(a »bbonamenfo poslat«; «„edliloae h> aDDonam.n o r&»a plačana T Jotovinl D o moliub VCfubllani 24. marca 1943-XX1 56-Slev.l2 Bog daj srečo! n^nmnmmmmm,ommmmMm»mmmmm»mmmmmmmmmmmmmmmmmm»mmmmmmmmmmmmmwm {•rotite se na knjižnico Se danes pri upravi knjižnice, ,,rl«»a 6 ali v Ljudski knjigarni ali »njeni podružnici na MHcioifcevl c. » r Ko KiifeS svoj znaCaf n Uči se iz knjig in iz življenja! Knjiga ima na človeka čudovito moč. Kdo« kako knjigo i veseljem bere, postane tako rekoS učenec tistega, ki je bil knjigo napisal. Taka velika je moč pisane besede na človekovo srca, da ji sloveči francoski katoliški pisatelj Paul Bourget lahko po pravici zapisal tele besede: »NI ga med nami, ki bi se po vestnem izpraševanj« svoja vesti ne moral priznati, da bi danes bil docela drugačen človek, ko bi te ali one knjig« no bil prebral.< In to je resnica, ker pisana bo" seda človeka v kratkem lahko docela spremen^ Zato je tako važno, da veš, kaj in kako bere^ Napačno pa ravnajo tisti, ki mislijo, da se mo« rajo samo iz knjig učiti za življenje. Treba se ja učiti tudi, pa še prav posebno, iz življenja! Ta misel je tako lepo napisal Danec Scharling Hcn* rik, ko popisuje, kaj sla se dva prijatelja mo< nila. Naj tisti pogovor kar ponatisnemo: Prvi pravi: »Priznati moram, da nikoli nfc sem rad čez mero bral. Beri rajši manj, tod« beri dobro! Rajši dobro knjigo desetkrat preb«« rem, kakor deset srednje dobrih knjig naenkrat.* Drugi se oglasi: »Ce tako mislite, ste pti kakor tisti arabski vojskovodja, ki je rekel, d« bi najbolje bilo, ko bi vse knjige sežgali.« Prvi: »Precej bi jih res kar brez škode so« žgali. Sicer pa nisem rekel, da je vse branja slabo. Le preveč branja škoduje. Človek bi sa moral tudi iz življenja učiti za življenje. Iz živ« ljenja se bo več naučil kakor pa zgolj iz knjig.« Drugi: >0, to je pa dolga in težavna pot. K« bi se človek hotel samo iz življenja učiti, bi sa marsikdaj niti tega ne imel časa naučiti, kaka naj se uči.< Prvi: »Včasih je lo res. Res pa je tudi, da Imate na svetu zlasti dandanes toliko ljudi, ki toliko bero in prebero, da nazadnje niti ne ved(^ kaj se pravi živeli.« Drugi: »Tudi vi imale pravi Zato pa lahka najdeva srednjo pot: Človek naj se uči iz knjig« pa tudi iz življenja!« Tako sta se tista dva prijatelja nazadnje spo* razumela in sta prav imela. Slabo je dandane« Človeku, ki nikdar nič ni bral. Se slabše pa j« tistemu, ki je preveč bral, zraven pa pozabit brati iz knjige življenja. To se pravi: Kdor 1« bere, pa se iz življenja nič ne nauči, oslane ka« kor novorojeno dete, neroden in nesposoben. Meni se dozdevata taka dva človeka nekaka taka: Tisti, ki nič ne bere, pa se drugače iz živ« ljenja uči, je podoben bistrovidnemu možu težkega koraka, kt s svojo nerodno hojo marsikaj pohodi in prevrne, pa nazadnje vendarle pride na cilj« Tisti pa, ki samo bere in se ix življenja nič na nauči, je podoben možičku, ki ima mehko hoja ia' kratek vid. Tak morebiti ne bo nič polacal, pač pa bo stopical in stopical, pa nikamor ne b« prišel. Zato se učimo ne le iz knjig, marveč t«4f Iz življenja! Voini dogodki preteklega tedna Živahni letalski boji v Tuniziji Italijansko vojno poročilo št. 1022 od 13. sušca sporoča, da so na tuniškeiu bojišču bili ogledniski boji ter da so osna letala v nizkem poletu napadla sovražno letališče, kjer so zbila več letal m motornih vozil. - V Tuuisu so nemški lovci sestrelili šest sovražnih letal. Italijansko vojno poročilo st. 1024 od lo. susca omenja, da je v Tuniziji slabo vreme oviralo večje boje na suhem in v zraku. Topništvo je zbilo eno sovražno letalo. Nad Sicilskim prelivom so ita ijan-eki lovci zbili en angleški dvomotornik. — Italijanska torpedna letala so pri Boni napadla sovražno ladijsko spremljavo ter zadela en parnik. Italijansko vojno poročilo št. 1025 od 10. susca veli. da so v južni Tuniziji strmoglavska letala učinkovito napadla zbirališča sovražnih čet in avtomobilov. Nemški lovci so sestrelili tri sovražna letala. Italijansko vojno poročilo št 1026 od 1«. susca naglaša. da je na južnem odseku tuniškega bojifča bilo bolj živahno topniško bojevanje. Nemška letala so napadla mesto Tripolis ter sovražno letališče v severni Tuniziji, kjer so na tleh uničila tri sovražna letala. Drugi nemški oddelki so najiadli sovražno ladijsko spremljavo, ki je vozila od Bcnga-zija. ter zadeli tri parnike. — V srednjem delu Sredozemskega morja je italijanska lahka pomorska enota potopila sovražno podmornico. — Druga sovražna fiodmornica pa se je razletela, ko je zadela v minsko zaporo. Doslej so italijanske pomorske enote v zadnjih šestih mesecih potopile 21 sovražnih podmornic, najmanj 15 drugih pa hudo poškodovale. Italijansko vojno poročilo št. 10'27 od 18. sušca pove. da je na tunizijskem bojišču v krajevnih bojih bilo prijetih kakih sto ujetnikov. Osno letalstvo je tolklo sovražne kolone ter zbilo pet angle- ikh letal. Italijansko vojno jioročilo St. 1028 od 19. eušra navaja, da >-0 italijanska torpedna letala napadla sovražno ladijsko spremljavo ter potopila tri parnih. izned katerih je eden imel 7000 ton, dva pa po vriO V1 n l'.a 5I--.0 vojno poročilo St. 1029 od 20. sušca da so na južnem delu tunizijskega lioji-fči o?ne čete po večdnevnih bojih zasedle novo važno postojanko ter pri tem zajele 1600 ujetnikov, 16 tankov, 80 topov in 70 avtomobilov. Hemški uspehi na vzhodu Nemško uradno poročilo od 13. sušca ve pripovedovati, da je ob Kubanu sovražnik imel veiike izgube, ko so ga nemške gorske čete iz postojank ven vrgle ter da pri Bjelgorodu nemške čete na Široko napredujejo. Nemško uradno poročilo od 15. sušca razglaša, da so nemške Čete prejšnjega dne v celoti zavzele mesto llarkov ler da je bil sovražni protinapad pri Bjelgorodu zlomljen. Nemško uradno poročilo od 10. sušca pravi, da nemški napad med Harkovom in Bjelgorodom ter severnozahodno od Kureka Se vedno napreduje. Nemško uradno poročilo opisuje, kako so jugovzhodno od mesta llarkov nemške čete obkolile večje ruske sile, ki jih Nemci zdaj uničujejo. Nein-Ski napad proti Bjelgorodu napreduje. Nemško uradno poročilo od 18. susca naznanja, da eo jugovzhodno od Harkova obkoljene sovjetske tete zdaj uničene. Ruski napadi južno od Orla so bili krvavo odbiti. Nemško uradno poročilo od 19. sušca poroča, (ia so nemške čete presenetljivo napadle in zavzele mesto Bjelgorod Južno od Orla, pri Vjazmi in Stari Rusiji so sovjetske čete skušale vdreti v nemške postojanke, pa so e hudimi izgubami bile odbite. Neško uradno poročilo od 20. sušca navaja da je sovražnik med Doncern in Dnjeprom od IV^IK doslei lz*"bil ve« kakor 50.000 mrtvih, 19.549 ujetnikov, 1400 tankov, nad 3000 topov ln nad 1800 motornih voz. - Nemške čete so Kljub blatnim ceslam in sovražnim protinapadom dosegle reko zgornji Doneč. Hudi boji na morju n« iNMm!k,a P0™*"8 «>Sea poročajo, da so na Atlantskem morju zdaj hude bitke med angleškimi ladjami t« med nemškimi podmornicami, katere napadajo angleške ladijske spremljave. Te ladijske spremljave plovejo v varstvu anglefikih in ameriških vojnih ladij, s katerimi se zdaj nemške podmornice bojujejo. Nemško uradno poročilo od 15. sušca pa je naznanjalo, da nemške podmornice na Atlantskem morju še naprej udarjajo, in sicer ob vzhodni obali južne Amerike. Po tistem nemškem poročilu so nemške podmornice potopile iz ene s.uive ladijske spremljave sedem parnikov s skupaj 49.000 tonami, Se en parnik pa je bil zadet. O tem pa ne vedo, ali se je potem potopil, ker zaradi bude obrambe ii.i bilo mogoče gledati. Nemško uradno poročilo od 20. sušca pravi, da so nemške podmornice v severnem Atlantskem morju v boju e sovražno spremljavo, ki je vozila proti vzhodu, potopile skupaj 32 ladij z 2OI.U00 tonami ter 1 rušilec. »Dalrkosežni sovjetski načrti« V »Slov. domu« smo le dni čilali: Kkspanziv-ne težnje Sovjetske Rusije je potrdil neki ruski vojni ujetnik, ki je dejal, da se na visokih Šolah v Moskvi uče nemškega jezika, ker Rusija potrebuje mnogo ljudi, ki bodo dobro obvladali nemščino, češ da bodo lahko opravljlai službo v novi sovjetski republiki v Nemčiji. Prekop med Donavo in Tiso bodo začeli kmalu gradili. Prekop bodo zgradili med krajema Nikeszcke in Soroksar. Dolg bo 107 km, širok pa do 100 m. Gradili ga bodo 8 do 10 let in so izračunali, da bo veljal vsak kilometer približno 1,000.000 pengS. Nemčija ima manganove rude na pretek Romunska vlada je izdala zakon o izkoriščanju rudnika manganove rudo v Bukovini, ki je last romunskega verskega zaklada. Letni pridelek v tem rudniku bo znašal do 9000 ton in ga bodo skoraj v celoti prodali Italiji. Ceno so določili na 2200 lejev za tono. Dosedaj je šla manganova ruda iz Bukovine v Nemčijo, ki pa ima sedaj dovolj manganove rude in drugih krajev, zlasti iz Ukrajine. Kava uspeva tudi v Nemčiji V \Vasen»eilerju, najbolj topli občini v Nemčiji v južnem delu Badena ob Renu, so lani z uspehom napravili poizkuse za pridelovanje kave. Uspeh je bil zelo ugoden, zakaj pridelek je dosegel osemkratno količino senjena. Tudi kakovost pridelane kave je prav dobra. Letos bodo mnogi vinogradniki tamošnje okolice sadili kavino rastlino. Pri tem bodo sodelovali nekateri Nemci, ki so se ob izbruhu vojne vrnili iz Mehike in Jave iu poznajo dela za pridelovanje kave. Zanimiv poskus varčevanja Zanimive poskuse so napravili v Italiji v keramični industriji. Keramični material, ki »e mora žgati, segrejejo najprej z domačim premogom in Selc ob koncu, ko je treba doseči najvišjo toplolo, uporabijo nemški premog. Na ta način prihranijo pri izdelovanju keramičnih Izdelkov 65 odstotkov uvoženega premoga. Krojači morajo popravljati nošene obleke Nemški državni urad za oblačila je izdal odredbo, po kateri morajo podjetja oblačilne'industrije, obrti in trgovine v prvi vrsti izvrSili popravila nošenih oblehk (zboljšanje, predelava, obračanje, čiščenje itd.). Podjetja, ki so dolžna sprejemati obleke v popravilo, ne bodo smela do 15. maja — razen uniform in žalnih oblek — izdelovati novih oblek. Tudi moko konzervirajo Konzerve iz moke je izdelal neki madžarski kemik, kar ni brez pomena, zakaj moka se rada v skladiščih pokvari. Prednost nove kanzerve je v tem, da ne potrebuje nobenih dodatkov in lahko hranimo moko, kolikor časa hočemo, pa vendar ne izgubi nobene svojih prvotnih lastnosti. Ni brez pomena tudi to, da se s konzerviranjem zmanjša tudi prostornina moke, kar pomeni prihranek pri prevozu in vskladiščenju. Nalezljive bolezni iz Sirije in Iraka Turško zdravstveno ministrstvo je doenalo. f"10,, \l Sh-ije iln Iraka zanesli v Turčijo nekatere nalezljive bolezni, med njimi tudi koze. Med KRATKE 16.000 žensk so doslej spravili v aktivno službo vojske, mornarice ln letalstva v Združenih državah. Trozorno svilo, ki bo služila namesto stekla se je posrečilo izdelati nekemu japonskemu kemiku. Ladjice U gumija so začeli izdelovali na Ja- I ponekem; poskusne vožnje so dobro uspele. Davek na vojne dobičke so uvedli na Slovaškem; pričakujejo, da bo dal pol milijarde tj,vaških kron. Zaradi političnih ciljev se je Gandi, voditelj Indijcev, v vsem svojem življenju doslej postil 102 dneva. Novo državno posojilo v znesku Štirih milijard pezet je odobrila španska vlada. V letovišču Bora Grande na Floridi jc te obijali mirne ljudi, »tarče, otroke in ženske. — Samo v Ambrusu so partizani pobili 6 ljudi, med njimi, lakor iiam izročajo, 83 letnega moža, 1« letno de-l!e in H letnega fanta. Toda maščevanje za te grozovitosti je sledilo partizanom za petami. Od vseh strani ko prihiteli eiJelki .- |K>močjo, ki so partizan-ke tolpe sti-, ii ter ,.li obkolili. Samo pri Ambrusu je padlo 100 partizanov. Ilkrali z boji v Suhi krajini so se začeli veliki Iioji zoper komunistične tolpe v okolici Bolho- in pri Polhovem gradcu poraženi vega gradca in na Toškem čelu, kjer je bilo v bojih ubitih 81 partizanov, 32 pa ujetih. O tem smo dobili tole poročilo, ki ga objavljamo: Dozdaj ugotovljene izgube partizanov: 690 mrtvih Med zmagovitim nastopom tega tedna so Italijanske oborožene sile v spopadu s partizanskimi oddelki, znašajočimi več kakor 3000 mož, torej dosti močnejšimi od naših sil, zadale partizanom kar najhujše izgube. Komunistični uporniki so na bojišču pustili 090 mrtvih, kolikor je do sedaj ugotovljeno. Dva sta bila ujela, 19 upornikov pa se je javilo oblastem. Natančnejša poročila o poteku te velike bitke bomo priobčili med tednom. * Pretekli .teden je bil za partizane leden največjih porazov in takih izgub, kakršnih doslej še nikoli ni-o doživeli. Pretekli teden je za partizane v naših krajih — začetek njihovega konca. Kako so mučili in umorili Alojzija Jakoša Z njim vred sta mučenlške smrti umrla tudi župnik Nahtigai in kaplan Cvar Tako otroci popisujejo ntučcniško smrt svojega očela II koncu pravijo: Kes nas je polrla očetova mučeniška smrt, loda ponosni moramo biti. da imamo očela-muče-nika. ki je umrl za vero in dal zgled svojim otrokom. Predragi naš oče so bili dobri za nas, vsako nedeljo so prejeli sv. obhajilo, Kako lepo so se pogovarjali z Njim. a zdaj sta skupaj. Nikdar jih ne Ihiiiiii pozabili, spominjali se jih bomo v molitvi v upanju na veselo svidenje. Slava vsem trem mučenikom, ostale naj to- Hajni Alojzij JakoS se je rodil '->0. sušca 1880 iu liran-l;i'in v občini št. Jani Priženil so jc I 1911 na UoieubPrk v občini St. Huperl. Po <3 Iftih je od!W v večni raj, ko je umrl mučeniške »mrli v lloiembcrškem gozdu. Zapustil je 11 olrok. ki o njem takole pripovedujejo« Oče je šnl n« Veliki Cirnik v vinograd trto {kropit. l'o napornem delu je šel malicat v zidanico. ki jo ima zraven svojega vinograda. Blizu Jakoievega vinograda ima svoj vino-grad tudi njegov sosed mlinar Kregelj, ki jc ta-irat ludi škropil. K temu so prišli partizani ter mu » mirijo grozili, če ne bo povedal, kje ima zidanico Jakoš Kolika je moral ili z njimi in pobrali zidanico, nakar so jo partizani obkolili in vdrli vanjo. Ker v zidanici ni bilo nič orožja, so zvezali Ki lelm-ga starčka in ga gnali, kakor ži-vinfe na Ito^nbere h Kreglju. 7. njimi je moral "Ii ludi Feliks; tam je bilo zasliševanje. Najprej ►o kotnuni-li zaslišali Felik-a ali kaj ve, kje ima .lakiH orožje. Ta ni vedel ne slišal nič o kakem *'«]«• •lako ,i so zaslišali, kje ima svoja dva sinova Jožeta in Marka, o katerih iiliogi mučenec ni vedel nič. Nato so ga gnali na njegov dom, »IT komunisti iapravili preiskavo, kar jc bilo »pel zaman. Nato m) .takoia odvedli ven. Ustavili so se M njivi za luio, na kateri so njegovi trije tnlaj-" finovi okopa vali koruzo. Pomislile, kako so se prMrasili ko so zagledali svojega očela med I»«rlizaiii. komunisti so se smejali otrokom, ki J"» ie bilo tako hudo za očetom. Oče jim je še spregovori I zadnje besede: »Dragi moji olroci, če ine Ubijejo, vas prosim, molite zame. ubogajte "»io mater ler hodile pridni Ic Otroci so posilili svojega očeta zadnjikrat, nakar so se spustili ol'"Pen jok. Jokaje so prosili partizane, naj "Pustijo očeta. Seveda Imajo komunisti trdo srce p kamen, katerega ne moremo omehčati. Jako-a «o Halo odvedli v gozd, ki je 10 minut odda-° Polomili vsem trem roke in noge, za nosove fn u3esn- Nato so siromaki drug ""m omedleli, nakar so jih spravili iz otno- ln 'l„7-S0 iih mučili še naprej. Gospoda župnika ,'.Jalf0sa K n „01__1M1 _ ____ S« mučiti: lazi Bogi žrtev partizanov Dohrnič. Dne 1"). decembra 191'-' je v bolnišnici v Kandiji podlegel rani, ki so mu jo zadali partizani, France Mulh iz Kamenja, 31 let star. Doma se je bal za svoje življenje, zato se je zatekel pod okrilje Legije v Trebnjem. pa ga je v boju s partizani zadela zločinska krogla in je po dveh dneh hudega trpljenja podlegel. Zapušča vdovo s tremi majhnimi otroki. Razdrlo družinsko življenje, olroci sirote, za mladeniče in može pa smrt v najlepši dobi življenja, to je blagoslov, ki ga prinaša Osvobodilna fronta. Pokojnik je bil tih in miren značaj, zapustil je tudi osiveie starše, ki objokujejo po eg smrti svojega sina še internacijo treh drugih sinov. Tudi lo je blagoslov OF. t Jožef Kranner da akc i ' s« ua s ' svojo blago dušo! liill 60 ustrelili, g. kaplana so še mučili: ■ K« s korohačem po glavi in križu, nakar Dev. Mar. v Polju. Te dni so naši farni zvonovi zopet žalostno zapeli. Za vojaškim tovarišem Hočevarjem, neustrašenim Holoza-nom Dragotom in vrlim delavskim podžupanom Pogačnikom z ženo, je nastopil pot v srečnejše posmrtno življenje junaški član poljske vaške suažg Joifij KfžffTnrKVri napadu na Mokrec ga je smrlno zadela partizanska svinčenka, padel je torej za vero in narod v boju s komunističnim brezboštvom. Velet spoštovana, tako hudo prizadeta Krannerjeva dru« žina naj bo prepričana, da bo veJika irtev, ki jo je od nje božja Previdnost zahtevala, prinesla našemu, kakor še nikdar tako hudo preizkušenemu narodu boljše, srečnejše dni. Zato: kvišku ercal Hrabremu katoliškemu borcu Jožetu pa: Jtcčua hvala in slava! Na Jožefovo, 19. marca 1943. štirje grobovi na Molniku f.e zadnjikrat smo poročali, da so fantje na Molniku odkrili grob umorjenega kaplana Antoni llolcvarja, blizu tam pa še tri druge grobove. Ko so grobove odprli, so v vsakem našli p«t enega mrliča. Pa le kaplana Hočevarja so nio.,'H spoznati, drugih niso mogli. Blizu kaplanovega gio< ba jo ležala pokopana 20 do 25 let stara iensl.a^ ki je imela temne in kratke lase. Zobe je aicefl imela zdrave, vendar je na vsaki strani bil po ed srebrn zob. Drugi grob je bil kakih 200 metrov stran. VI njem je bil pokopan moški srednjih let. Oblečen j« bil v rižasto srajco, kratke rjave hlače, temnosi^ pulover brez rokavov ter je bil prepasan z uanji* niin pasom. Nekoliko niže je bil še en grob, v katerem j"-krajino — kmetijski oddelek in jih poslali po pristojni občini in okrajnem civilnem kombin atu, ki opremi prošnjo s svojo izjavo (priporočilno ali negativno). V izjavi je Irclm izrecno navesti, ali je prosilec večji ali munjši posestnik in če je pod|x>re vreden in potreben. Nakup živine se bo moral izvršiti po navodilu kmetijskega oddelka, ki bo določil pasmo, kraj nabave itd. Po izvršenem nakupu predloži prosilec račun, ki mora biti pravilno kolkovan in overovljen po okrajnem civilnem komi«arint:i, ki potrdi nabavo dotičnega stroja oz. sredMv.i. Zaradi pičlih kreditnih sredstev se bodo mogli nakazovati prispevki le kine,ijskim zadrugam, ki redno delujejo, občinam Ur manjšini posestnikom, ki so poiljiorc res potrebni in tudi vredni. la, ki bi »e dal uporabiti v prid vojne industrije: papirja, steklenic, kosti, usnja, gumija in podobnih predmetov. Italija ima 10 milijonov družin, ki bi lahko marsikaj storile, da bi se ta material ne zavrgel, temveč zbral in izročil tovarnam v predelavo. d Zavod za zadružništvo Ljubljanske pokrajine je preložil oba enodnevna tečoia, tako da bo tečaj za nekreditne zadruge v sredo 10., za kreditne zadruge pa v četrtek. 11. marca. Rok za prijavo ie podaljšan do 6. marca t. 1. d Najcenejši oblastno določeni klobuki so po 85, najdražji po 170 lir. Izdelujeta se v 4 skupinah. d Umetni kavčuk izdelujeta v Italiji družbi »Iri« in »Pirelli«, Ena tovarna že obratuje, drugo pospešeno zidajo. "»d Za izrednega komisarja občine v Rovtah je imenovan Anton Merlak. d Odloke oblasti je priobčilo dnevno časopis'® pod sledečimi naslovi: Razglas Duceja o vojaških kazenskih sodstvih na ozemlju, Zastave polkov te treba pozdravljati, Sprememba naziva sreskih na-čelstev (okrajni civilni komisarji), Nov čas zatemnitve (od 28. febr. dalje od 7 zvečer do 6 zjutraj), Razdeljevanje racionaliziranih živil v sttjcu 1943, Obnovitev izkaznic vseučiliščnikov, Uvedba taksnega papirja, Določitev nagradne tarife za zobozdravnika in dentistična dela. d Škatle za čevlje. Po nalogu ministrstva — dokler ne izide nov odlok — se 6mejo čevlji pro-dajali 'odjemalcem v škatlah. Trgovec lahko zahteva za škallo posebno odškodnino v znesku 2 lir. za škatle z otroškimi čevlji pa največ eno liro. postrežbe da ne more obljubiti. ,Nit ne de, gospa, čemu pa imam strežaja?« »Tegale?« je vprašala slabe volje. »Bog mi »raagafl To je vaš sluga?« »To /e ral tluga?* »Bojim se, gospa, da vam ne ugaja « »Ne, ni-iein tega mielila; ampak tako mlad je. Bojim i-", da mi bi vse razbii in polomil. Veliko odzovornost ste vzeli na svoje rame. Je pa tudi veren'.': »Seveda sem, gonpa,« je odgovoril Kowley odrezano, da selil se moral čuditi >llm.( j" zagodrnjala gotvpa in še dalje molčala. »Veste, gospa, podoba je, da ne bova izvedela t»Mk« vnšdi pogojov, kaj »ele konec. No, pričnite, da liomo kako prišli do konca « Počasi ho ne Ji odprle ustnice. »Imate kakšna priporočila?« je vprašal nek glas kakor mrtvaški zvon. tklprl sem listnico in ji pokazal polno pest tiankovrev. »Mislim, gospa, da so tile popolnoma dobri.« ilkmto bržkone pozno zajtrkovali?« se je gla- »il odgovor. >(los;ia, želiva zajtrkovali ob vsaki uri, ki je vam prav, od »tirih zjutraj do štirih popoldne! Samo nama že enkrat povejte ceno, če so vaša usla tako velika, da pride lahko na dan « »Večerje pa vama ne bi mogla nuditi.« »Večerjat pojdeva z doma, vi nepoboljšljiva t"neka,< m m obljubil na pol v solzah na pol v suteliu. »No, stvar je zdaj v redu! Jaz želim, da bi nn bili gospodinja, da vestel ln jaz bom svojo željo tudi uresničil! Ali mi nočete povedati svojih po-gojev? |'a dobro. Dobro vem, kdaj imam opraviti ► l>o»lfno gospodinjo. Rowley, razvežite torbe s plašči' c Je mogoče verjeti? Zdajci me je go-pa pr.čela Sevati, da sem lahkomiseln! Toda borba je že n,1"ila; to no bili poslednji streli, ki so prej biti pozdrav kot zopetne sovražnosti. Prav kmalu se je Ponižala do zelo skromnih pogojev, pri čemur sva »'- z llowleyjein celo izognila vprašanju po ve-J Ni- Vendar smo potratili mnogo čina; sonce Je "Io že davno zašlo, po cestah in ulicah so že svetlikale laterne in e sosednje ceste se je že oglašal lc nočnega čuvaja. V bližini najinega stanovanja f''in bil našel krčmo le ko sva prišla, in tja sva krenila ter skupno sedla k pozni večerji. Ampak toliko da sva naročila, kar bi rada, že j™ SC odprla vrata in v sobo je stopil slok mlad ™vek s sunkovitim skokom. Ozrl se je naokoli. na,° Pa je krenil naravnost k najini mizi. »Voščim vama blagoslovljen večer, preresna in •Poslovanja vredna mojstra!« je pričel. »Ali dovoda popotniku, romarju, romarju ljubezni, na krat-nh.i^ o"0, da 8e u kratek čaa zasidra na vajini " „ ,' Sl«'r se ne brigam za to, pri kom sedim, •I" ™ le straSansko zoprna grda navada sedeti am fiaf at pri večerji.« vnlii j gospod,« sem odvrnil, »če mi do- "'"p. da sem gostitelj v krčmi « imJ n|,na,lenje se mu je prikazalo na obrazu in ,KWno me je ožinil a pogledom, ko je sedel, lak >i'.osP°d''t je nadaljeval, »dejal bi, da ste mo-Wj pT'"la nekoUko učenosti v glavi! Kaj botno Prijazno sem oem tvegal fcri...« Tako naduto me Je ta človek zabaval ves čas, ko sem večerjal in Je navsezadnje mislil, ko pijanci po navadi vedno sklepajo, da ga ie naključje pripeljalo v prav duhovito družbo, ker je bil sam tol ko brbljal Povedal mi je, kako mu je ime in kje stanuje in me prosil, da bi se vendar zope kje dobili. Nazadnje mi Je še predlagal, d. bi neki dan nekje na deželi skupaj kosih »Veste gre za službeno kosilo,« ml je pojasnjeval^»Dostojanstveniki in senat vseučihšča v Pramondu učene ustanove, na kateri imam čast liitf p r o feso r n eu m nos t i, se snidemo v staroslavni krčmi Pri eramondskem most..', d« proslav.mo našega prijatelja Ikara. Eno mesto Je še prost^ očarljivi prijatelj, in tega ponudim vam.« »Kdo pa je vaš prijatelj Ikar?< sem ga vprašal. »Visoko stremeči sin Dedalovl Je mogoče, da še nikoli niste slišali ime Byfield'.'< »Prav mogoče ln celo resnično.« »Mar je slava nekaj tako postranskega? By-field, gospod, je zrakoplovec; on vneto posnema slavna dejanja Lunardija, in namerava pokazati prebivalcem — prosim, oprostite — visokemu in nizkemu plemstvu naše okolice — kako se dvigne zrakoplov v zrak. Kot enemu izmed tega plemstva mi bodi dovoljeno, da povem, da mi kar nič nI do vsega tega. Šepeta je zaupam vašim ušesom, da se živa duša ne zmeni za to. Vsa reč spada v ropotarnico, gospod. Ampak eramondsko vseučilišče želi počastiti zasluge tega moža, ne primernost njegovega poklica, in Byfield ima slamo v glavi, čeprav je dober pivec in ni prav nič napačen, kadar pije. Pod vplivom ožarjenosti priJ jazne steklenice bi pristranski človek celo rekel, da Je dovtipen.« Pozneje se je pokazalo, da se je vsa ta stvar bolj tikala kot sem takrat mislil. Toda zdaj se mi je mudilo domov. In ta čas, ko je ta prijatel| še dalje čenčal, je nastala nevihta, nebeške za-tvornice so se odprle, da je dež kar butal ob okna krčme; ob tem neljubem znamenju sem se domislil, da me kliče dolžnost še drugam. 23. Swauston Cottage ponoči Ko sem stopil na ulico, je malo manjkalo, da me ni sila viharja vrgla nazaj. Z Rowleyem sva morala kričali, da sva se razumela. Veter je divjal po vsej cesti, kjer sem hodil, in mi tulil na ušesa, Ploha, ki je zaradi bližnjega morta imela slan okus, je naravnost preplavila celo mesto. Zdaj se je stemnilo, zdaj zopet razvedrilo, kakor je pač veter gnal oblake. Zdaj je bilo videli, kot da bi ugasnile vse poulične svetilke od enega konca dolge ulice do drugega, ko pa je v naslednjem hipu veter odjenjal, so zopet zagorele in iznova razvsvetljevale tlak, tako da je tema bila še bolj vidna. Pred menoj je bila dve milji dolga pot, ki je izvečine držala v breg in bila debelo pokrita z blatom. Brž pa ko so bile poslednje poulične za menoj, me je objela tema, ki so jo prekinjale samo posamezne razsvetljene kmečke hiše, kjer je bilo slišati pasji lajež. Vihar se je polagoma polegel, dež pa se je izpremenil v neprestan vesoljni polop, da sem bil do kože premočen kot bi trenil Spremljalo me je grozljivo »ulenje psov, in pogumno sem se upiral otožnosti, ki me je obhajala, vendar sem stanovitno stopal v noč. Kai neki je jezilo le živali, da so sredi bučečega dežja lahko razločili moje rahle stopinje? Zgodbe ' iz otroških let so mi šle po glavi. Reke! sem si sam pri sebi, nemara gre kak morilec m'mo in živali so zavohale slabi vonj krvi; zdrznil sem se ob lej misli in obrnil te besede na sebel | Mar ni bil to brezupen položaj za človeka, t ljubi? Je kdaj šel človek v takem občutju ubit? Najrajše bi se bil na mestu obrnil NI umetno, da človek tvega tako važen, odločilen azgovor, če je v duhu potrt in pobit, obleka vsa .mazana in roke mokre! Vendar pa je bila vi-narna noč tudi ugodna za mojo namero; omogo-ila mi je govoriti s Floro samo. Ko sem stopil na vrt, ki je obdajal vilo, sem >i| iznova v prav neugodnem položaju. Skozi špra-jje v oboknicah dnevne sobe so prihajali žarki svetlobe od sveč, sicer pa je bila vsepovsod črna tema. Drevje in grmovje Je bilo dodobra mokro, nižje ležeči del vrla izpremenjen v močvaro. Brl ko je veter čez čas zopet potegnil, in je ploske-talo mokro vejevje nad glavo, vmes pa je po vsem parku udarjal ostri dež. Splazil sem se tik do okna in skušal pogledati na svojo uro. Bilo je pol osmih; pred deseto, morebiti celo pred polnočjo bi se nemara nikdo v hiši ne podal k počitku. MoJe nade so bile v resnici ne posebno razveseljive. . Cele tri ure sem moral zoprvati divjanju viharja in vztrajati v svojem zavetju. V duhu sera gledal najhednejše trenutke svojega vojnega življenja. Koliko ur sem stal na sprednji straži ob' takisto zanikrnem vremenu, ne da bi včasih imel količkaj v želodcu in v stalnem pričakovanju, da dobim kroglo namesto zajtrka. V primeri z nocojšnjimi neprilikami se mi je vse to videlo lahko in malenkostno. Tako čudno smo ustvarjeni ljudje! Toliko jačja in večja je ljubezen do ženske od same ljubezni do življenja! rNadalievanle orihodniit.) Največji otok Sredozemlja I 11'hnn Stromhnli Sicilija meri rad 25.000 km® in šteje nad 4 milijone prebivalcev. Od Afrike je oddaljena komaj 150 km, od Kalabrije pa jo loči 3,5 km široka Mesinska ožina. Sicilija ima mnogo zelo plodne zemlje. Izvrstno uspevajo tam oljke, sadno drevje, pa tudi pšenična, ječmenova in bolx>va polj« in vinogradi. Zelo številni in bogati so žvepleni rudniki. Ob obali nalove veliko tunov, surdcl in drugih užitnih rib. Zelo razvite so industrije živil (testenine, konzerve), ladjedelništvo in izdelovanje mila. Glavno mesto Palermo je meti najlepšimi in največjimi italijanskimi mesti, l/med drugih važnih mest naj omenimo Mesino, Katanijo, Si-rakuzo, llaguzo, Kaltaniseto in Trapaui. Na Siciliji je svetovnoznani ognjenik Etna, ki je pripravil s svojimi izbruhi zlasti mestu Ka.taniji že večkrat veliko razdejanje. Sploh jo bila Sicilija, posebno mesto Mesina z okolico /a večkrat v zgodovini pozorišče hudih potresov, saj leži na vulkanskih tleli. Mesto Kalanija; v ozadju ognjenik Elna "inn k/i/ r Milili Htizctnine poganukega h mpija, posvečenega Kastne ju in 1'oluksu pri Agrigentu na Siciliji Pogled na pristaniško mesto Palermo Etna bruha Slev. - DOMUL-lLHc, ti ne 24. marca 1943-XXI. Stran 9. ,Potem bi moral drugače ravnali. Komaj da si ^ n h.i-m, pa že hočeš imeti vso besedo in ob- iNiUo nič ne mislim. Saj vprašam vedno za nit mnenie.« ,0 tem pa nič ne vprašaš, kako bi se imel ve-.j do ljudi. S prilizovanjem in sladkanjem se iz-„ti ugled in spoštovanje. Nasproti ljudem se je Jtba kazati resnega in strogega, 6icer bodo s cevki po tebi hodili.« .To |f le vam v korist, čt sem prijazen do ljudi Zato pridejo večkrat sem in pustijo več denarja "''ctprav jc j,j| Jernač Oodrnjač vnet za denar j (t j t ludi zavedal, da je imel zadnje leto izredno UkO dohodkov, |e vendar naprej rentačil: ■Pod j e t [ e ti ni glavna stvar. Tebi gre za lo, da j l prili/ovanjem in laskanjem pridobiš ljudi na HOJO stran, lako je dejal tudi tvoj Ove, in ti si pač J/ttrniakov nn.« Mladenič je postal bled kol stena in se je tre-rl od jeze. /agnjl je le|x>, srebrno uro. ki jo je tnl ravno v roki, z vso silo ob steno, da se je ruletla na kosce. ■Iu mora ]x*-tati človek ali norec ali divjak!« jtiikml zamolklo med zobmi. Nato je planil iz dHjinice in k tisti dan ni več prikazal. Jernač (iodrnjač se je zaradi mladcnič-evega to-(otnrga i/l: iha prestrašil in je strmci poparjen ptoti vra'< " 1'nšcl je sedaj sam do sjKiznanja. da jiitlssvo m očitki vendarle predaleč: toda da bi Bližal uža enemu mladeniču zadoščenje, je sma-tril. da bi t■,.<> |>od njegovo časi. Pobral je razbilo aro s ta!, jo nekaj časa spravljal skupaj in venomer rtnčal in godrnjal. Poleni je predčasno zaprl delivn.co in |c ic ^šel mojster Jernej redno iz na I v a 'e oslal vsakokrat po en leden zdo-likC je w govorili, da nosi svoj dobiček na ve-Toletn r,a' Ra ',na naloženega v mestu. Donerl^i-'iC txi>c! na prvo potovanje na velikonočni lan Imil '• Vrnil Ke ie Pa že v fctrlek, in sicer bo-,!„;, , le visoko vročino in se je moral takoj posteljo. O kakem zdravniku ni hotel nič ki je bil zelo v 6krbeh zanj, Posteljo. O kakem zdravniku ni hotel nič "idn £ ? P°m°čnik, ki je v dokler ni dobil dovoljenja, da pošlje EL^nika. Pljučni ICO, ki la je hitro prišel in je ugotovil vati Pni V p 1 oolmkovi starosti ni podcenje-«krbno ^5, ,'sih odredb je predvsem priporočal ^ifstnrv n130' To ie bil° Pa lahko svelovati, a »delavni. • l omo^nil< je moral biti čez dan vedno fi bolniu' ln, Prodaja!nici in tudi ni bil vajen stre-in razne ! Holn'šlN'e, pfo6il ne bom!... Ce hoče katera priti, nimam nič proti temu... lo se pravi, maral bi samo mlajšo, Majdo, druge nobene. Cez dan bi bila lahko tukaj, zvečer bi pa morala hoJili domov. Ce bom z njo zadovoljen, ji bom primerno plačeval — vsak dan 6proti.« Po kratkem razgovoru je župnik odšel in se podal naravnost k peku, kateremu je sporočil bratovo izjavo, 6eveda v proseči obliki. Pek ie naredil sladko-kise! obraz. Na tihem si jc že večkrat želel, da bi prišel s sprtim bratom v prijateljsko razmerje, posebno zalo, da bi njegovi otroci ne bili prikrajšani pri dediščini bogatega, starega strica. Zato ga je urarjeva želja prav prijetno iznenadila. Po drugi strani pa mu je bilo težko izročiti svojega najmlajšega otroka muhasti samovoljnosti in sitni čemernosti starega čudaka. Morda pa vendar ne bo tako nagle odločitve še drug vzrok. Majda je gojila Godrnjaču, bo znala tudi njegova hči par tednov potrpeli. Poklical je hčer v sobo m ji razodel stričevo prošnjo. Urez pomisleka je Majda akoj v lo privolila. Bila je živahno, odločno, nekoliko ponosno dekle, imela je pa mehko srce ;n n. v potrebi nikomur odrekla pomoči. Vendar jo je nagnil do a ko nagle odločit« še drug vzrok Majda je gojila že davno do Kraljička, resnega brhkega mladeniča s črnimi lasmi in svetlomodrimi očmi, ki ga je sprta tako pomilovala, globoko in močno srčno nagnjenje Pa ludi Kraljiček ni bil do Majde brezbr -žen Tudi on je izgubil svo e srce na vi kem zalem dekletu? ki je bilo s svo imi z atoplavum lasmi n črnimi očmi v čudnem nasprotju z njim. Ni pa bila m^l njima izrečena še nobena besedica o med-sebS srčnih lajnoslih. Kraljiček si n. upal ra-zSe i svojih čustev samozavestnemu dekletu, k. e eno lelo starejše od njega in ki b «. moglo prit. kot hči premožnega peka zani nikakor v posicv. Majdi pa ni dopuščala njena naravna dekliška sra- mežljivost, da bi izdala molčečemu, resnemu mladeniču svoje nagnjenje. Toda nihče od njiju ni mogel prikriti 6vojega veselja, ko 6ta 6e dobila sedaj v urarjevi hiši in bosta 6mela za delj časa skupaj prebivati. Nasproti stricu ni izgubila Majda nikdar potrpljenja, pa naj je še tako godrnjal in renčal. S svojo spretno, skrbno postrežbo, ki jo je moral priznati, in s svojim odločnim nastopom si je pa tudi pridobila že v nekaj dneh nekako oblast nad starini sitnežem, tako da se je uklonil njeni volji in da ni več zavračal jedil in zdravil, kot mu jih je pripravljala po zdravnikovih navodilih. Kraljiček je bil za življenje svojega mojstra zelo v skrbeh in je prišel vsakega pol dneva po petkrat, šestkrat iz delavnice tja v njegovo sobo, da je poizvedoval, kako 6e počuti. To se je zdelo Godrnjaču kmalu nadležno in ostro je nahrulil pomočnika: »Ali komaj čakaš, da bi umrl, a? Zato letaS vedno sem vpraševat.< Mladenič je j>oslal bled, odvrnil pa je mirno! »Mojster, sam Bog ve, da 6i ničesar bolj ne želim, kot da bi kmalu okrevali, in zato tudi molim.« Nato je šel hitro ven. Majda, ki je bila v sobi in slišala govorjenje, se ni mogla več premagovati in je rekla z odločnim. karajočim glasom: »Slric, kar ste sedaj rekli Janezu, ni bilo lepo.t »Kaj? Ti mlečnozobo punče hočeš dajati nauke staremu možu.c je vzrojil bolnik. »Tega ne nameravam... Ampak tako sa vendar ne fioslopa z ljudmi, ki vas imajo radi.c >Mene ni imel še noben človek v življenju rad.« »Janez vas ima rad. Sicer pa, če kdo hoče, da bi ca imeli drugi ljudje radi. mora tudi sam tako ravnali, da ga bodo mogli radi imeti.« »To je neumnost.< »Pa stoji tako v katekizmu. Naš Gospod tako zapovedujejo.« »Ti vražji klepelec, sedaj imam dovolj. Pusti me v miru« Obrnil se je proli steni in je mrmral še ne« kaj časa. Toda dekličine besede so mu šle bolj do srra. kakor je lo na zunaj pokazal. Sedem dni je mojstrova bolezen vedno l>ol] raslla, potem pa je skoraj hipoma upadla mrzlica in zdravnik je izjavil, da je bolnik krizo srečno prestal; mora pa imeli še dalj časa popoln mir in se varovali vsake razburjenosti. Čez osem. deset dni pa, ko je pričel bolnik nekoliko bolj k moči, se je zafelo zo|>et godrnja-njo in renčanje. Majda si je prizadevala na V60 Citata mu je... načine, da bi ga pomirila in pololažila. Cilala mu je kako knjigo ali časopis, pripovedovala O novicah iz Irga, bila je vedno sama vesela in mu je večkrat napravila kak dovlip, samo da bi ga spravila v dobro voljo. Cmerni bolnik pa ee jo po navadi na vse šale le kislo nasmehnil. — Prve dni je dajal Godrnjač dekletu sproti vsak večer, ko je odšla domov, jjo en srebrn goldinar in je trdovratno vztrajal pri tem. da mora nečakinja denar vzeli. Pozneje je deloma pozabljal plačevati, deloma ni imel moči za to. Ko je *edaj vedno bolj okreval, je rekel nekega dne: Okrog sosedov e 50 letnico rojstva jc obhajal le dni v Srbiji slovenski kipar Ivan Dolinar. Ziviol s Pridne. Tržiške ženske so izdelale slo vzglavnikov za bolniške vlake iu sto parov oopat za ranjence. s Vsak donos živil in alkoholnih pijač bolnikom je prepovedan v bolnišnici na Golniku. Ce pri obiskovalcih ali bolnikih najdejo prinesena jedila ali alkoholne pijače, jih bodo zaplenili v korist splošne blagajne. • s Ne znajo brati gotice (nemških črk). Nemški listi so objavili pred kratkim poziv vodje državnih železnic, po katerem morajo biti tovorni listi in vsake vrste tiskovine, ki jih uporabljajo v železniškem prometu, pisani z latinico, češ da mnoge pomožne moči na železnici ne znajo čitati gotice. s Šolanje desetletnikov. Prvič na Sp. Štajerskem so te dni zaključili šolanje desetletnikov. V tečaju, ki je trajal leto dni, so 120 otrok naučili tovarištva in reda, pa tudi precej nemščine. s Prvi prevoz obveznikov srbske delovne službe. Belgrajski dnevnik »Donau Zeilung« poroča, da je dne 12. marca odšel iz Belgrada v Bor prvi prevoz obveznikov srbske delovne službe, letnikov 1917 do 1921. Fantje in možje, ki so bili vpoklicani na štiriinesečno obvezno delo za izvajanje javnih del na srbskem področju, so se omenjenega dne zbrali na dvorišču poveljstva gasilske straže v Hitoljski ulici. S seboj so prinesli potrebno perilo in jedilni pribor. Preden so se razporedili v šliristope, jih je nagovoril upravnik mesta Belgrada in belgrajski župan Draga Jovanovič ter jih je vzpodbujal, naj se vsakega dela lotijo s korajžo in veseljem, da bodo srliskeinu narodu delali čast. Ob koncu svojega govora so vsi vzkliknili: Živela Srbija I Zalem je vsak obveznik dobil hrano za pot, in sicer 1 kg kruha, pol kilograma slanine, četrt kilograma salame, četrt kilograma šunke in pol kilograma grozdnega sladkorja. S prvo skupino, ki je šlela 750 mož in kateri bodo kmalu sledile še druge, je odšlo tudi šest kuharjev. Vsi obvezniki 6o bili razdeljeni v posamezne skupine po 150 mož; vsaki skupini je bil dodeljen tudi zdravnik. s Dve hudi nesreči. Oni četrtek 6e je zgodila na mariborskem kolodvoru huda nesreča med premikanjem tovornih vagonov. 40 letni premikač Ivan Kranjc iz Piker pri Mariboru je po nesreči prišel z glavo med odbijače. Z nevarnimi ranami na glavi so ga prepeljali v bolnišnico. Isli dan se je ponesrečil prav ta in 32 letni premikač Jakob Mlakar iz Studencev. Tega je le podrl vagon, tako da si je pri tem zlomil nogo. s Okrog 11.000 oralov polja bodo letos na Hrvatskem posadili s sladkorno peso. s Z redno plovbo za osebni in blagovni promet so začeli 8. marca na Donavi med Vukovarjem in Zemunom. s Hrvatski književnik Vlado Vlajlsavljevič je umrl te dni v Jaški. s 200 vagonov semenskega jarega ječmena je dobila te dni Hrvatska iz — Nemčije. H Najmanj 170 cm. Ravnateljstvo zagrebške električne cestne železnice je razpisalo natečaj za sprejem sprevodnikov. Med sprejemnimi poboji je zanimiv ta, da mora biti prosilec visok najmanj 170 cm. s Točenje alkohola prepovedano na izplačilni dan. Pijančevanju so hrvatska oblaslva napovedala oster boj. O tem smo že večkrat pisali. Zdaj poročajo iz Vareša, da je v vseh gostinskih obratih na izplačilne dneve prepovedano točenje alkohola po 18. uri. s Zakon o zaščiti najemnikov 6o na Hrvatskem podaljšali do konca leta 1943. s Iz Belgrada. Upokojen je uradnik srbskega prometnega ministrstva Stanko PucpIj. - Zadet od kapi je umrl te dni slovenski rojak Franc Vrabl, gradbeni podjetnik iz Maribora. s Nove župnije. Na področju zagrebške nad-skofije je bilo lansko leto ustanovljenih 12 novih župnij, in sicer: Dubrava pri Zagrebu, Podsused pri Zagrebu, Župnija presvetega Srca Jezusovega v bolnišnici usmiljenih sester v Zagrebu, Sv Barbara v bolnišnici na Rebru, Sv. Frančišek Ksaverskl na Ksaverju v Zagrebu, Mati Božja Lurška v vzhodnem delu Zagreba, Rude« pri KustoŠiji, Ca8i.no! v nasickem dekanatu in štiri župnije v virovitiškem dekanatu: Cabuna, Gornji Miholjac, Pavelič selo in (jačiste. s Iz letopisa zagrebškega gledališča. V lanski Sn ^ n ,J! b''° v ^a(?rebškem velikem gleda-r^Ll vp, dStaV,,V ,malfš'n pa ;W0 Rledaliških pri-r,a55 veliko gledališče 2o6.2J3 obiskovalcev, malo pa 118.430, Veliko gle- Fran Milčinski Fran Milčinski spada med naše znamenite pravnike in pisatelje humorisličnih, veselih in zabavnih zgodb. Rodil se je leta 1809. v Ložu na Notranjskem, a se je njegova družina še za njegove mladosti preselila v Ljubljano, kjer je Milčinski napravil ljudsko šolo in nato gimnazijo v lelili 1S77 do 18S5. Polem pa je odšel na Dunaj in tamkaj študiral na vseučilišču pravoslovje in postal znamenit slovenski pravnik. Kot tak je služboval na sodišču najprej v Ljubljani, potem v Idriji, nalo zojiet v Ljubljani do svoje upokojitve leta 1925. Vmes pa je mnogokrat služboval tudi izven Ljubljane začasno, na primer v škof j i Loki, Liliji, na Brdu, in v Radovljici. Nazaduje je dosegel čast višjega deželnega sodnega svetnika iu celo inesto svetnika stola sedmerice v Zagrebu in tako |iostal najvišji bivši jugoslovanski sodnik. Umrl je v Ljubljani za možgansko kajijo leta 1932. Kot pravnik se je Milčinski posvetil posebno mladinskemu javnemu skrbstvu, skrbstvu za naše mladoletnike, za našo zanemarjeno mladino. O rešitvi tega zamotanega vprašanja, pa tudi preveč zanemarjenega od splošne javnosti, je imel dolgo vrsto predavanj, govorov in tudi premnogo člankov in razprav je napisal o tem težkem vprašanju in lako vzbujal javno zanimanje za našo revno mladino, ki je bila večinoma brez varstva. Tako je na primer napisal tele članke: Iz. delovanja mladinskega sodnika. Naša zanemarjena mladina, Zanemarjena mladina in izprijena mladina, Stik ljudske šole z varstvenim sodiščem v brigi za zanemarjeno mladino, Mladih zauikrnežev lastni življenjepisi itd. Važno je bilo Milčinskega delo v strokovno pravnih zadevah, posebno v strokovnem društvu naših pravnikov. Tamkaj je bil v društvu Pravnik mnogo let knjižničar in tudi član uredniškega odbora lista »Pravnik«, ki je seveda vanj napisal zopet dolgo vrslo pravnih člankov in razprav. In prav v leni listu se je začelo tudi Milčinskega pravo pisateljevanje humorističuih zgodbic. Naj omenimo iz tega lisla tisto znamenito humoresko Išče se Uršo Plut. S tein sestavkom je nameraval Milčinski opozoriti naše pravnike na lepoto slovenskega jezika in jih opomnili, da ga tudi po pravnih 6|>isih ne sme nihče kvariti, da. je marveč tudi v sodnih spisih treba pisati lepo slovenščino in je ne smemo kvarili |io zgledih tujih jezikov, kakršen je prav zgled Išče se Uršo Plut, namesto pravilnega išče se Urša Plut. Kot pisatelj veselih zgodb se je uveljavljal Milčinski že v dijaških letih, ko je sodeloval pri zabavnem listu Škratu. Pisal je humorislične |>o-vesti, mladinske pravljice in pripovedke. Snov /a svoja leposlovna dela je zajemal iz svoje mladosti in iz bogatega praktičnega življenja na sodišču, kjer je imel premnogo primerov šaljive iu tudi resne vsebine, primernih za obdelavo v lejio-slovni obliki. Končno je zajemal snov za svoja dela tudi iz življenja svoje družine in iz splošno družabnega slovenskega življenja. Seveda ni imel s svojimi deli v prozi samo namena zabavati, marveč je hotel tudi bičati prenekatere razvade družabnega življenja, posebno pa napačne vzgoja naše mladine. Sodeloval je kot pisatelj pri vseh naših listih prejšnjih in novejših časov, tako |iri Vesni, Domu in svetu, Ljubljanskem Zvonu, j. r i Slovenski Matici, pri Mohorjevi družbi, jiri v-•■h mladinskih lislih in v številnih dnevnikih. Prav rad se je podpisoval z izmišljenim imenom Fri-ilolin Žolna. Po listih in revijah je napisal doijo vrsto podlistkov, nad dve sto jih poznamo, pob-m pa je vse to zbral in tudi izdajal v posebnih knjigah. V posebnih knjigah je izdal ludi šv-vilne daljše povesti, kakor: Igračke, Muhohom, Ptički brez gnezda. Drobiž, Gospodična Miri, tla-spod Fridolin Žolna in njegova družina, Dvanajst kratkočasnih zgodbic itd. Posebno je Milčinskemu ugajal naš narodni, ljudski humor, ljudske šale, zlasti seveda rib-niške. Tako je med drugim izdal tudi zbirko ribniških veselih zgodbic pod naslovom Suha roba Kot mladinski pesnik je prav rad pisal čudovite zgodbe in pravljice, pa tudi v njih j» zmerom rad podajal kak življenjski nauk. Med mladinskimi deli naj omenimo: Pravljice, znamenito in priljubljeno knjigo Tolovaj Mataj, Zgodbo kraljeviča Marka itd. Končno je bil Milčinski tudi precej pomemben naš pisatelj iger, saj je napisal med drugimi znano: Kjer ljubezen, tam Bog in igro Cigani. Posebno ti dve sla znameniti in sla šli prek številnih naših podeželskih odrov. — Kot Inimori-stični predavatelj jo nastopal v prvih letih ljubljanskega radia s svojimi salami in burkami. Tako je Milčinski eden izmed naših najznamenitejših pisateljev in govornikov za veselo in zabavno stvari in ga kot takega tudi lahko uvrstimo med naše velike može pol|ireleklega časa. dališče Ima razpoložljivih prostorov 1070, malo gledališče pa 074. s »Nedolžnost brez zaščite.« V Belgradu so pričeli pred dnevi vrteli prvi srbski zvočni film »Nedolžnost brez zaščile«. Zanimivo je, da filma ni izdelala kaka filmska družba, temveč na čisto svojo zamisel znani akrobat in junak zraka Aleksič, ki je za film na|)isal besedilo, film sam režiral, imel tehnično vodstvo v svojih rokah in seveda tudi sam igral glavno vlogo. s 20 milijonov kosov navadnih opek so lani izdelale zagrebške meslne opekarne v Kustošijj, ki obratujejo pod zagrebško mestno upravo komaj dve leti. s General Nedič o boljševiški nevarnosti. Te dni je general Nedič srbskim kmetom izjavil, da bi zmaga boljševizma pomenila za Srbijo največjo nesrečo. Komuniste je treba s sodelovanjem vsega naroda iztrebiti, mir in red se morala brezpogojno vzdržali. Srbija pa je tudi dolžna - je rekel general^ Nedič - s svojim delom pomagati borcem, ki rešujejo Evropo pred rdečo nevarnostjo. S Podzemeljski bunkerji v Srbiji. Beograjsko časopisje poroča, da so člani srbske varnostne straže pred kratkim odkrili v bližini Cačka močno komunistično ustanovo ter polovili vse člane tamkajšnjega okrožnega odbora komunistične stranke Po tem uspehu 60 varnostni člani kmalu nato odkrili na posestvu nekega kmeta-komunista še pravilni podzemeljski bunker,v katerem so se skrivali ko-niuniističnt voditelji V bunkerju je bilo spravljeno tudi orožje in strelivo ter propagandni material. V zvezi s leni odkritjem so oblasti v Cačku zajirlo več sumljivih oseb. s Iz govora pokrajinskega namestnika dr. Kai-nerja na zborovanju v IJobrli vasi: »Vse slruje, naperjene proli koroški deželi in njeni enotnosti, bodo strahovito maščevane. Nihče ne more trdili, da bi bilo tu ob gotovih dogodkih na Koroškem in na Gorenjskem šlo za narodnostna gibanja. Tudi tu je bil in je na delu zgolj boljševizem. Koroška koraka strnjena v vrsti vseh nemških rodov.t s 60 letnico službovanja pri isti družini je praznovala 15. marca v Mariboru Antonija Berglezova. Delu in zvestobi časti s 80 letnico je praznovala kmetica Terezij« Iglarjeva v St. Lovrencu na Pohorju. s Nekaj lepega, posnemanja vrednega. Te dni je obiskal zagrebško mestno elektrarno zagrebški župan Verner ter je pred zbranim delavstvom i" nameščenstvom poveličeval veslno službovanje treh delavcev tega mestnega podjetja. Najstarejši delavec v elektrarni vrši redno svojo službo že polnih 40 let, ostala dva pa po 35. Poleg pohvale je žu|>an Verner najstarejšemu delavcu izročil kot nagrado meslne občine 20.000 kun, ostalima dvema pa 10.000 kun. Razen tega so ti delavci dobili od zagrebške mestne občine še posebne dodatne nakaznice za nakup raznih živil. s Novo stanovanjsko poslopje je dobila bolnišnica za nalezljive bolezni v Zagrebu. Gradbent stroški so znašali šliri milijone kun. iOVIKVBOJU Z MRČESOM Stenica Kakšna Je? fe se naseliš v novem stanovanju, zlasti, ie u kako neznano žuželko, se ti zbudi naj-Jfel suni: >Kaj pa fe je stenica?« Ta mrčes je 1 liudeh zelo na slabem glasu. I)a si bo vsakdo ailaie sam dal odgovor na sum, ki se mu zbudi, !0 ugleda v sobi nepoznano žuželko, nuj ve, da naidenio v stanovanjih često knjižnega ifipalca, bakrenima hrošča, sluninarja itd. Od teh moremo ločiti stenico prav lahko, kajti ona ima stisnjen, podolgovat trup. na sprednji strani ima inajlien Hve stranski krpi raztegnjen ovratnik, na koncu te»a pa drobno glavo, okrnjena krila, nitkaste, islomljene tipalke In kljuner, s katerim ubada Irtev Po barvi je rjavordeča ali rdečkastorumena. živili, ki so se pravkar levile, so bele. Skozi tnip opazimo Črevo, zlasli ko se jo stenica nasitili Je rjavordefe sli črne barve. Samica je širša ti imi zadek zaokrožen, eamee je podolgovat in ttliljen. Samica meri do 6. samec pa do 5 mm. Kako živi? Stenira s" ne prcobraža popolno, lo se pravi, lilika jo t.iknj podobna razviti žuželki, te često irri to prcid'-, ne da bi »e zabubila, v razvito trii. Sam,'a leže do 1 mm velika jajčeca bledo-rumene barve po itO, najraje v posteljne stranice, otloge, lave«'', podobe, obleke, razpoke v tleh in it,nah lld. I/, jajčec sc razvije po različno dol-f»m presledku (zavisi oi i P" ,u ki lih „„ ' , lzPostavimo zamrčesene prosto-seveda tesno zapremo, skozi 20 ur vpli- vom žveplenega dvokisa. Ta dolgotrajni postopek pa dejstvo, da se kovinasti predmeti, klavirji, šivalni stroji itd. pokvarijo, če vpliva nanje žvepleni dvokis, ziiianjšujejo vrednost razmrčeseuja z žveplom. Tudi barvano blago izgubi barvo. V manjšem obsegu moremo uporabljati za razsteničenje bencin, bencol, terpentin, petrolej, kHilol pa totraklorov ogljik. S temi namažemo, umijemo, okrtačimo nasteničeno pohištvo. Seveda moramo postopati previdno, ker so te snovi deloma vnetljive, deloma strupene. Vsekakor odsvetujemo nestrokovnjaku uporabljati iveplov-opljik. ker je močno vnetljiv. Že drobna iskra ali celo sončni žarek more povzročiti ogenj ali eksplozijo. Proti srbečici, ki jo povzroči ubod stenice, namažemo ubodeno nieslo s salmijakora. rožah ie zdravje^,v V DOMAČA LEKARNA i"' 'i.1,, .T i,i.n.\n,,.i V vsako lii-o, bodisi kmečko ali mestno, spada domača lekarna, ki mora vsebovati poleg neobhodno potrebnega obvezilnega materiala, kemičnih riiz.ku/cvalnih sredstev, škarij, pincet, toplomera in drugega orodja, tudi zdravilne rastline iu zdravila, narejena iz. njih. Polet; tega spadajo v domačo lekarno tudi praški, olja, tinkture iu mazila. Za lekarno vzamemo, če le mogoče, primerno omarico, v kaleri imamo v redu razpostavljena vsa zdravila, tako da lahko potrebna zdravila takoj najdemo. Glavno navodilo pri rabi domače lekarne nnj nam bo, da ne smemo nikdar zdraviti z domačimi zdravili resnih in akutnih bolezni. V takem primeru kličemo vedno zdravnika! Domačo lekarno uporabljamo le zn dolgotrajne kronične bolezni, pa še pri teh kličemo prej zdravnika in so posvetujemo z. njim. Zdravnik bo najbolje vedel, katere zeli bi pomagale v tcin ali onem slučaju. Pri kroničnih boleznih zdravimo navadno s čaji, ki učinkujejo počasneje, pri hujših bolečinah pa se poslužiino primerile množine tinkture. V novejšem času so po dr. Madausovi metodi pričeli zdravilne rože stiskati v posebne pilule, kroglice ali ploščice, obdane v oblate, tako da jih ln h ko bolnik brez nadaljnega zaužije. Ta način zdravljenja je zelo učinkovit, ker dobiva bolnik zdravilne rastline v surovem stanju, količino pa lahko strogo odmerimo. Pri kuhanju se namreč gotove snovi uničijo, zato damo prednost praškom, ki jih tudi surovo zauživamo, in pa dr. Madau-soviin preparatom. Pri prvi pomoči v nezgodah nam bo domača lekarna, ki Je sestavljena po spodaj navedenem navodilu, mnogo pomagala, z njo pa si bo lahko mnogo okoristil tudi zdravnik. Poinafo lekarno namestimo v posebno leseno omarico, ki jo obesimo na zid ali pa se poslu-fimo v ta namen prednla v omari. V skrajnem primeru lahko vzamemo tudi večjo škatlo ali zabojček. ^^ oninric0, jo razdelimo v tri oddelke. Na zgornjo polico postavimo poličke s tinkturami, olja, razkuževalna sredstva, lizo, jod, Sn rit in dru«n zdravila. Na vsako stekleničko pr trdimo listek z imenom vsebine in datumom. Čas je zato važen, ker se tinkture sčasoma po- kvar^o. ^ ramgtinl0 na eno stran raz- ne rastlinske in druge praške ter mazila, oprem-{tena z napisom, na drugo polovico pa obveziln. material Škarje, pincete, igle, toplomer itd. V jpodnji in največji predal namestimo čaje. sa^MsaSJtrtS zmmr* katere rastline imamo v domači lekarni. PRAVNI NASVETI Izročitev posestva. V. L. I. - Posestvo nameravate izročiti sinu. Drugi sin živi v tujini in so že več let ni oglasil. Vprašate, ali morete ia odsotnega sina določiti primeren delež, ko izročite posestvo? — Pametno bo, da tako storite. Drugače bi ob sinovi vrnitvi lahko nastali prepiri in pravde. Sicer pa boste morali izročilno pogodbo napraviti pri notarju, ki vas bo že poučil, kako vam je ravnati glede odsotnega sina. Pred smrtjo zapustnika ne morete zahtevati dediščine. F. T. E. - Ko ste se pred leti poročili, ste dobili razmeram odgovarjajočo doto. Sedaj pa namerava oče izročiti posestvo vašemu bratu. Ker je posestvo neprimerno več vredno, kakor ste vi dobili dote, vprašate, ali bi lahko sedaj zahtevali dedni delež? — Dokler oči živi, ne morete zahtevati dednega deleža po njem. V primeru njegove smrti pa bi lahko zahtevali dopolnitev dolžnega deleža, ako dota, ki ste jo prejeli, ne dosega višine dolžnega dednega deleža. Dovajanje vode na cesto. S. C. A. - Posestnik' je napravil s svojega zemljišča odtočni jarek na občinsko cesto. Ob vsakem deževju se voda razlije po cesti in jo močno razrije, tako da vožnja skoraj ni mogoča. Vprašate, ali je tako ravnanje posestnika dopustno? — Takšno ravnanje je nedopustno in tudi kaznivo. Stvar prijavite Županstvu, ki se mora brigati za občinske ceste. To bo žc našlo sredstva, da prisili dotičnega posestnika, da zasuje jarek, po katerem teče voda na cesto. Obsodba v odsotnosti. J. K. T. - Ker se niste zglasili na sodišču točno ob napovedani uri, vas je sodnik smel obsoditi v odsotnosti in to po predlogu tožitelja. Ce ste bili z nepričakovanim ali neodklonljivim dogodkom zadržani priti k sodišču ob pravem času, lahko vložite predlog za postavitev v prejšnji slan. Tak predlog se mora vložiti v 15 dneh od dne, ko je minila zapreka, ki je jiovzročila zamudo. Ce bo sodnik predlogu ugodil, se bo pravda nadaljevala. Menični dolg. D. B. - Po zakonu mora imetnik menice menično plačilo redno iskati pri osebi, ki naj plača ter mora tej menici predložiti v plačilo ali na sam plačilni dan ali pa na enega dveh' delavnikov, ki prideta takoj za plačilnim dnem. Menični dolžnik sme pri plačilu zahtevati, da sa mn izroči menica s potrdilom na njej, da je plačana. Ako pa menični dolžnik ne plača, mora dati menični upravičenec, če hoče ohraniti menične pravice, to dejstvo ugotoviti na slovesen način, to je s »jirotestomc, ki ga napravi notar ali sodni uradnik. Zavrnitev na civilno pravdo. S. S. N. - Zaradi poškodbe ste zahtevali pred kazenskim sodnikom odškodnino, pa vas je ta zavrnil na civilno pravdo. Vprašate, zakaj vam ni takoj prisodil odškodnine, če vam pripada? — Sodnik' more v kazenskem postopanju obsoditi na plačilo odškodnine le tedaj, če spozna, da je obtoženec kriv in more prisodili le tolikšno odškodnino, ka-. krSna misli, da je primerna na podlagi podatkov kazenskega postopanja. Večkrat pa zahtevajo poškodovanci visoko odškodnino. To pa morejo iztožili le. če dokažejo, da jim je res tako visoka škoda nastala, in to po krivdi poškodovalca. Tako dokazovanje je pa včasih zelo zamudno in obširno, zaradi česar v takem primeru kazenski sodnik prepusti ugotavljanje višine škode civilnemu sodniku. Prepoved izdelovanja slašfič. Od 15. marca t. I. dalje je prepovedano izdelovanje slaščic in slaščičnih izdelkov vobče za prodnjo, izvzemši nekaterih vrst proizvodov. Te slaščice, ki se Se smejo izdelovati, so naštete v odnosnl naredbl, ki je objavljena v 20. kosu Službenega lista z dne 10. marca 1943. NOVO MESTO Ljudska posojilnica z. z n. i. v Novem mestu sprejema vloge >a vista< in vezane vloge proti primernim obrestim, depotne naložbe pa brezplačno — vse razpoložljive vsak čas. Daje kratkoročna posojila In posojila na tekoči račun. - Vnovčuje čeke italijanskih bank. — Varčujte, dokler imate dohodkel Zastopniki ! Obiščite sleherno hišo v vašem kraju — kjer še nimajo »Do-naj ga na novo naroče! 2» ŠPORTNIK TOMAŽ PRIPOVEDUJE _I Lep je šport z lopato in žogo Napačno misliš, prijatelj, če si želiš samo tistega športa, ki ga gojiš z žogo, smučmi ali drsalkami. Pripovedoval ti bom o novem športu z lopato in žago, s sekiro iu motiko. Nikar ne misli, da so to kake posebne vaje, katere is je izmislil ta ali oni športni učitelj; je le navadno vsakdanje delo na vrtu ali na polju. Dejal boš, da je to »delo« in da je delo vendar čisto nekaj drugega ko šport. Naj ti povem in razložim, kako o tem mislim. Zakaj so se dandanašnji ljudje ogreli za igre z žogo. za nogomet, tenis, odbojko, pa za smučanje, drsanje ali za lati k o atletiko? Najbrž zaradi tega, ker so si zaželeli dobrega zraka, ki osvežuje pljuč« in gibanja, ki krepi mišice Čisto razumljivo: človek, ki je navezan na delo v zatohli pisarni, v rudniku nekje pod zemljo ali pa v zaprašeni delavnici le ali one vrste, čuti potrebo po spremembi, zaželi si božjega sonca, miru v naravi in razvedrila v športu. Iz takih in podobnih nagibov hodijo razumniki na sprehode in na izlete in iz takih ter podobnih nagiliov krenejo tudi delavci rodi na nogometna igrišča. Šport pomeni pot nazaj k naravi, šport je vselej združen s telesnimi vajami, ki so več ali manj naporne. Ali je torej razlika med delom in med športom? Tudi delo opravljamo v naravi in tudi pri delu se utrudimo ter okrepimo, pa še kako! In še nekaj je, kar je za šport značilno in neobhodno potrebno: o športu lahko govorimo samo če ga gojimo prostovoljno in če nam nudi tudi duševno razvedrilo, veselje, doži. vetie ali kaj podobnega. Ko sem tako stvar premislil, sem dejal: bom z veseljem in tako ne bo več govora o pustem delu, temveč o lepem športu. Lepega dne, ko je sveeanovo sonce prijazno grelo in ko so trume čebelic vnsovale v leskah za hišo, sem se vrgel v delovno obleko in vzel lopato v roke. Globoko sem jo za«nia! v zeml jo in ko sem obrnil prvo lelio, sem čutil, kako 60 začele mišice nabrekati. Mali oglasnik Pristojbina za male oglase se plaiuje naprej. Pastirja sprejmem. — fekrjanc, Matetia 15 pri Igu. Pastirja od 8—12 let starega, sprejmem. Kržln, Do-brunje st. 6. Kmečko dekle za poljska dela sprejmem. Westor, Hradec-kega 8. Brezove metle kupite prt Gospodarski zvezi na Bieivvei-sovt cesti st. S8. Kože lisičje, polhove, diliur-Jove, veverlčne, kunje tn domaČih maCk kupuje ln plača vlaoke cene. Pošljite po posti alt osebno,