m«tl.tno in smarag- V^T, ^ 'i™ W.*ket*l. Naposled se Je Ce bi človek Is kaj prodal ^ obrnj, ^ ^ Je odgovoril 8ln Ahbad v slabi francottini. "Dajte, kupite kaj! H^iva tri tisoč frankov. Sin Izberite si katerokoli preprogo Ahbad velja. 8 tem denarjem - dam vam jo za petnajst fran- f»v!? ko »H'tkr»l P^P^am. a kov. Petropulos ae je le hotel s smehom obrniti, ko so ae mu kaj. ko mi ienaka ne da miru, dokler ga ne dobi. **Kupite preproge in plačajte, zdakl razAirlle oči. Okoli Ah vas je volja, l^čen badovega mrAavega, fnlAlčastega **m " je rekel Indijec, ne da bi nil. bil Petropula le pogledal. "Kaj mi mar vsAih preprog! fcal bi rad in pri ceni, ki vam jo ponujsm, vam m> bo treba gla-dovati." - — Petropulos Je bil srdit. Zato Indija *e je mrzlo nasmeh- je doma poklical k aebi v privat- vratu je viael dragocen kaAmir aki Sal a čudovitim \-sorcem in tako U**k«čočlh ae barv, da je vid Jemalo. "Tole tu.M je rekel in pokazal na *a ni kontoar Marcela ln mu ru- "Pa si videl Ahbadov ^al?" Marcel je prikimal. "Ali je pristen? Koliko je vreden?" Marcel js zspičil svoje svs-drovske oči v trgovca in dejal: "Tri tisoč pet sto frankov ne bi bilo preveč." "Upo,M js odgovoril Petropulos * Počakaj me. dokler se ne vrnem ln ti ne povem, kaj ln kako." Tiho je stopil v Megln bu-doar. Mega je letala na otomani ln se slekovala kakor velika pomehkužena mačka. -dal." je rekla i mehkim, pojočim glasom. "Ali si mi prinesel tal. Antonio?" "Potrpljenje, srček," jI je tepnil na uho. "Drag je, Mega. Ponujal sem mu le tri tisoč, pa ne mara." "P«»nudi mu pet tisoč. Pet tisoč ni tebi nič, Antonio." "Ce gs pe ne mara prodati T | tesnoba za nrce. "Hotel sem ti ssmo reči, Mega, da bi bilo nemara pamet-, ne j Se zamenjati tal sa nov avto ali denimo, biserno ogrlico, ki; si jo sama lahko isberst. Kaj pravit?" Obrnila se je na drugo stran. "Zato torej prihajat," se je rassrdila, "zato da mi vsamet, kar si mi dal? Toda tala ti ne dam več nasaj!" •Petropulos se je poparjen splazil iz sobe. Komaj ae je vse-del, ko so se vrata odprla ln je planil noter Marcel "Mrtev jer je aavpil sape. Petropulos se je olajtaao oddahnil. "A to vendar te ai vzrok. Marcel, da bi ss tako razburjal." ss je saamejaL Prihodnji trenutek pa ss je jote sessdsl ln vsa kri mu je fagialla a obraaa. Zakaj Marcel mu je bil tepnil na uho: "Unri je a v tiskarsko obrt spadajoča dela TUi vabila sa venelkce In ahode, vtzlinice. časnike, knjige, koledarja, letak« Itd. v «k»tem«ke», hrvatske«, akitatkem, četkea. jssiks ks irugtk VOD8TVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SM*J. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila dala vodstvo S. N. P. J. PRINTERY M749 So. Laamdale Atcbm CHICAGO, HJL TAM SS DOBI NA 2KUO TUDI VSA U8TMENA POJifiOU