— 361 —
Zakiipojemnik zamore se z uspehom upreti ekseku-ciji visečih plodov na zemljiščih njemu v rahokup izročenih, dovolj enej proti zakupodavcu.
C. kr. trgovsko sodišče dunajsko dovolivši vsled prošnje dr. M. Kubelke proti K. P., iz Sežane, zastran dolžnih 5000 gld. s pripadki vred z odlokom od 21. avgusta 1876, št. 20581, se-kvestracijo visečih plodov na eksekuta suhem in mokrem gruntu*) ležečem na Sežanščini in popisanem v istem odlolai, zaprosilo je C. kr. okrožno sodišče goriško za izvedenje uknjižbo dovoljene eksekucije v deželnih knjigah. Izvedši to uknjižbo vsled svojega odloka od 3. septembra 1876, št 7909, odstopilo je c. kr. okrožno sodišče goriško zadevne akte c. kr. kotarskemu sodu sežanskemu s prošnjo, da uvede sekvestra g. dr. P. proti eksekutu v njegova zemljišča in c. kr. kotarski sod sežanski zaukazal je z odlokom od 4. septembra 1876, št, 3564, sodnemu poslužiteljii, da uvede rekšega sekvestra v eksekutov grunt.
Ko je c. kr. sodniji poslužitelj Svitoslav Bekar dozvoljeno eksekucijo izvršiti hotel, uprla se je uvedenju sekvestra v ekseku-
¦) Pod „susim gruntom" i-azumevajo Brkinje poslopja, pod „mokvim gruntom" pa polja, travnike, pašnike in vinograde.
— 362 —
tova zemljišča g. Milena P. trdeč, da jej je uprašavna zemljišča eksekut, nje soprog, na pet let v zakup prepustil in po dokon-čanej obravnavi, ki je vsled tega upora nastala, je c. kr. kotarski sod sežanski z odlokom od 4. septembra 1876, št. 3568, dovoljeno uvedenje sekvestra v eksekutova zemljišča vstavil, ter je dal dostaviti gospe upornici že navedeni odlok c kr. dujiajskega trgovskega in c. kr. okrožnega goriškega sodišča z opombo, da ostane ona odgovorna za uprašarae viseče plodove, ako bi eksekvent pravdnim potem dokazal, da pripadajo eksekutu opiraje se na te-le
razloge:
uvaževaje, da je po listinah št. 1, 2, 3, obravnave zapisniku privitih izvestno, da je eksekut vsa svoja, na Sežanščini ležeča zemljišča in v Sežani stoječa poslopja denašnjej upornici od dne 1. maja 1876 na pet let v rabokup prepustil;
uvaževaje, da vsled tega vsi dohodki in plodovi v rabokup vzetih gruntov pripadajo jedino zakupnici, ter da so odtegneni prostovoljnemu razpolaganju denašnjega eksekuta;
uvaževaje, da v denašnjej pravnej obravnavi ni sodeč poklican, da bi sodil o pravnej veljavnosti rabokupne pogodbe pod št. 1 in to tem menj, ker so tudi upravne oblasti priznale isto listino za pravoveljavno ter prevzele zakupojemnico mestu zakupodavca za plačevalko zaostalega gruntovnega davka;
uvaževaje, da okolnost ta, da je c. kr. dunajskega trgovskega sodišča odlok od 21. avgusta 1876, št. 20581, vsled odloka C. kr. okrožnega sodišča goriškega od 3. septembra 1876, št. 7909, bil v deželne knjige vknjižen, na more biti na škodo pravicam denašnje zakupojemnice do visečih plodov in dohodkov, če prav ni bila rabokupna pogodba pot št. 1 v javne knjige vpisana, ker mora zakupojemnik še le takrat ostaviti predmet zakupa in ž njim združene koristi, kadar se rabokupna pogodba razreši iz katerih v §§. 1112 do 1121 obč. državnega zakonika navedenih slučajev;
uvaževaje, da se morajo torej v navzočnem slučaji upotrebiti ustanovljenja dvornega dekreta od 29. maja 1845, št. 889, ter da se more v smislu §. 1 tega dvornega dekreta izvesti dovoljena eksekucija samo na one predmete, ki se za časa izvršitve eksekucije najdejo v dolžnika posesti, ne pa v posesti tretje osobe;
— 363 -
uvaževaje, da mora sodeč, ker se predmeti, ki se imajo sekvestrirati, ne nahajajo v eksekuta posesti, po zadnjem odstavku §. 4 istego dvornega dekreta svoje delovanje skrčiti ter skrbeti za to, da se eksekucijo dovolivši odlok redno upornici dostavi, katera ostane odgovorna za vprašavne dohodke in viseče plodove, ako bi eksekvent pravdnim potem dokazal, da so eksekutova vlast, — vstaviti se je moralo z odlokom od 4. septembra 1876, št. 3568, dovoljeno uvedenje sekvestra v eksekutova zemljišča ter dostaviti gospe upornice že navedeni odlok c kr. dunajskega trgovskega in C. kr. okrožnega goriškega sodišča z opombo, da ostane ona odgovorna za vprašavne viseče plodove, ako bi eksekvent pravdnim potem dokazal, da pripadajo eksekutu.
Proti temu odloku rekuriral je sicer eksekvent, a višje C. kr. deželno sodišče tržaško je z ozirom na razloge prvega sodca in
uvaževaje, da je bila s pravico ustavljena dovoljena ekseku-tivna plenitev dohodkov in zadevno uvedenje sekvestra v istih dohodkov posest, ker se ima eksekucija voditi samo na stvari, ki dolžniku pripadajo, ne pa na stvari, ki so odtegnene, kakor v navzočnem slučaji, prostemu njegovemu razpolaganju, — z odlokom od 15. septembra 1876, št. 3556, odbilo rekurz ter potrdilo prvega sodca odlok.
Proti temu višjesodnemu odloku vložil je eksekvent za časa izredni revizijonalni rekurz, v katerem je zlasti naglašal, da sta odloka nižjih instanc v zakonu neutemeljena, ker je rabokupna pogodba pod št 1 sklenena samo na videz. C. kr. najvišje sodišče dunajsko je vender le
uvaževaje, da zakon od 25. julija 1871, št. 76, državnega zakonika ne velja za rabokupne pogodbe iu ker se v odlokih nižjih sodnih instanc ne more zapaziti ni očitna krivica ni kaka ničevost, — odbilo z odlokom od 31. oktobra 1876, št 12933, izredni previdni utok ter potrdilo odloke prvega in druzega sodca.      T.