OBČINSKI NAGRAJENCI 1977
Na podlagi 159. in 227. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 25-74) ter predloga žirije za nagrade in priznanja občine je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. aprila 1977
sprejela sklep o podelitvi petih nagrad in desetih priznanj. Občinske nagrade in priznanja bodo podeljena na osrednji proslavi obcmskega praznika 26. aprila ob 17. uri v športni dvorani Kodeljevo.
Bojan KARDELJ — področje samoupravnega in dnižbt nopolitičnega dela
Bojan KARDELJ aktivno družbenopolitično deluje v naši občini žc od leta 1962. Takrat je bil izvoljen v občinski zbor občinske skupščine in za predsednika sveta za šolstvo pri skupščini. V naslednji mandatni dobi je bil kot občinski odbomik izvoljen za predsednika občinskega zbora in člana sveta za šolstvo pri občinski skupščini. Po izleku druge mandatne dobe je bil v naši občini lzvoljen za poslanca kul-turnoprosvetnega zbora skupščine SRS.
V času ustavnih sprememb je sodeloval v komisiji ?a občine in krajevne skupnosti pri republiški ustavni komisiji
Po novih volitvah v republiško skupščino ga je občinska konferenca SZDL imenovala za svojega delegata v republi-ško konferenco SZDL. Bil je tudi član občinske konference ZKS ter je sedaj član mestne konference ZKS in njene sta-tutarne komisije.
Pri opravljanju delovnih in političnih dolžnostih je bil vedno načelen, dosleden in aktiven borec za uveljavitev programa in ciljev ZK ter za socialistične samoupravne odnose. V svoji aktivnosti je bil vedno pobudnik za kon-kretne, neposredne naloge in aktivnosti. Kot poznavalec in aktiven družbenopolitičen delavec je veliko pripomogel tudi k oblikovanju in sprejetju sistemskih rešitev, še posebej glede vloge in mesta občine ter krajevne skupnosti v našem družbenopolitičnem sistemu in njene konkretizacije v mestnem, občinskem in krajevnih statutih.
S svojo skromnostjo, osebnim zgledom in moralnim obnašanjem je v vseh okoljih prispeval k pozitivnemu reše-vanju problemov, na katere je opozarjal.
dipl. inž. Miha KOŠAK — področje gospodarslva
Miha KOSAK je z januarjem 1973 nastopil funkcijo glavnega direktorja delovne organizacije Saturnus. V obdobju od leta 1973 do 1977 so delavci Saturnusa pod njegovim vodstvom dosegli zelo dobre poslovne rezultate. Tako jim je kljub zastoju na področju embalažnih izdelkov iz bele in alu pločevine, kjer predstavlja Saturnus približno 30% tovrstne jugoslovanske proizvodnje, uspelo zadržati udeležbo na tržišeu v isti višini kot pred zastojem. Pomemb-nost tega rezultata se kaže predvsem v tem, da so praktično vsi drugi jugoslovanski proizvajalci embalažnih izdelkov zaključili to obdobje z negativnimi poslovnimi rezultati.
Z združevanjem sredstev vseh temeljnih organizacij v okviru delovne organizacije Saturnus in s kreditom Ljub-Ijanske banke so zgradili v letu 1976 novo tovarno avtoo-preme, brez katere si danes ne moremo zamisliti uspešnega razvoja celotne delovne organizacije. Za gradnjo nove tovame je Saturnus vložil 51 % lastnih sredstev.
Ko ocenjujemo gospodarsko uspešnost delovne organi-zacije Satumus v tem obdobju, mor.mo ugotoviti, da so bili gospodarski uspehi doseženi z upoštevanjem vseh družbe-nopolitično verificiranih ciljev in z jasno začrtanimi ukrepi znotraj in zunaj delovne organizacije, ki se ni zapirala v ozka »podjetniška« stališča. K navedenim uspehom in dosežkom je s svojo prizadevnostjo in aktivnim angažira-njem na vseh področjih dela prispeval zelo veliko tudi tova-riš Košak.
Draga SVETINA — podrtfje dnižbenih dejavnosti
Draga SVETINA se je ob koncu leta 1950 zaposlila kot pedagoginja na Glasbeni šoli Moste. V obdobju od 1964 do 1969 je bila tudi direktorica omenjenega zavoda in ima velike zasluge, da so se ncurejene razmere uredile.
V zvezi kultumo-prosvetnih organizacij občine Ljubljana Moste-Polje aktivno deluje že od leta 1964, najprej kot čla-nica predsedstva, od leta 1967 pa je predsednica zveze-kul-tumo prosvetnih organizacij občine.
Pod vodstvom tovarišice Svetinove je ZKPO doživela izredcn razvoj in s tem v zvczi dosegla lepe uspehe. V zad-njih letih je bila ustanovljena vrsta gledaliških skupin in pevskih zborov, polno afirmacijo so doživeli tudi likovniki naše občine.
Po raznih krajih in vaseh ter delovnih organizacijah ob-čine je izredno zaživela kultuma akcija, tako da so delovni Ijudje in občani dobili veliko kvalitetnih kulturnih priredi-tev.
Za tako uspešen razvoj dela na kulturnem področju ima velik del zaslug tovarišica Svetina s svojim dolgoletnim požrtvovalnim in predanim delom.
inž. Janez ŠKRABA — področje gospodarstva
Janez ŠKRABA se je aprila 1969 zaposlil kot živilski tehnolog v podjetju EMONA—TOZD Trgovina na veliko in se vključil ter aktivno deloval v družbenopolitičnih orga-nizacijah in samoupravnih organih.
Njegovo delo, pripadnost in organizacijske sposobnosti niso ostale neopažene in je bil leta 1972 imenovan za v. d. direktorja Emona — TOZD Mesna industrija Zalog in nato leta 1973 za direktorja, kar je še danes.
Ob prihodu na to delovno mesto je bila TOZD Mesna industrija Zalog v zelo kritični situaciji in je poslovala z izgubo. Pod njegovim vodstvom se je bruto proizvodnja leta 1976 povečala za sto odstotkov.
Pri iskanju čim rentabilnejše proizvodnje je bil pobudnik za gradnjo lastne hladilnice z zmogljivostjo 2.200 ton hla-dilnega prostora, ki je tik pred otvoritvijo.
Vseskozi je družbenopolitično aktiven, sedaj pa opravlja poleg drugih zadolžitev tudi funkcijo predsednika občin-skega odbora sindikata delavcev kmetijsko živilske in to-bačne industrije.
Franc TAURER — področje samoupravnega in drnžbeno-političnega deb
FrancTAURER se je že v mladih letih vključil v Zalogu v mladinsko komunistično organizadjo Vesna in do danes ostal zvest revoluctonarnemu gibanju v naši občini. Od leta 1933 je bil preganjan od takratnih režimov in bil večkrat zaprt zaradi revolucionarnega delovanja. Ob razpadu stare Jugoslavije je takoj začel z agitacijo proti okupatorju in domačim izdajalcem. Med prvimi je odšel v partizane tn se vključil v Štajerski bataljon na Pugledu. Januarja 1943 je bil na položaju političnega komisarja bataljona Gubčeve bri-gade težko ranjen in je postal invalid. Kljub težki invalidno-sti je ves čas narodnoosvobodilne vojne opravljal odgo-vome vojaške dolžnosti in napredoval v čin podpolkovnika. Bil je izvoljen tudi v zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in bil nato izbran v Slovenski narodnoosvobodilni svet. Kljub odgovomi službi se je takoj po vojni vključil v družbenopolitično delo. V več obdobjih je opravljal tudi po deset funkcij na vseh ravneh, od terena do republike.
TovarišTaurer opravlja funkcijo predsednika ZZB NOV naše občine že 25 let, istočasno je tudi član predsedstva OK SZDL, član sveta za ljudsko obrambo pri skupščini občine Ljubljana Moste-Polje, podpredsednik mestnega odbora ZZB NOV Ljubljana in član republiškega odbora ZZB NOV SRS.
PRIZNANJA
Avto-moto dništvo Moste — področje dnižbenih dejavno-sti
Avto-moto društvo Moste je bilo ustanovljeno februarja 1960. leta na popolnoma amaterskih osnovah. Glede na naglo širitev dejavnosti je bilo potrebno vključevati tudi profesionalne delavce.
Velik razvoj sta napravila avto-moto in karting šport in avto šola. Avto-moto in karting šport je dosegel vrhunec leta 1970, ko mu je bila zaupana odgovorna naloga — orga-nizacija evropskega prvenstva v kartingu, v letu 1974 pa tretje kvalifikacijsko tekmovanje treh evropskih dežel terše mnoga druga tekmovanja. Društvena ekipa v kartingu je bila šestkrat državni prvak, od leta 1966 do 1972 je imelo društvo v obeh razredih kartinga (lOOccm in 125ccm) državnega prvaka.
Na področju vzgoje in izobraževanja kandidatov za voz-nike motornih vozil je avto šola izšolala od leta 1960 do danes že nad 15.500 voznikov motornih vozil. Društvo združuje v svojih vrstah letno okoli 5.000 članov, ki prek društva izpopolnjujejo svoje vozniške veščine ter tako pri-spevajo k varnosti v prometu.
Avto-moto društvo Moste predstavlja na območju občine kakor tudi mesta Ljubljane močno društveno organizacijo in je zlasti na Dodročju avto-moto športa znano širom po Jugoslaviji kakor tudi po Evropi.
Pavla FLORJANČIČ — področje samoupravnega in druž-benopolitičnega dela
Pavla FLORJ ANČIČ praznuje letos 70-letnico rojstva in se je že v mladih letih aktivno vključila v napredno gibanje ter bila zaradi svojega dela pred narodnoosvobodilno vojno in med njo leta 1945 sprejeta v zvezo komunistov. Zaradi naprednih političnih nazorov in aktivnega dela v NOB so jo italijanski okupatorji obsodili in internirali.
Po osvoboditvi se je aktivno vključila v vse družbenopoli-tične organizacije KS Moste in je bila več let sekretarka osnovne organizacije ZK. Kljub slabemu zdravju je vestno opravljala vse naloge, ki jih je ZK postavljala pred svoje člane.
Knjižnica (matična) Jožeta MAZOVCA — področje druž-benih dejavnosti
Knjižnica Jožeta MAZOVCA je bila ustanovljena leta 1956 in je v 20 letih samostojnega dela dosegla pomembne uspehe. Ustanovila je podružnici v Jaršah in Hrušici, odprla študijsko in revijsko čitalnico, se združila z Ljudsko knjižni-nico Polje in jo vsebinsko preusmerila v mladinsko knjižni-co. Kot prva splošnoizobraževalna knjižnica v Ljubljani je uvedla posebne oblike literarne vzgoje in člananno brez izposojevalnine.
Čeprav knjižnica Jožeta MAZOVCA opravlja svoje po-slanstvo še vedno v isti nefunkcionalni stavbi, je v dvajsetih letih povečala knjižni fond od 6.701 knjige na 41.000 knjig, sprejela 528.849 obiskovalcev, ki so si na dom izposodili 1,497.269 knjig. Čitalnico z 12 sedeži je od leta 1966, ko je bila uslanovljena, obiskalo 76.459 obiskovalcev, ki so uporabili 79.756 študijskih knjig in 220.104 izvode perio-dičnega tiska, preživeli včitalnici 106.463 ur in si iz čitalnice na dom izposodili 6.046 strokovnih knjig.
Knjižnica jc kljub dislociranosti oddelkov v tem obdobju samo podvojila število svojih delavcev. Delavci knjižnice sodelujejo pri družbenopolitičnih akcijah in s stalnimi knjižnimi razstavami, organiziranimi vodenji šolskih otrok in s pravljičnimi urami za predšolske otroke opravljajo tudi del vzgoje, ki ga da človeku lahko samo knjiga.
Krajevna organizacija ZZB NOV Kodcljevo — področje samoupravnega in družbenopolitičnega dela
Krajevna organizacija ZZB NOV Kodeljevo je bila usta-novljena kmalu po osvoboditvi in ima znotraj KK SZDL Kodeljevo velike zasluge pri izgradnji družbenoekonom-skih samoupravnih odnosov in aktivizacije vseh družbeno-političnih struktur v krajevni skupnosti.
V krajevni skupnosti Kodeljevo ni družbenopolitične ali druge organizacije, v kateri aktivno ne delujejo člani kra-jevne organizacije ZZB NOV. Tako je na primer v KK SZDL 80 %, v svetu KS, odborih, komisijah, temeljni dele-gaciji in delegaciji SIS 70 %, v ZRVS 70 %, v organizaciji vojaških vojnih invalidov 100%, v Rdečem križu 70% in Društvu prijateljev mladine 50% članov krajevne organi-zacije ZZB NOV. Člani te organizacije aktivno sodelujejo tudi z osnovno šolo Ketteja in Murna tcr prenašajo tradicije NOB na mladino v vseh razredih. Z učenci sodelujejo tudi pri sprejemanju kurirčkove pošte in ob komemoracijah pri sporainskih obeležjih NOB. Vsa leta nazaj in še sedaj slo-nijo politične akcije na borcih. V vseh teh akcijah je bilo politično delo usmerjeno tudi na delo z mladino, pri čemer imajo borci veliko zaslug in jih je bilo 50 v letu 1976 predla-ganih za razna vojaška in civilna odlikovanja.
Franc LAMBERGER — področje samoupravnega in druž-benopolitičnega dela
Franc LAMBERGER je že kot otrok od leta 1941 ak-tivno sodeloval z OF, nakar je odšel v NOV, kjer je bil do osvoboditve. Nato je ostal v JLA in sodeloval v Bosni in Hercegovini ter Črni gori pri likvidariji četnikov in drugih kvislinških izdajalcev. Leta 1947 se je na lastno željo demo-biliziral iz JLA in se zaposlil pri upravi državne vamosti Slovenije. Ob prenosu nekaterih služb iz področja notranjih zadev in državne varnosti na občino je bil leta 1960 imeno-van za načelnika notranjih zadev občinske skupščine Ljub-ljana Moste-Polje. Na tem delovnem mestu je bil do leta 1965, ko je bil zaradi težke bolezni upokojen.
V NOV je bil sekretar SKOJA v četi, po osvoboditvi pa več let sekretar OOZK v službi in na terenu. Od leta 1952 aktivno deluje v organizaciji ZZB NOV in drugih družbe-nopolitičnih organizacijah. Že 25 let je sekretar občinskega odbora ZZB NOV in več let član mestnega in republiškega odbora ZZB NOV.
Vedno se je zavzemal za tovariške in humane odnose in po svojih možnostih pomagal z nasveti vsem, ki so se obra-čali nanj.
Bogdan LOMŠEK — področje družbenih dejavnosti
Bogdan LOMŠEK, trener košarkarskega kluba SLO-VAN, se je že pred štirimi leti (pred sprejemom portoroških dokumentov) vključil v splošna družbena prizadevanja glede načrtnega strokovnega dela v vrhunskem športu. Načrtno delo v krožkih šolskih športnih društev na 13 osnovnih šolah in v klubu se je kmalu obrestovalo. Že v letu 1974 je / rnladinsko ekipo osvojil 1. mesto v SRS, naslednje leto je dosegel isti uspeh s pionirsko ekipo, v letu 1976 pa osvojil republiško prvenstvo v konkurenci kadetov. V istem letu se je njegovo delo potrdilo tudi v zveznem merilu, saj sta kar dva njegova varovanca nastopila v kadetski repre-zentanci Jugoslavije, pet pa v reprezentanci Slovenije.
Sočasno s tekmovalnimi dosežki skrbi tovariš LOMŠEK tudi za vsestransko vzgojo mladih športnikov. Tako je v njegovi pionirski in kadetski vrsti trenutno kar60 odstotkov odličnjakov, nihče od igralcev pa nima slabše ocene od dobre.
Osnovna organizatija ZSMS vojašnice Bratstvo-enotnost, Polje — področje samoupravnega in diužbenopotttičnega dela
Osnovna organizacija ZSMS vojašnice Bratstvo-enot-nost je dosegla lepe uspehe na področju vključevanja mla-dih v aktivno delo v mladinski organizaciji. Rezultat takš-nega dela je, da je danes 95 % vojakov te vojašnice članov ZSMJ. Prav tako je bil na podlagi te aktivnosti dan velik poudarek sprejemanju mladih v članstvo zveze komunistov. Veliko množičnost so v OO ZSMS dosegli na področju kulture, kjer v okviru 11 krožkov deluje okoli 500 mladin-cev. Tu velja posebej omeniti pevski zbor, ki je s svojimi uspehi že presegel okvire vojašnice in naše občine.
Skupaj z vodstvom vojašnice je OO ZSMS dosegla velike uspehe na področju podmžbljanja ljudske obrambe. V preteklih letih jim je uspelo vzpostaviti široko sodelovanje z mladino v šolah, krajevnih skupnostih in delovnih organiza-cijah (obrambni dnevi, srečanja pred praznikom JLA, tova-riški večeri, udeležba na pohodih). Tako je OO ZSMS s svojo udeležbo pri vseh teh oblikah negovanja tradicij NOB in prenašanja svetlih ciljev revolucije razvijala bratstvo in enotnost ter tovarištvo mladincev in pohodnikov ter voja-kov.
OO ZSMS vojašnice Bratstvo-enotnost ni odrekla po-moči OK ZSMS v nobeni akciji. Vrh plodnega in večletnega sodelovanja je prav gotovo sodelovanje na lokalni mladin-ski delovni akciji Pugled 76, kjer je OO ZSMS poleg vse-stranske pomoči sodelovala z 10 mladinci — vojaki. Trikrat je OO ZSMS s 100 mladinci — vojaki sodelovala na udami-ških dnevih in bistveno pripomogla k uspehu in ugledu te mladinske delovne akcije. Z udeležbo na teh akcijah in s svojim večletnim uspešnim delom je OO ZSMS vojašnice Bratstvo-enotnost v praksi potrdila ime, ki ga nosi vojašnica in potrdila Titovo geslo: »Več znoja v miru, manj krvi v vojni!«
Milan PRITEKELJ — področje samoupravnega in družbe-nopolitičnega d«la
Milan PRITEKELJ, profesor slovenskega jezika in rav-natelj osnovne šole Ketteja in Muma, je kot mladinec sode-lovalnadvehdelovnihakcijah(Bohinj 1945 in Brčko—Ba-noviči 1947) ter predvsem na področju kulture aktivno delal na univerzi in terenu. Leta 1963 je bil tajnik nastajajo-čega občinskega sveta ZKPO Ljubljana Moste-Polje in sodelovalprinjegovi ustanovitvi.Natemmestu je bildoleta 1965, ko je prevzel delo ravnatelja osnovne šole Ketteja in Murna, kjer je še danes. Od leta 1960 je nepretrgoma član uredniškega odbora, lektor Moščanske — sedaj Naše skupnosti. Poleg aktivnosti na dcugih področjih je njegovo delo še posebej izrazito na področju informiranja prek občinskega časopisa, ki ga je sooblikoval vse od za-četka izhajanja in ima zato pri iskanju vsebinskega kon-cepta Naše skupnosti velike zasluge; isto velja tudi za zbira-nje spominskega gradiva iz predvojnih in medvojnih časov ter kulturnega delovanja v naši občini, kar je za oblikovanje kulturno-umetniške zgodovine občine bogastvo neizmer-Ijive družbene vrednosti.
Alojz VRŠNIK — področje samoupravnega in dražbeno-političnega dela
Alojz VRŠNIK je aktivno sodeloval v NOB od leta 1941 in je nosilec spomenice 1941. Ves čas, od osvoboditve do danes, je družbenopolitično aktiven. Bil je sekretar občin-skega komiteja ZK Moste, predsednik ljudskega odbora Moste, odbornik mestnega Ijudskega odbora, predsednik komisije za volitve in imenovanja, odbornik občinske skupščine in predsednik službe za notranje zadeve. Ves ta čas in še danes je aktiven družbenopolitičen delavec v kra-jevni skupnosti Moste, kjer je bil sekretar partijske organi-zacije, predsednik odbora OF, predsednik ZVVI, predsed-nik krajevne organizacije ZZB NOV itd.
Tovariš VRSNIK je z uspešnim opravljanjem svojih funkcij veliko prispeval k razvoju naše občioe. Kot dober poznavalec Ijudi tudi danes mnogo prispeva k razvoju kra-jevne samouprave, urejanju socialnih vprašanj borcev in drugih udeležencev NOB ter k negovanju in razvijanju tra-dicij NOB ter s tem k ohranitvi virov in dokumentov naše slavne preteklosti.
Ivan ZALETEL — področje samoupravnega in družbeno-političnega dela
Ivan ZALETEL je bil vsa leta NOB intemiran po kon-centracijskih taboriščih v Italiji in Nemčiji. Takoj po osvo-bodtvi se je aktivno vključil v družbenopolitično delo in opravljal vrsto odgovomih funkcij v mladinski organizaciji in SKOJU na terenu in v delovni organizaciji. Kasneje je prevzcl in uspešno opravljal razne funkcije na terenu (bii je predsednik terenskega odbora OF Hrušica-Fužine in pred-sednik terenskega odbora ZB Hrušica-Fužine) in v delovni organizaciji (sekretar OO ZK Kurilnice, predsednik sindi-kalne organizacije Kurilnice, član republiškega odbora sin-dikata delavcev prometa in zvez Slovenije, čian centralnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Jugoslavije ter predsednik delavskega sveta ŽTP Ljubljana in Centralnih dclavnic Ljubljana itd.). V obdobju od 1969 do 1974 je bil tudi odbornik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
Tovariš ZALETEL je tudi znan športni delavec, saj je bil predsednik strelske družine Bratje Kefer v KS Hrušica-Fu-žine, sedaj pa je predsednik kegljaikega kluba Lokomotiva in član odbora sodnikov pri kegljaški podzvezi Ljubljana.
Tovariš ZALETEL je zaposlen v ŽG — Centralne ^telav-nice TOZD za vzdrževanje lokomotiv Moste kot poslovo-dja in letos praznuje 30-letnico članstva v ZK.