Poštnina plačan« v gotovini. Izhaja vsak petek. Leto VIII, Št. 36. Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din ^Zamejstvo celoletna naročnina 90 din Ljubljana, 8. septembra 1939. lini m Uprav n ištvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani Sporazum in slovensko gospodarstvo Kaiko bo vplival sporazum sklenjen 26. avgusta tega leta med predsednikom vlade Cvetkovičem in predsednikom K. D. K. dr. Mačkom na slovensko gospodarstvo, ta čas še ni mogoče v vseh pogledih piredvidevati, ker uredba o sporazumu še ni v celoti uveljavljena. Kiju 1> temu pa Moramo že danes reči, da izjemni položaj, ki je s sporazumom priznan banovina Hrvaški, na naše gospodarstvo ne bo vplival ugodno, če .se tudi Sloveniji tako jne bodo priznale vsaj v bistvu enake samoupravne pravice. Z dokazi za to trdi-no bomo v zadregi in novih razmerij sloven-ega gospodarstva naproti drugim delom države v podrobnostih niti ni treba premotrivali, . aJti razdelitev državne uprave med Belgradom ^ Zagrebom nam je že sama na sebi najboljši okaz, da bo slovensko gospodarstvo v novih razmerah občutno iizgubilo na svoji pomembnosti. D sedaj je vsakdo mogel opazovati, da je slovensko in hrvaško- gospodarstvo stalo v boju za Sv°j obstoj in napredek skoraj dosledno v eni v?sti. Imeli smo pač vsi enega in istega nasprotja v belgrajstkem centralizmu in privilegijih mesta Belgiradia, proti katerim .se je bilo Oči J>ori ti. Poročila O' selitvi iiidustrije iz Slo-em je oziroma iz Hrvaške v bdgrajsko okolico «o bila skoraj čisto enaka v slovenskih in hrvaških časopisih. Po sporazumu pa se je tp stanje korenito spremenilo. Sporazum je prinesel Hrvaški toliko samoupravnih pravic in finančne samostojnosti, da bo prav lahko svoje gospodarstvo Uredila tako, da bo ustvarila vse potrebne pogoje -p1 razvoj domače industrije, obrti in trgovine, nni- ,v P0,ili^no upravnem pogledu bo hrvaški Podjetnik v bodoče lahko opravil vse v Zagrebu IH mu bodo prihranjena z obilnimi stroški zvezana pota v Belgrad. Na kratko povedano je Zagreb po sporazumu 'z našega dosedanjega neprostovoljnega zaveznica postal naš konkurent prav v tistem smislu, ka-°r nam je bil do sedaj samo Belgrad1. Namesto enega imamo sedaj dva nevarna tekmeca, proti •Heter im a smo brez vsake moči, ker je popolna Oci visnost Slovenije od Belgrada ostala nespremenjena se naprej v veljavi. Vsakdo mora uvideti, Ja bodo podjetja, ki v Sloveniji zaradi prevelikih Javnih dajatev ne morejo shajati, imela še več mogočo,Sin in ugodnejše pogoje za izselitev Vsa-«a izselitev pa pomeni nazadovanje našega S-1V 1 Ze Stari Latinci, da namreč Na nn ilPn PI'e,P(,Zn°’ «tanejo le kosti. J. P1 Povedanega ni kdo ne more tajiti, I jan ja Slovenije krivi naši jugosloveni brez ozira na to, s katero krinko se krijejo. Naši jugosloveni so se vendar naravnost borili proti slovenski samoupravi. Svoje naravnost nezaslišano postopanje pa so pred slovensko javnostjo poskušali opravičiti s popolnoma neosnovanimi trditvami. Naši bravci se bodo gotovo še spominjali raznih člankov, v katerih je »Slovenija« pobijala trditev j ugoslovenov, da so ne more decentralizirati več kot petina državnih dohodkov, ali pa ono, da bodo ob uvedbi samouprav uveljavljene med posameznimi pokrajinami tudi carine, s čimer bi bila uničena slovenska industrija in trgovina. Med Cvetkovičem in 'dr. Mačkom sklenjeni sporazum jo neosnovanost teh jug osi o venski h trditev korenito razkrinkal. Pri sklepanju tega sporazuma sploh niso govorili o tem, koliko odstotkov državnih dohodkov šteje za decentralizacijo, temveč samo o tem, kaj se prenese na samoupravo. Ravno tako ni pni teh dogovorih nikomur prišlo na misel, da bi bil med banovino Hrvaško in ostalimi deli države potegnil carinsko mejo. Mislimo, da bi bil vsaj po teh dogodkih že čas, da jugosloveni prenehajo s svojim beganjem slovenskega naroda. Njihovemu nesrečnemu delovanju se ima Slovenija zahvaliti, da je že skoraj popolnoma propadla politično, socialno in gospodarsko. Resnica je ta, da ima v Sloveniji danes veliko število ustanov te in one vrste samo še fasado, manjkajo pa že podstave in ozadje. Naši jugosloveni so se v zadnjem času lahko samii prepričali, da je njihova cena zelo padla, ker pač tudi njihovi projektorji podobno presojajo položaj Slovenije. Če ho čenio torej Slovenci sami sebi dobro, moramo brez odlašanja zahtevati, da se tudi nam takoj prizna enaka samouprava kakor jo je dobila llrvaška. Ta: zahteva ni samo političnega, temveč prvenstveno gospodarskega pomena. Slovenci smo brez dvoma tekom dvajsetih let toliko prispevali k skupni državi, da zaslužimo danes, da se nas pri njeni preureditvi upošteva. B. Slovensko vrhovno sodišče v Ljubljani za po s Z uredbo od 28. novembra 1919 je bilo ustanovljeno vrhovno sodišče za Slovenijo v Zagrebu, kjer je začelo poslovati 15. januarja 1920 kot oddelek B hrvaškega stola sedniorice z vsemi tistimi pravicami, ki jih je imelo bivše avstrijsko vrhovno in kasacijsko sodišče na Dunaju na slovenskem ozemlju. S tem je z naredbo slovensko Narodne vlade od 14. novembra 1918 ustaovljeno višje deželno sodišče v Ljubljani prenehalo biti zadnja stopnja v državljanskih in kazenskih sodni jskih zadevah v Sloveniji, 'ki je bilo od 14. XI. 1918 do 15. I. 1920 tudi najvišja sodnijska stopnja pri nas. Odvetniška zbornica v Ljubljani in slovenski sodniki so bili zoper to, d'a bi ib.ilo slovensko vrhovno sodišče kot pritiklina hrvaškega: vrhovnega sodišča v Zagrebu in ne v Ljubljani, polsebno ker sta Bosna in Črna gora že imeli in sta tudi ohranili svoji vrhovni sodišči na svojem ozemlju in ker je bilo za Vojvodino ustanovljeno v Novem Sadu, torej v Vojvodini sami, novo vrhovno sodišče. Le Slovenija ni smela dobiti svojega vrhovnega sodišča doma, ker so bili zoper to jugosloveni iz Slovenije, ki jih je vodil in razsvetljeval takrat vsegamogočni »veliki jugoslo-von dr. Gregor Žerjav, ki si ji zabil v glavo, da je treba vse, 'kar ima kaj pomena, prenesti iz Slovenije v Belgrad ali pa vsaj v Zagreb. Ti ljudje so v svoji hlapčevski miselnosti, ki jim je bila vcepljena v Avstriji, bili prepričani, da je vse, kar je pri nas doina, slabo in vse kar je zunaj Slovenije, dobro. Takrat pri nas odločujoči dr. Žerjavovi jugosloveni, so komaj čakali, da bi bila Slovenija oropana vseh uradnih pristojnosti in vseh instanc, čeprav so bili tudi Dalmatinci za to, da. ibi bilo vrhovno sodišče tudi za Dalmacijo v Ljubljani, ker so tudi v Dalmaciji veljali vsi tisti zakoni kot v Sloveni ji. Tako je bil potem ustanovljen sedež Pokojninskega zavoda za zasebne nameščence v Ljubljani tudi za Dalmaci jo. V svojih stvareh Slovenci nismo imeli besede, zunaj da je tisti skupini, ki, je bila ravno v vladi, dajal Belgrad pravico, da je smela po svojih strankarskih vidikih izbirati med dnevniČarji pri pošti in prestavljati učitelje, čeprav so in še presegajo dajatve Slovenije za stotine milijonov izdatke za Slovenijo. Slovensko vrhovno sodišče je bilo postavljeno v Zagreb, in pa še to kot pododdelek hrvaškega stola sedmerice. Spravili so ga v prostore, ki so bili prej nekoč hlev plemiškega dvora. Do zadnji n časov ni imelo slovensko vrhovno sodišče skoraj nobenih pravoslavnih znanstvenih knjig in ne svoje knjižnice, kar je menda edini tak primer vrhovne sodni jske stopn je v kulturnem svetu. Slovensko vrhovno sodišče so imeli le za privesek hrvaškega stola sedmerice, čeprav mu je bila pri-poznana z zakonom o ureditvi sodišč enakopravnost z drugimi vrhovnimi sodišči. In vendar so imela vsa druga kasacijska sodišča svoje odposlance v glavnem volilnem odboru — samo slovensko vrhovno sodišče ga ni imelo! Pri javnih prireditvah in uradnih sprejemih so slovensko kasacijsko sodišče ali prezrli ali pa so ga upoštevali le po strani. Do pred tremi leti je bilo pri slovenskem kasačijskem sodišču tako malo sodnikov, da so morali ležati spisi nerešeni po 2 do 5 leta. Seveda je v teh razmerah moralo trpeti pravosodje v Sloveniji, vendar ne po krivdi sodnikov, ki so storili pač, kar so mogli pri takih razmerah. Z 26. avgustom t. 1. je pa nastopilo tako pravno stanje, da je obstanek slovenskega vrhovnega sodišča v aZgrebu za naprej nemogoč. Po členu 2. uredbe o banovini Hrvaški je bilo preneseno vse pravosodje na Hrvaško, h kateri spada tudi Dalmacija, torej hrvaški del področja oddelka B stola sedmerice v Zagrebu, ki je tudi slovensko vrhovno sodišče. Oddelek B stola sedmerice bo torej treba deliti ter bo tisti del agend, ki se nanaša na dalmatinski del sedanje Hrvaške pripadel hrvaškemu stolu sedmerice v Zagrebu. Ostal bo le slovenski del agend oddelka B stola sedmerice. Že sedaj sta pni tem oddelku stola sedmerice dva senata, slovenski in dalmatinski. Zaradi tega nima tudi praktično nobenega smisla več, da bi ostal slovenski senat oddelka B stola sedmerice še naprej v Zagrebu. Prva slovenska pridobitev iz notranje preureditve države z 26. avgusta t. I. bi bilo torej samostojno slovensko vrhovno oz. kasacijsko sodišče, ki ga je treba takoj prestaviti v Ljubljano. Slovenija in Ljubljana bi vsaj v pravosodju dobila vrhovno in zadnjo instanco, še preden bi dobila kakšno drugo pristojnost, ki jih teoretično vsaj dopušča, če tudi še ne daje uredba o razširitvi predpisov uredbe o banovini Hrvaški na druge banovine, in to po zaslugi Hrvatov, ki so s svojini doslednim bojem zoper centralizem razmajali trli leno stavbo centralizma. Popravljen bi bil eden izmed neštetih grehov, ki so jih napravili leta 1919 in pozneje dr. Gregor Žerjav in njegovi v Sloveniji rojeni jugosloveni slovenskemu narodu ! Slišimo pa. da nekateri razmišljujejo, če ne bi kazalo, da bi imeli v Sloveniji le dve sodni jsk i stopnji ter da bi bilo apelaeijsko sodišče v Ljubljani zadnja instanca, tako kakor je bilo od 25. novembra 1918 do 28. novembra 1919. To naziranje se nam zdi ne le z ozirom na obstoječe zakone nemogoče, še bolj je pa nemogoče zaradi ugleda : Nogavice, rokavice, vsakovrstno damsko in : : moško perilo, žepni robci, brisače, ščetke, j j krojaške in šiviljske potrebščine kupite j najugodneje pri : l Heidinc, £uU|oho j ob vodi, blizu Prešernovega spomenika Slovenije in pa zaradi kakovosti slovenskega pra-vosodstva. V vseli kuliur.no razvitih državah so uvedene tri sodnijske stopnje, in dandanes, ko tudi pravosodje trpi zaradi razmajanih razmer prav kakor tudi druga javna uprava, je tembol j potrebno strogo in dokončno pretresanje odločb državne oblasti, da bo imelo ljudstvo zaupanje v pravico in zakoniti red. Pravosodje je tisto, kar je podlaga pravnega reda. Slovenski človek ima oster pravni čut, in krivična ali pa površna sodba ga prizadene bolj kol kakršna koli druga krivica. Zaradi tega ne kaže imeti kakšne (iskalne ozire glede slovenskega sodni jstva. Slovensko vrhovno .sodišče stane na leto kakšnih 700.000 dinarjev in če bi se tudi še kaj dopolnilo bi ne znašali osebni in stvarni stroški zanj dosti več kot kakšnih 800.000 dinarjev na leto. Ta znesek pa ne le pokrivajo, ampak celo najbrž presežejo same pristojbine za pravna sredstva, ki jih obravnava slovensko kasacijsko sodišče. Slovenska sodišča poberejo na taksah in drugih pristojbinah veliko več, kakor pa znašajo vsi osebni in stvarni stroški zanje, tako da iz davkov ni treba zanje izdati nobenega pokritja. Prizadeti krogi naj torej poskrbe, da dobi Slovenija svoje kasacijsko sodišče takoj v Ljubljano, ker s tem tudi državni preračun ne bo prav nič obremenjen. Treba je pa, da dobi slovensko vrhovno sodišče tudi primerne prostore v Ljubljani. V sedanji ljubljanski sodnijski palači seveda ni prostora. Treba bo misliti tudi na poslopje za slovensko vrhovno sodišče, to pa mora biti reprezentativno, čeprav ne veliko, ter bi imelo v njem lahko prostore tudi slovensko upravno sodišče. če bi ga prenesli v Ljubljano. Stati bi pa moralo novo poslopje kje v sredi Ljubljane n. pr. na severnem delu takoimenovanega »Južnega trga«, ki ga je projektiral prof. Plečnik. Načrt za ta trg bi bilo seveda treba v tem smislu prena-red iti. m trdi, da je bila ta izjava vlade, v kateri je zavzemal eno prvih mest dr. Korošec, izraz sv obod -nega 'preudarka in premisleka vsakega posaimez-nega ministru. Izjava vlade, predstavlja politično oblikovanje odkritega jugoslovcmmstva in potrjuje odpravo »plemen« in »plemenskih« zastav. Z zamolklim glasom zaključuje »Jutro«: »Sedem let polete danes od te p reklamacije. Pomembnost programa, ki ga vsebuje, se ni spremenila in resnice besed, ki so bile takrat objavljene celokupnemu narodu, ne more nihče spraviti s sveta«. — ll ('ri|gj' si rani zmerja »Jutro« gospode pri »Slovencu ker niso poročali o govoru Gjure Jankoviča tako kakor je govoril v resnici, se veseli nad koncem slovenske »ljudske fronte«, ki sta jo Pe-tejan in Eržen likvidirala z zamahom enega samega pisma, in poroča o borbah dr. Mihe Kreka zopei Jugoslovansko strokovno' zvezo s pomočjo iz tal izkopane nove delavske organizacije pod vodstvom Andreja Križmana, kaplana na leseni ca h. J Sreda, 7. julija 19i7. — »Slovenec« posnema sestavek »Samouprave« o vprašanju sporazuma s Hrvati, med katerimi da »obstojajo nezavestne simpatije do Strnadi novice ve vlade, kajti brez nje bi prišla JNS na oblast, potem bi bil pa joj. Hrvaško vprašanje bosta rešila čas in življenj-ska potreba, ne pa nekakšna. predhodna izpolni-tev pogojev. Načelno je važna le odkrilo«! in tlo-bn nameni listih, ki bi se sporazumeli; v tej luči pa jc oseba. dr. Stojadinovica največ j c poroštvo za odkrito in realno rešitev hrvaškega vprašanja. Na vsak način pa je potrebna likvidacija JNS m a' Hrvaškem in v Sloveniji. Politika dr. Stojadino-vica je že dosegla relative uspeh, ki bi mogel vodili do sporazuma s llrvati.« — V »narodni skup-siini« se pričenja obravnava o konkordatu. Listi priobčujejo pismo, ki ga je poslal dr. Stojadi-novic* predsedniku '.skupščine Čiriču. Četrtek, 8. julija. 1957. — »Slovenec« priobčuje znameniti uvodnik »Izkoreninjenci«, povzemajoč besede dr. Korošca na nekem shodu, in trdi, da veljajo te besede za slovensko JNS, ki da je prevzela na sebe službo političnega skopljenca. Uvodnik je resnično sočen. Po slogu sodeč — glagoli na koncu stavka — bi utegnil biti izpod peresa ideologa ZZD. — Pred skupščinskim odborom za konkordat poroča dr. Stojadinovič o naeri ii zakona o konkordatu, lielgrad jena nogah. (Dalje prihodnjič.) jugosloveni sporazumom primerno navdušil, si ni mogel kaj. da ne Ivi: povedal še nekaj centralističnih skrbi: Drugo vprašanje je seveda, kako se Ibo samostojnost llrvalške pokazala v praksi. Morda bilanca le samostojnosti po nekaj letih ne bo pokazala tiste rožnate slike, kol si jo danes predstavljajo oni, ki so jo teoretično zamislili. Zlasti je vprašanje, kako se bo obnesla finančna ureditev in porazdelitev dohodkov med državo in banovino Hrvaško. V tem pogledu lahko nastane 'marsikatero neprijetno presenečenje. Nam se fakt) zdi, tla naj bi dr. Puca ne skrbelo preveč za lir vate, dokler tem samim njihna samostojnost ne tlela preglavic. Treba je še prav posebno ustrojenih možganov, ki bi za Hrvate pričakovali resno kaj slabega iz dejstva, da se bo poslej hrvaški denar .porabljal doma namesto v Srbiji. In mi bi vso stvar komaj omenili, tebi ne vedeli .tla se skriva za njo prišepetavanje vseh vr.st centralistov, ki bi tudi nas Slovence hoteli oplašiti pred samostojnostjo. Kajti kakor nekdaj prihajajo tudi danes taki laži prija tel ji naši, pa postavljajo domnevo, ko da bi finančna in gospodarska samouprava pomenila 1 uti i carinske meje. Potem pa plašijo našega človeka. češ glej, kam boš prodajal svoje izdelke, če pade centralizem. V resnici pa je to nuj abotnejiša domneva, ki si jo je samo misliti mogoče, i.n tla je mogoče z njo zmeraj znova prihajati in v javnosti slepo-miškati, ne dokazuje ravno posebno visoke politične ravni našega gospodarskega človeka. Zato se nam zdi potrebno, tla spet ketlaj pojasnimo osnovna načela, iz katerih mora izhajati in bo izhajalo naše gospodarsko in politično življenje. Nova ureditev naše države, kakor je prišla po sporazumu, še daleč ne pomeni zvezne (federativne) ureditve. Sicer pa ni na vsem svetu zvezne države, ki bi ne imela skupnih carinskih meja. Anglij a in njeni domini o ni so dejansko državna zveza (konfederacija). (Mimogrede naj opozorimo, kako se je prav v teh dneh stiske pokazala zavest skupnosti v tej državni zvezi: vsi tlomi-nioni so s svojo matico solidarni v vojni zoper Nemčijo.) Abotno je torej govoriti o kakih carinskih pregra j ali v naši državi. Sicer pa navsepovrh čl. II, tč. 7 uredbe o ustanovitvi banovine Hrvaške izrečno določa enotnost carinskega in trgovinskega področja. Mora biti torej precej omejen ali: pa v službi centralizma stoječ, plačan človek, ki plaši s carinskimi in gospodarskimi mejami. V tem pogledat je mogoč samo preobrat na boljše, l.Zitlor Koši ru n: Pred novim koledarjem (Nadaljevanje.) 25. junija. J957. — S podobnim predmetom kot včeraj se ukvarja tudi sestavek »Slovenca« z naslovom »Dve leti izboljšanja v našem gospodarstvu«, ki prinaša podatke o gospodarskih uspehih dr. Stojadinovičevega režima, vendar pa prizna, da se železnica Črnomelj—Vrbosko še ne gradi. Drugače poroča le o žalostni zapuščini gospoda Bluma, ki pa bo prej ali slej prisiljen Chautem-psa prevrniti. — »jutro« se peča s Kurenčkovo Nežo v beležki »Oglasila se je plemenita katoliška žena«, s Francetom Žebotom v beležki »iz novinarskega hleva«, v znatno postrgani meri pa z objavami ban. uprave glede dogodkov ob oskrumbi državne zastave. — V Rim odide vladna delegacija za. trgovinska pogajanja z Italijo. V njej ni nobenega Slovenca. Nedelja, 27. junija 1937. — »Jutro« ima pomisleke glede pristnosti zatrjevanja »Samouprave«, v smislu katerih smejo državni uradniki voliti kogar hočejo. Navaja pa tudi »Slovenca«, ki je pozdravil nastop Jevtičeve vlade, češ da »uživa neokrnjene simpatije pri nas in pri vseh državljanih Jugoslavije« in tla je »vse slovensko ljudstvo z veseljem, pozdravilo deklaracijo, s katero je Jevtič spregovoril naravnost ljudstvu«; »slovensko ljudstvo je to izjavo pravilno: razumelo« in zato se je tudi takrat »vse oddahnilo«. »Jutro« meni, da bi se dalo o tem premišljevati več kot samo pet tihih minut. V Beilgradu se vrše po gostilnah manifestacij -ski shodi JRZ, na katerih nastopajo kot govorniki Gjura Jankovič, Kaludjerčič, Kožulj, Behmen in Stošovič. Vsi slave uspešno politiko JRZ zoper Hrvate, katerih vprašanje se tla rešiti z lahkoto, če pristopi tir. Maček k JRZ. Petek, 2. julija 1957. — Iz »Samouprave« posnema »Jutro« poučen sestavek o programu JRZ za tretje leto, po katerem sodeč bo JRZ tudi v tretjem letu svoje oblasti tako liberalna in prizanesljiva, kot je bila v smislu svoje preskušene prakse že sedaj. — V Zemunu je govoril G j ura Jankovič in poudaril, tla tlela JRZ resno za obnovo demokracije, druge stranke s HSS vreti pa samo šarijo z demokratičnimi gesli. Politični zakoni sploh niso potrebni preti razpisom volitev, saj srno dosedanje zakone tako prilagodili, tla docela omogočujejo normalno politično življenje. — Na drugi strani pa »Jutru« ni všeč ime »predsednik hrvaškega naroda«, saj imajo še drugod samo »predsednike držav«, ne pa naroda. — »Slovenec« se norčuje iz združene opozicije, ki se silno truidi, tla bi se sporazumela z dr. Mačkom. Po resoluciji flavidovičevcev sodeč, so Hrvati in Srbi tri narodne individualnosti. V sklepu prerokuje, da se Hrvati ne bodo spuščali pri volitvah v nobene zveze z združeno opozicijo in JNS. Sobota, 3. julija 1937. — »Slovenec« prinaša vsebino govora, ki ga je imel Gjura Jankovič v Zemunu, v drugačnem izvlečku, kakor ga je objavilo »Jutro«. Po »Slovencu« bi bil Gjura Jankovič eden izmed najsilnejših zagovornikov samouprav in sporazuma s Hrvati. Z njim se more meriti samo še Dobrivoje Stošovič. — »Politika« poroča o poteku seje »narode skupščine« z dne 2. julija t. L, na kateri je tir. Korošec zagovarjal načrt zakona o prekrških. Kakor znano, je ta načrt predvideval odpravo pravice tožbe na upravna sodišča. S to namero v skladu je tli-. Korošec poudarjal, tla je zakonski načrt skrajno sodoben, toleranten in vzgojen, tožbe na upravna sodišča zoper kazenske odloke so pa potrebne, ker postopajo organi notran je uprave brez iz jeme samo po zakonu. V teku razprave o tem načrtu izbruhnejo večkrat dvogovori glasnejše vrste med tir. Miha Krekom in nekaterimi poslanci a la Mravlje. Tudi. Miha Brenčič se vmeša in požanje ukor, ker je rekel, tla bi bil »skrajni čas«, da se razpustijo sokolska društva. Po ukoru pojasni hitro, tla ni za razpust vseh sokolskih društev, pač pa za razpust listih v Sloveniji. Tudi to je povzročilo prepire. Nedelja, 4. julija 1957. — »Jutro« se peča v uvodniku z vladno deklaracijo z dne 4. julija 1950 Sorazum in Zdaj. ko je sporazum dosežen, se je oglasil seveda tudi petomajski volilni ban tir. Dinko Puc. Z uvodnikom v svoji »Slovenski besedi, ki ga je naslovil »Živlea Hrvaška! . hoče pokazati svoje veselje nad sporazumom s tistimi, ki so jih njegovi podrejeni razglašali za izdajalce. Malo manjka, da si — po slavnem zgledu! — ne lasti še poglavitne zasluge, tla je tlo tega sporazuma sploh prišlo. Danes, v opoziciji, je seveda do dna spremenil nazore o izdajalstvu. Dvajsetletna borba za sporazum s Hrvati je sedaj končana. Pogodba, ki sta jo podpisala Cvetkovič in Maček im ki jo je odobrila kroma, vsebuje izpolnitev glasnih zahtev hrvaškega .naroda. Ko gledamo la načrt. nam ni prav raizundjivo, zakaj ni bilo mogoče (ega že prej napraviti, kajti to, kar se je dalo Hrvatom, ni nič takega, da bi ogrožalo državo. Samo to bi lenui navdaišenjakarstvu dostavili, tla so bile še vse bolj skromne zahteve tistih slovenskih ljudi, ki so takrat, 5. maja, kandidirali na seznamu dr. Mačka. A našim bralcem smo že dali dokazov, kako so tir. Pne in n jegovi nastopali zoper nje. Pa tudi sicer je tir. Puc ves navdušen: Oanes vidimo, s kako lahkoto se je vse izvršilo. Brez spremembe ustave so se določile meje 'banovine Hrvaške iu so se določile kompetence. Ni h če se ne razburja, ker se je ukinil volilni zakon in je dobila vlada poblastilo, tla spremeni zakon o tisku, zborovanjih in združevanju. Ban samostojne Ilrvatske že uraduje, dr. Maček je podpredsednik skupne vlade in Hrvat je finančni minister. In vse je veselo in zadovoljno, v notranjosti je majlepši mir, nap ram zunaj smo strnjeni in v .si oni po celem svetu ,iki so resnični naši prijatelji, odobravajo in pozdravljajo ta dogodek. Le ■zakaj ni Jevtičeva vlada naredila niti pol koraka, da napravi takšno samoobsebnost? Zakaj so se tir. Pucu takrat, ko je bil na oblasti, zdele te koristne stvari tako slabe in škodljive? Pa tudi nad tir. Mačkovim domoljubjem tir. Puc ne dvomi več: Patriotično mišljenje dr. Mačka in njegova ljubezen do Jugoslavije se je pri pogajanjih o teh točkah pokazala zopet v naj lepši luči. Kaj ko bi nam dr. Puc pri vsem tem še mimogrede povedal, zakaj je držala JNS, katere neomajno zvest pripadnik je bil, tir. Mačka tri leta v zaporih in ječali, in sicer zakaj ga je držala ravno takrat, ko je bil dr. Puc njen najbolj vnet pripadnik in nam je zato tudi smel županiti v Lj ubljani? Toda kar je res, je res, in potem, ko se je nad Tvoge perilo potrebuje blage TER PENTi NOVO MILO’ .•'in^na>anie žensko *vo/o Kajti treba bo kvečjemu odpraviti tiste gospodarske pr ograje, ki jih je postavil hegemoni stični centralizem s svojo neenakopravnostjo, s svojo kriviono mero pni javnih dajatvah in dodelitvah, ® svojim očitnim pospeševanjem enih pokrajin v breme in škodo drugih. Kajti prav ta neenakopravnost je v teh preteklih nacionalnih letih ovirala huje naše gospodarstvo, kakor bi ga mogle ovirati morebitne carinske meje. Seveda pa prepostavlja načelo enakopravnosti dejansko, ne pa morda samo zunanjo, oblikovno enakopravnost. Kajti gotovo je, da bi nam na primer prav nič ne koristila samouprava, ki bi nam recimo dala vse dajatve iz našega poljedelstva, zato pa bi ostali na primer za središče vsi dohodki iz naših železnic, ki znašajo četrtino, ali iz naših pošt, ki znašajo tretjino vseh. dohodkov v državi, in če bi ostalo, recimo, vseh sto in dvajset fondov, ali kolikor jih je že, v centralni upravi. Ne mi hočemo resnično enakopravnost in zaradi tega resnično samoupravo. Pogj te pa je, kar pudarjamo že osmo leto: vse, prav vse svoje stvari, zlasti svoj denar hočemo upravljati sami in zase. Pri tem pa se še malo ne mislimo izmikati dajatvam za skupne državne potrebe, in zmeraj l)omo pripravljeni dajati državi, v enaki meri in razmerju, kakor ji bodo tudi — drugi dajali. Poznamo jih, ki jim za našo resnično samoupravo ni, bodisi iz osebnih ali tudi strankarskih vidikov, ki so pa navsezadnje v svojih osnovah po navadi eni in isti. Ti bodo hodili zaskrbljenih čel po svetu in skušali zavleči samoupravo Slovenije v trdnem upanju, da jim bo hegemoni-stični centralizem priskočil na pomoč. In morebiti tudi v upanju, da bodo medtem (prenehale predpostave čl. 116. ustave, ki so bile pravna osnova za osnovanje banovine Hrvaške, in da banovine Slovenije z enako samoupravo ne bo več mogoče tako lahko osnovati. Zato pa tudi peto-majskii centralistični dr. Puc svari pred naglico: Nas se to tiče v toliko, ker bo tudi za nas poučno, ali se bo siste mobnesel ali ne, — ravno z ozirom na finančno plat. Zato smo mišljenja, da bi 'bilo iz praktičnih ozirov bolje počakati s 'preureditvijo naše banovine po hrvaškem vzorcu, dokler ne vidimo praktičnih rezultatov. Tu se je pokazal dr. Puc, kakršen je. po dvajsetih letih centralizma naj bi še dalje čakali in gledali, kako se bo drugod samouprava obnesla. Po dvajsetih letih naj bi je premišljevali, če ni morebiti le za nas koristno, da plačujemo tudi poslej od četrtine milijarde na leto več, kakor prejemamo. Vsi pravi Slovenci pa vemo eno: da nimamo nitokolov. 1 redsed-stvo čeških Sokolov v Pragi pa je dobilo na dan nameravanega odhoda brzojav, da me smejo na zlet niti tekmovalci niti uradni delegat češke sokolske zveze. V Sofiji živi manjša skupina Čehoslovakov, ki ■imajo svoje sokolsko društvo. Ti so hoteli na zlet in Opazovalec Pomen ustanovitve samostojne Hrvaške Ban ovina »Hrvaška« je ustanovljena kljub ^trdilom nekaterih daljnovidnih »državnikov«, ' še nedavno tega zatrjevali, da je to nemo-hOee z ozirom n« kraljevo nedoletnost. In zdaj si s polno paro daje svoj samostojni ustroj. Na 'Zgodovinsko važni seji hrvaških narodnih Poslancev 29. letošnjega avgusta je poudaril dr. Maček pomen tega dejanja. Poleg zavarovanja hrvaškega ozemlja mu je bilo važno, da nosi ta 2emlja tudi ime po narodu, ki mu pripada: Hrvaška. Povedal je tudi, da sedanje meje Hrvaške ‘Se uiso dokončne. Ko se bo vsa država preurejala, bo šele mogel določiti njen obseg. A po pravici ln s ponosom je lahko poudaril, da so Hrvatje popolni gospodarji v svoji domovini. Sicer da še Hrvaška ni pristojna za vse zadeve, kakor za železnice, pošte in nekatero druge. Natančno tudi se ni določena pristojnost glede financ. Toda to se pride. Kdor je te dr. Mačkove besede pazljivo prebral, ta je opazil, da je z osnovanjem banovine Hrvaške konec zapostavljanja in izkoriščanja lir vatov, rudi v tistih zadevah, ki so še ostale skupne, bo izkoriščanje Hrvaške poslej nemogoče. Kajti na Hrvaškem nabrani denar se bo tudi Porabljal na Hrvaškem. Nekateri se dela jo, ko da so sicer res Hrvatje obili nekaj več pravic, vendar pa da je ostalo V!se v dosedanjem jugoslovanskem okviru. Temu Uasproti je treba poudariti, da je z ustanovitvijo banovine Hrvaške vse državno življenje, vsaj ko-ikor se tiče Hrvatov, postavljeno na popolnoma jiove podstave. Za druge je torej vprašanje, ali °cejo ostati pri starem, da zamude čas in priložiš! in da bodo tako tudi ostali pri starem sestavu. Oglasili so se tudi še drugi, pa pravijo, da bo- šele premišljevali, katere od tistih svoboščin, Kl ®° J1,1 Hrvatje že dobili, bi bile koristne za nas, in katere pristojnosti. Nam se zdi, da je sicer Po navadi na svetu takih stvari premalo, nikoli Pa ne preveč, in da bodo zato brez dvoma prav yse v našo korist, in zraven še tiste, ki jih Hrvat-dob'611^0 i*1' Pa mislijo zahtevati in Za zdaj je gotovo samo, da imajo Hrvatje banovino Hrvaško, mi pa še zmeraj dravsko bano-. nio, da se bodo hrvaške javne dajatve stekale v -agreb aLi vsaj vračale Zagrebu, naše pa se še '-me raj zbirale v Bel gradu. Ustanovitev banovine Hrvaške se zdi danes samoobsebnost celo tistim, ki so še pred nekaj •meseci zatrjevali, da bisamostojnost hrvaškega 'ciroda v takem obsegu ogražala državo. Toda ovek se nehote vprašuje, mar je bilo res treba, c vnS-e '!e, zaradl nekega privida tresla vsa država d« 41 -i Y mrzIlcl’ da ni Prišlo do miru v njej « a bila dva državna ustanovna naroda od treh aino zagrenjena. In še to se vprašuje, če ni vse to bolj gražalo državo, kakor boj pravih Slovencev in Hrvatov za enakopravnost. Čas, v katerem je bila ustanovljena samostojna Hrvaška, daje kar najbolj razločen pritrdilni odgovor. Res, kadar spet nanese beseda na razne državotvornosti. bo dobro, če si državotvorneže ogledamo od blizu in proiščemo njihne državotvorne nagibe: !Ve bo najlepša slika, ki se bo pokapala. Zavrnitev »Hrvatski dnevnik« od 31. letošnjega avgusta omenja. »Slovenčev« uvodnik od 30. p. m., češ da je bila skupina dr. Korošca zmeraj zoper centralizem in da je sporazum od 26. avgusta v odlični meri tudi njeno delo, da se je dr. Korošec za to boril vseli dvajset let, kar obstoji ta država, pa pravi: To bi potemtakem pomenilo, da se je za to stvar boril tudi takrat, ko je stopil v šestojanuansko vlado kot minister za notranje stvari in ko je stopil v vla-i do dr. Milana Stojadinovica. Kar se nas Hrvatov tiče, želimo bratom Slovencem vso srečo, toda moramo vendar zaradi resnice reči, da nas njihna politična organizacija ni podpirala v boju za uresničenje naših narodnih zahtev in da hi bil ta naš boj Kotovo prej privedel do zmage tako slovenske kakor hrvaške narodne stvari, če bi bila šla najmočnejša slovenska politična organizacija skupaj z nami. Ustanovitev banovine Hrvaške in delo slovenskih političnih činiitcljev, ampak uspeh dolgotrajnega in mučeni škega boja hrvaškega naroda in premišljene politike predsednika dr. Mačka. V zvezi s tem naj omenimo še, da imajo Hrvatje baje zbranega precej gradiva, ki bo pokazalo. od katere strani se je najvztrajnejše bil boj zoper politične zakone, to se. pravi zoper svobodo besede, tiska in združevan ja, zlasti pa zoper svobodne volitve. Vsi, ki jim je za poštenost in odkritost v političnem boju, žele samo, da pridejo s tem gradivom čim p rej na dan. Proč s centralističnimi napravami! Te mesece, ko so se vršila pogajanja s Hrvati in ko je bilo očitno, da pride do sporazuma, so hoteli jugoslo-venski centralisti še dodobra izrabiti. Poročali smo že, koliko fondov so osnovali prav v teh zadnjih časih. Poročali smo tudi, da snujejo na hitro roko razna velika državna podjetja. ki pa naj bi innela seveda vsa svoj sedež v srbskih banovinah, kakor na primer tovarna za celulozo. Sedaj pa so baje ustanovitev te tovarne tik pred sklenjenim sporazumom dokončno sklenili. Usta novitev take tovarne je dejansko popolnoma odveč. Prvič že zaradi tega, ker izdelajo že dosedanje celulozne tovarne za dobro tretjino celuloze več. kakor je doma potrebujemo. Ustanovitev nove tovarne bi torej pomenila dejansko tam nastopiti s prostimi vajami in na orodju. Pet dni pred zletom pa so dobili obvestilo,