Želijo si prosto soboto V >+Planika« iz Kranja. Tako so v Šoštanju organizirali poseben obrat za šivanje gor- njih delov obutve kjer zaposlujejo 53 delavk. Že v kratkem času se je produktivnost znatno povečala in sedaj že dosegajo produktivnost »-'Pla- nike«. Pričeli so že usposabljati novih 60 delavk za šivanje, te pa bodo delale v drugi izmeni. F. B. Utemeljena integracija - Da! Neustrezne metode - Ne! Več kot dva tisoč članov dvajsetih delovnih organizacij v celjski občini se je nenadoma znašlo na križišču vednosti in nevednosti — posredi pa je bila integracija, ki lahko vodi le k boljšemu, če.. . Zato se je tudi naša redakcija integrirano z Delavsko enotnostjo pozanimala za to integracijo. Proti koncu lanskega leta je-v Celju vzniknila ideja o integra- ciji trgovine in gostinstva. Vodilo je bilo gospodarska nuja po od- pravi grosističnega posrednika med trgovino na drobno in industrijo, združevanje skladov za širjenje mreže in ne navsezadnje pričako- vanje prodiranja močnih, modernih trgovskih hiš v Celje. Devet trgovskih podjetij treh različnih strok: živilske, tekstilne in železninarske naj bi postalo troje močnih podjetij; iz enajstih gostinskih lokalov pa naj bi nastali dve podjetji. Pobudo je dala gospodarska zbornica in do sem-je vse nekako v redu, potek sam pa je začuda zmešal štrene, tako da so vnaprej tesno postavljeni roki združenj že mimo, integracijska hotenja pa so dobila v svoji poslovni tajnosti r^združevalni priokus. »Na iniciativo gospodarske zbor- nice ,ie bila sklicana sektorska kon- ferenca (4. 12. 1963), kamor so bili klicani: direktorji, računovodje in predsedniki delavskih svetov vseh celjskih trgovskih podjetij, na kateri je med drugim prišlo do razprave o fuziji trgovske mreže v Celju.« Tako pravi kasneje sestavljen zapisnik o pogovoru, ki ga je z omenjenimi predstavniki vodil strokovni tajnik oddelka za blagovni promet, Riko Rižnar. Tudi na prihodnjih sestankih so pogovori potekali le v splošnih na- čelnih delitvah podjetij, saj je gospo- darska zbornica smatrala, da naj analize smiselnosti integracije napra- vijo njeni člani sami (to so torej ra- čunovodje podjetij in direktorji). Ton diskretnosti pa je bil podan že na pr- vi seji od strani gospodarske zborni- ce, češ, da naj to zaenkrat ostane po- slovna tajna, kar tudi je, čeprav ne- uradno javna. Kaže, da ti razgovori niso pustili najboljših vtisov. »Z Zelezninarjem smo že dlje časa pripravljali združitev,« pravi direk- tor Tehnomercatorja. »Že v jeseni smo o sklepih obeh delavskih svetov obvestili občino. Zakaj tega ne bi uresničili, saj se kljub temu lahko pogovarjamo o nadaljnji integraciji? Je predlog gospodarske zbornice o združitvi treh res lahko odločilen za odklonitev integracije dveh podjetij? Tretji partner — Kovinotehna, h ka- teri naj bi se priključili obe podjetji tehnične stroke, nenehno spreminja s>yoj plan in nam ne zaupa vsega, kar ima v načrtih.« V integracijski skupini podjetij Mode, Tekstila in Usnja je že v za- četku prišlo do nesoglasij z načrtom gospodarske zbornice. Predstavniki podjetja Usnje so sprva bržčas menili, da je združitev samo za šibka pod- jetja, saj so bili mišljenja: »-Smo vi- soko aktivni in bomo še bolj. zato nam ni potrebna integracija/« V skupini živilske stroke ne najde- jo pravih skupnih interesov — Merx je trgovina z mešanim blagom, Agro- promet prodaja sadje in zelenjavo. Center pa ima specializirane mestne samopostrežne prodajalne! Direktor trgovskega podjetja Center, Ivan Ju- hart je dejal, da bi bila združitev smiselna le s prav tako specializira- nim podjetjem. «-Menim, da bi go- spodarska zbornica morala svoj pred- log utemeljiti s temeljito analizo, de- lovne organizacije pa bi lahko le- temu zoperstavljale svoja stališča, ki bržčas niso brez vsakršne osnove, Razgovor na gospodarski zbornici je bil neprijeten.« U.speh prvega in drugih razgovorov je bila komisija iz vrst direktorjev in računovodij, katera naj analizira go- spodarjenje podjetij in ugotovi pred- nosti združitve. Toda le kako si je moč zamisliti delo komisij, če pravi glavni direktor Kovinotehne, ki naj bi združevala trgovino s tehničnim blagom): »-Imamo velikopotezne na- črte, toda o njih ne smemo javno spregovoriti, ker bi nas konkurenca z lahkoto prehitela.« Ali ni v tej bojazni pred konkuren- co skrita bojazen, kaj če ne pride do združitve? In le kako naj pride do združitve, če partnerjem ne zaupamo, kako bomo skupno gospodarili? Komisija pač nekaj dela, ker je zato sestavljena. Težnje in nasprotja so močna, zato se je porodila zelo komplicirana oblika samoupravlja- nja za novo, predvideno integrirano podjetje. In sicer je govora o delav- skem svetu za grosiste, za detajliste in za poslovalnice, nad vsemi pa še osrednji delavski svet. Torej, da bo čimveč razumevanja, tem več zaščite. Začuda parafrazirana ustavnost sa- moupravnih pravic? »-Prizadeti« <če jih smemo tako imenovati v dani si- tuaciji) dajejo drug drugemu stro- kovna mnenja in kje ostaja tu go- spodarska zbornica, saj ima vendar dovolj močno kadrovsko zasedbo, da bi bila sposobna utemeljiti svoj pred- log združitve (Bržčas je po določilih svojega statuta celo dolžna to sto- riti?). Najznačilnejše o tem je vsekakor mnenje Alojza Zagožena, računovod- je podjetja Železničar, ki je tudi član komisije: naj pride do združitve, naj bi pripravili vse potrebne analize go- spodarjenja, nove organizacije pod- jetja, delitve dohodka, kadrovskih in drugih problemov, zavodi, ki so za to strokovno usposobljeni in ki ne bi izhajali iz teženj in nasprotij. Slišal sem, da so v Kranju na ta način uspeli.« To mnenje je bržčas meč, ki bi presekal ta gordijski vozel in nam natočil čistega vina tudi o pretekli praksi pri združevanjih. Magični krog je tokrat dokazal svojo veljav- nost, da je brez začetka in brez kon- ca. Za primer nam služi predlog zdru- žitve Železninarja in Tehnomerca- torja. Načelnik oddelka za gospodar- stvo celjske občine, tovariš Petauer, je o analizi dejal: To je doslej naj- boljša utemeljitev za združitev pod- jetij, čeprav manjka še vedno del ekonomske razčlenitve.« Toda svet za blagovni promet ni mogel presoditi, dokler ni dobil stro- kovnega mnenja gospodarske zbor- nice! Le-ta pa je botrovala ustano- vitvi komisij predstavnikov podjetij. Torej smo znova pri začaranem kro- gu. Gospodarska zbornica je vztrajala le pri dvojem: da je integracija nuj- na (kar nedvomno drži!) in da naj steče do 1. januarja 1964. leta (kar pa pomeni 27 dni za zdrobitev trdega oreha z neenotnimi kleščami — če jih pojmujemo v komisijah predstav- nikov podjetij). ^ Celota pa je tekla v strogi poslov- ni tajnosti in šele nasprotja so vodila delegacije delovnih organizacij sled- njič po pomoč k občinskemu sindi- kalnemu svetu, ki vse dotlej ni nič vedel o pripravah za integracijo. To pa je razumljivo, kajti tudi ve- čina delavcev v »prizadetih« delovnih organizacijah ni nič vedela o name- ravani integraciji. Šele po posredovanju občinskega sindikalnega sveta so tudi delavci zvedeli nekaj o tem. Predsednik ob- činskega sindikalnega sveta, tovariš Cokan je dejal: »Podprli smo inte- gracijo, toda zahtevali smo temeljite gospodarske analize in širše razprave v delovnih organizacijah. Čeprav smo s tem časovno zavrli proces, nismo mogli soglašati s tem, da bi samo vo- dilni tovariši odločali o združitvah podjetij.« Medtem pa je prav enostransko gledanje in nerazumevanje združitve (saj še niso vedeli, zakaj naj se zdru- žijo) pri Tehnomercatorju bil povod -referenduma«: ali si ali nisi za združitev s Kovinotehno? Odgbvora bržčas ni potreba ugotavljati. Bistvo nasprotij pa je zadel nek član trgovskega podjetja, ki je dejal; da se je sedanja integracija preveč za- sukala okrog osebnih dohodkov, ki niso vedno dokaz dobrega gospodar- jenja. ^Nadalievanie na osmi strani) Kovinotehna: iztovarjanje vagonov »SAD-SOK«TECE OBRAT, KI SE JE ZAKORENINIL V stari zgradbi pri kostrivniški sla- tini blizu Podplata so pričeli s pre- delavo sadja. Prostori so že v začetku bili tesni, toda šmarski zadružniki so se veselili, samo da bi ustvarili obrat, ki ga na Smarskem tako zelo potre- bujejo. Nabavili so nekaj strojev in »SAD-SOK« je stekel. Že po prvih steklenicah dobrega pridelka je bilo jasno, da bo šlo. Danes pa ... »Tržišče je za nas odprto, da smo lahko zadovoljni«, je povzel uprav- nik obrata tovariš Milan HRIBAR. »Surovin za predelavo imamo dovolj, saj bomo morali predelati okoli 3000 vagonov sadja, če je letina običajna. In kaj bo šele takrat, ko bodo obro- dile jablane na naših plantažah okoli Rogatca in na Skrbniku pri Pristavi? V razmerah, kakršne so zdaj, smo veliko napravili in dobro, samo pro- stori! Poglejte, skladišč nimamo T Da, trenutno smo sami sebe prerasli in nam je koža pretesna, da komaj di- hamo. Samo, če bomo uspeli uresničiti naše načrte, bo kmalu drugače. Blizu prometnega vozlišča v Mestinju pri- čenjamo graditi nove prostore, kamor bomo čimprej preselili proizvodnjo sadnih sokov. Tu, v Kostrivnici, pa bi obdržali samo proizvodnjo žganih pi- jač. Tako bi smotrno razdelili proiz- vodnjo, obenem pa pridobili zadovo- ljive zmogljivosti. Zagnali smo se z vso voljo, vse bo šlo, samo še prostore! In ti bodo! Na- Jfti so, nekaj denarja pa so si tudi že zagotovili, tako da bodo že v prvih spomladanskih dneh pričeli z grad- njo. vendar nameravajo graditi vse do 1970. leta, ko bi se »SAD-SOK« razvil že v močnejšo šmarsko proiz- vodno organizacijov s. »Ekonomiada« bo v Murski Soboti Ni še dolgo tega, ko je bilo v No- vem mestu posvetovanje mladinskih organizacij ekonomskih srednjih šol Slovenije. Tega posvetovanja so se seveda udeležili tudi predstavniki mladine celjske ekonomske šole, ki so tudi v razpravi — na dnevnem redu je bila problematika štipendi- ranja — koristno sodelovali. Mladi ljudje so ugotovili, da je politika šti- pendiranja še vedno pomanjkljiva, da je še zmeraj premalo povezave med. štipendisti in štipenditorji ter da tudi klubi štipendistov, ki bi naj vzdrževali tesnejše vezi med učenci — štipendisti in podjetji, še niso naj- bolje zaživeli. V SEVNICI GRADIJO Lansko leto je bilo v sevniški ob- čini precej novih gradenj. Tako bo nova osnovna šola, ki je že pod stre- ho. prihodnje leto prejela mladino v svoje prostore. ' Tudi podjetja so precej gradila. Tako je konfekcija »Lisca« razširila svoje prostore, podobno pa bo storila ''Jutranka«. Se tri gradnje so v načrtu. Gradili "Odo 20-stanovanjsko stolpnico, zgra- biti bodo morali novi most čez Savo, Poleg ceste Celje — Krško pa bo tre- urediti cesto od Vrhovega do filance. S. S. VEC SREDSTEV ZA GOSPODARSKE INVESTICIJE V KONJIŠKI OBCINI I.etoH so v konjiški občini predvideli za okroK milijardo fjl milijonov dinarjev sred- ste za investicije. Ka/.umljivo je, da bodo ^redstva razdelili v f(lavein za gospodarske investicije, vendar bodo tudi za negospo- darske potrošili skoraj lOO milijonov di- narjev. Tako bodo zgradili okrop; 70 sta- ))ovanj, dogradili novo šolo v Zrečah, dozi- dali šolo v Lot-ah ter dozidali delavnice k druKi osnovni šoli v Slovenskih Konjicah. Sredstva, namenjena za zdravstvo, bodo ve- činoma porabili za dozidavo zdravstvenega •loma v Slovenskih Konjicah, medtem Ico »»o v deležu za kulturo, prosveto in telesno yznojo zagotovili sredstva za ureditev ob- • inske knjižnice, spomenika v Slovenskih l*^oiijicah, za restavracijo žičkega samosta- na in za začetek gradnje kopalnega ba/.ena \ Konjicah in Zrečah. Iz istih virov bodo 'inanriralt tudi glasbeno šolo ter godbi v Slovenskih Konjicah in Vitanju.