Izhaja enkrat na mesec in sicer početkom meseca.
ZENSKI LIST
GLASILO ZVEZE DELAVSKIH ŽEN IN DEKLET.
Naročnina za celo ieto 12 Din.
V Ljubljani, 1. maja 1930.
!
Naroča se
pri upravi v Ljubljani, Poštni predal 72.
Posamezna številka P50 Din. Za inozemstvo 2 Din.
Hesec maš — Canhar-jjewä dryzbi.
Mnogo smo zadnje čase čitali v našem meščanskem časopisju prepira o tem, kje in kakšen naj bo Cankarjev spomenik. Cankar je bil glasnik slovenskega trpina in izkoriščan-ca. S svojo resnico in pravicoljub-nostjo je ostro bičal svetohlinstvo in profitarsko nazadnjakarstvo ljudskih izkoriščevalcev.
Zato so delavski zaupniki ustanovili »Cankarjevo družbo«, ki ima nalogo, nadaljevati Cankarjevo delo s tem, da izdaja delavstvu koristno literaturo in tako med njim širi kulturo in razjasnjuje duševno obzorje.
Da postane Cankarjeva družba trajen in vesoljen in Cankarju, ako bi še živel, edino dopadljiv spomenik, je naša sveta dolžnost, da ji pridobivamo vedno nove člane.
Zato pozivamo Zvezo delav. žen in deklet ter vse članice, da se na dan prvega maja trudijo pridobiti nove člane Cankarjevi družbi. Za mali znesek 20 Din da Cankarjeva družba poleg lepo ilustriranega koledarja še tri lepe knjige.
Prijave novih članov Cankarjeve družbe in naročnino izročite njenemu poverjeniku ali pa vpošljite na naslov: Cankarjeva družba, Ljubljana, Del. zbornica.
To akcijo vršite cel mesec maj!
Nekaj o delavski „materi Jenes“.
V Washingtonu, glavnem mestu Zedinjenih držav, leži od januarja t. 1. bolna mrs. Mary Harris, znana po vsej Ameriki kot »mati Jones«. Ta je nedavno povedala svojim obiskovalcem, da je že naredila oporoko, toda prepričana je, da bo živela vsaj do 1. maja 1930, ko bo stara 100 let. Tedaj pride v Chicago na povabilo Ameriške delavske federacije, kjer
ji ta aranžira veliko slavnost na njen rojstni dan.
Mati Jones, ki je dobro znana rudarjem, ko se je zadnjih trideset let udeleževala njihovih bojev, leži že več mesecev v bolnici. Njena postelja je obložena s šopki rož, ki jih pošiljajo delavske organizacije iz vseh krajev države; delavski zastopniki so njeni vsakdanji obiskovalci. Sivolasa ženica jih pa pridno izprašuje, kako kaj »njeni dečki« rudarji. Zelo jo je potrla tragedija zadnje porazne rudarske stavke. Zanima se za krizo v Illinoisu in izrekla je željo, da bi rudarji zmagali v boju z zloduhom Lewisom.
V svoji oporoki je odločno naročila, da mora biti njen grob v Mont Olivu, 111., med »njenimi dečki«, rudarji, ki tam počivajo že dolgo let kot žrtve masakra (klanjal v Vir-denu.
Nedavno jo je obiskal Willian Green, predsednik Ameriške delavske federacije. Zagotovil jo je, da bo njena skrb radi pogreba natančno izpolnjena. »Do 1. maja ni treba nič skrbeti, potem pa lahko poskrbite kadar hočete,« je rekla smehljaje mati Jones.
(»Prosveta«)
Slavnostni dnevi na Dunaju.
Na Dunaju se je že osnoval v vsakem okraju stanovanjski odsek, ki ima nalogo preskrbeti stanovanja za goste iz avstrijskih zveznih dežel. Povsod se giblje število ljudij, ki bodo postavljeni sedaj v službe naših »zadružnih slavnostnih tednov«. Prijave se večajo in razen štajerskih zadrugarjev pridejo k nam tudi oni od cele zapadne proge, od Innsbrucka, Dornbirna, zadrugarji z Ischla, ki hočejo privesti s seboj tudi svojo rudarsko kapelo v slikovitih oblekah. Iz Nižje Avstrije pridejo člani
od Gross-Siegharta, Gloggnitza in ozemlja od Semmeringa, vsi pridejo na Dunaj in Dunajčani jih bodo sprejeli z velikim veseljem. To bo slavje mavričnega prapora.
Začasni
SLAVNOSTNI PROGRAM
prireditev in slavnosti o priliki Mednarodnega zadružnega kongresa:
Sobota, 23. avgusta:
Dopoldne: Vodstvo po okrajih in novem Dunaju, ogled stanovanjskih objektov: dvorca Karla Marksa, Wi-narskega, Lassalla, Hanuscha, Reu-manna, Matteotija in zadružnih podjetij.
Popoldne:	Ogled dunajskih ko-
pališč: a) Amalienbada, največjega kopališča Srednje Evrope, b) kongresnega kopališča, obalnih kopališč, Gänsehäufela in delavskega kopališča ob Donavi.
Zvečer: V Arbeiterheimu X. ali pa v kakem velikem dunajskem gledališču premijera »Zadružne revue«. — Apollotheater; najlepši zvočni film Evrope, dunajska znamenitost. Slavnostna predstava:	»Gradba ba-
bilonskega stolpa«, ki bo predvajana o priliki Mednarodne ženske konference, bo predvajana v enem delavskih domov.
Nedelja, 24. avgusta:
Dopoldne: Ogled starega Dunaja: Hofburg (cesarski dvorec), španska jahalnica, parlament, Rathaus (mestna hiša), državno gledališče, koncertni dom (Konzerthaus), spomeniki, vrtovi, parki.
Popoldne:	Veliko mednarodno
športno slavje na Hohe Warte, tekme, plesi (rajalne igre), proste vaje dunajskih delavskih telovadcev, nagovori inozemskih gostov, o mraku velik umetni ogenj v dveh skupinah.
Pondeljek, 25. avgusta:
Dopoldne: Ogled novega Dunaja in zadružnih podjetij; program kot v soboto dopoldne.
Popoldne; Ogled zadružnih podjetij-
Zvečer: Slavnostna razsvetljava dunajske občinske hiše — in koncert pri dunajskem Leuchtbrunnen.
Na Hohe Warte bo prostora za 56.000 oseb. Mala armada in mirna armada. Prihodnjič več.
(Po avstr. zadr. listih —on—.)
Poziw S
Dečji odsek Zveze delavskih žen in deklet namerava ustanoviti dnevno počitniško taborenje v svojem gozdičku »Mostec«.
Zato poziva članice Zveze delavskih žen in deklet iz Ljubljane in okolice, da prijavijo do 15. maja svoje otroke, katerim bi rade nudile prijetne počitnice.
Prijave sprejemajo uslužbenke v prodajalnah Konzumnega društva za Slovenijo.
Po 15. maju se bodo vršili tozadevni sestanki, da se pogovorimo o podrobnostih tega taborenja.
Sprejmemo
ženo ali dekle, ki bi nadzirala otroke na taborenju. Priglasijo naj se one-ki imajo veselje se baviti z otroki. O delovanju in nagradi se porazgovori-mo na sestankih.
Prijave z označbo starosti in poklica ter dovršene šole vpošljite na naslov: »Zveza delavskih žen in deklet«. Ljubljana, poštni predal 72.
Sklepi Med9W0dnega strokovnega komiteja delavk,
ki jih je potrdilo predsedstvo Mednarodne strokovne zveze v Amsterdamu na seji z dne 27. in 28. jan. 1930.
Delo poročene žene,
»Strokovno gibanje stremi za delovnimi in življenskimi pogoji, ki bi delavstvu omogočili, ustvariti si rodbino in jo vzdrževati, ne da bi bila poročena žena prisiljena iz gospodarskega pomanjkanja k sozaslužku. Strokovne organizacije smatrajo take delovne in življenske pogoje kot potrebne za ugoden razvoj rodbinskih pripadnikov in za pospeševanje rodbinskega življenja in rodbinske sreče.
Strokovne organizacije pa morajo odklanjati namere, da bi vodile načelen boj proti pridobitnemu delu poročenih žena, katerega vzrok je
zlasti v sedanjosti često bedni položaj rodbine.
Strokovne organizacije priznavajo pravico vsakega človeka, da si ustvari v okvirju od strokovnega gibanja za delojemalce kot potrebne smatranih mej svojo življensko pot z lastnim delom po lastni moči in z lastnimi silami. Načelen boj proti pridobitnemu delu poročenih žena bi pomenil izjemno stališče proti določeni skupini delojemalcev in bi zna-čil kršitev načel, ki so veljavne v delavskem gibanju.
To načelno stališče se pa ne tiče odredb in ukrepov, ki jih smatrajo vsled množinske brezposelnosti posamezne strokovne organizacije za potrebne, namreč slučajno gospodarsko šibkejšim ljudem pri ureditvi delovnih moči dati prednost pred gospodarsko močnejšimi in v tem smislu tudi pri neizogibnih odpustih postopati v obratnem oziru.
Na ta način se pa ne sme postopati le proti ženskim delojemalcem, in na poročeno ženo se ne sme gledati v načelu drugače kot na gospodarsko močnejšega človeka.«
Mezdna vprašanja delavk.
Poizvedbe iz raznih držav in številnih industrij kažejo, da so ženske mezde v industriji in trgovinah v splošnem občutno nižje od moških mezd. V večini slučajev se nikakor ne izvaja oficijelno priznano načelo: »Za enako delo enako plačo.«
Ta položaj, ki težko ogroža moralno in materijelno življenje žene, se tiče v veliki meri potrebnega zvišanja mezd za moško delo, kakor tudi od mož na tem polju vodenih strokovnih akcij.
Vsled tega je treba, da se obrne pozornost žena na njih slabši položaj na tem polju in da se jim pokaže ozko zvezo med strokovničarsko močjo in mezdnimi pogoji, da se jih dovede na ta način vsled njih interesov in vsled duha solidarnosti k strokovni organizaciji.
Obenem se obračamo na moške delavce z zahtevo, da se potrudijo v skupnem interesu žena in mož za organiziranjem delavk.
Na strokovne centrale po posameznih državah se pa obračamo s prošnjo, da vrše neprestano energično propagando na njim prikladen način za pridobitev delavk, pri čimer bi prišla v poštev vršitev osebnega propagandnega dneva ali »propagandnega tedna.«
Zadruge nm bodo
plini svetovnega miru
Današnji svet živi v kapitalistični družbi in le-ta ne izbira sredstev za zvišanje svojega kapitala. Za dosego svojega cilja vporablja najostudnejša sredstva, kar si jih more izmisliti človeški um. On ščuva narod proti narodu, da vstvarja razpoloženje za nove vojne, v katerih vporablja vedno strašnejša sredstva. Kapitalistu ne zadostujejo puške in kanone, kateri trgajo ljudi na kose, izmislil si je še strupene pline, kateri ne bodo uničili samo ljudi, temveč tudi živino v hlevu ter drevje in žito po poljih. Človeštvo od te kapitalistične družbe nima nič drugega kot glad in strašno smrt. Ustanoviti si mora nove pline, kateri bi ne dušili ljudi in živali, ampak bi zadušili požrešni in krvoločni kapitalizem. Taki plini so ustvarjeni že po vseh kulturnih državah- Njihovi iznajditelji so ročdal-ski tkalci. Samo v zadrugah je rešitev, samo to je oni plin, kateri naj bi zadušil ves privatni kapital. Naloga vseh ljudi, zlasti proletarskih mater, ki v kapitalistični družbi najbolj trpe, naj bo, da uče svoje otroke, da so le zadruge ona pot, po kateri jim prihajajo srečnejši dnevi. Z najmanjšim prihrankom in z najmanjšim nakupom se prispeva k povzdigu zadrug — to je onemu plinu, kateri bo zadušil izkoriščanje v prid privatnemu kapitalu.	M. R.
Jesenic«.
Žalostne razmere starovpokojen-cev mi silijo pero v roko, da objasnim njihovo bedo tudi v »Ženskem listu.«
Starovpokojenci od K. L D. prejmejo pokojnino po starem predvojnem pravilniku in poleg tega še iz skupnega sklada za vpokojence mesečno po Din 112.50.—. Tukajšnja družba pa jim je dajala že ves povojni čas mesečno po 9 kg moke, 1 kg masti in 1 kg sladkorja za skupno ceno do 10 Din. To pa so dobivali tudi drugi, ki stvarno nimajo direktno nič skupnega, in to so: Vse učiteljstvo, del finančnih uslužbencev, orožniki, občinski uslužbenci in vsi duhovni gospodje v župnišču. Apro-vizacija je sedaj za vse ukinjena.
Veliko vprašanje pa je pred nami, kako bodo sedaj živeli ti starovpokojenci? Pustili so vso svojo moč in silo podjetju, posebno v prvih letih razvoja. Med njimi so tudi še taki, ki so pomagali kopati temelje novo-ustanavljajočemu in razvijajočemu se podjetju K. I. D., oziroma še žive nji-
hove vdove. Kako naj živijo sedaj ti reveži, te stare sključene in izmozgane vdove? Pokojnine ima vsaka po 5 kron ali 1 Din in 25 para, doklade dobi pa Din 112.50. Kaj si naj nudi s temi dobrimi 100 dinarčki mesečno? Koliko je stanovanj v jeseniški občini po 100 dinarjev mesečno? In ako bi bila katera tako srečna, da dobi za to ceno stanovanje, s čim naj živi? Na delo in zaslužek ne morejo misliti, ker še mladim in zdravim primanjkuje zaslužka. Res žalostna slika delavske žene in matere. In otroci —? Ti komaj sami životarijo — le s težavo nudijo staršem kako pomoč. Mnogi so pa sami kake pomoči potrebni. Uboga mati — oj, kako rada bi jim pomagala, ali s čim? Dostikrat gre zadnje krilo ali predpasnik za vnuke. Kam naj se pa sedaj obrnejo te uboge reve? Vsak jim pove: To je bila miloščina, kar ste prejemali v aprovi-zaciji K. I. D. K temu družbo ne moremo prisiliti, poleg tega je pa novi gospodar strog. Kaj pa gospod iz župnišča? On, ki ima poleg službe njive, polja, travnike in gozdove, je tudi dobival aprovizacijo, katere ni nikdar zaslužil v tovarni. Ker jo je vžival, ali ne bode li zastavil svojo vplivno besedo tam, kjer je potreba — pri podjetju in pri občini — da se tem revežem odpomore? Ti reveži, te uboge vdove, niso poznale delavske discipline in organizacije za izboljšanje svojega položaja. Vzgojeni so bili v strogo katoliškem duhu. Njim poznana organizacija je bila samo Marijina družba in vse to jim sedaj ne koristi. Kakor tudi ne, da so matere rodile mnogo otrok; nasprotno, vža-lošča jih, ker se zavedajo, da imajo za seboj mnogo revežev, kateri se bodo težko rili skozi življenje. Za nas delavske žene in dekleta pa je to oster opomin, kaj nas čaka, ako si ne bomo znale skupno z moškimi preskrbeti izdatnejše podpore v sigumejši in primerni pokojnini. Zato naj vsaka žena podpira moža v orga-nuaciji, ne pa da bi mu še celo branila biti strokovno organiziran, ker se ji morda škoda zdi sedaj tistih dinarjev članarine. Varuje naj se vsaka, da ne bo sama vzrok bede na svoje stare dni.
Zato delajmo skupno, v strokovnih organizacijah, delajmo v kulturnih, da si bistrimo pojme in razum, delajmo pa tudi v gospodarskih, da si priborimo boljšo skorjico kruha, kakor pa je ona naših starovpokojen-cev. Sedaj je še čas, zato primimo s pogumom za delo, kakršno komu pripada. Vsak v svojo stan. organizacijo,
vsi v kulturne in gospodarske; zastonjkarjev in čakovcev ne sme biti! Nobene pare našim nasprotnikom in le tako moremo upati v boljšo našo in naših otrok prihodnjost. Posebno me žene in dekleta se zavedajmo velike naloge, katera nam je poverjena. Bodimo možu opora in tovarišica, otrokom vzgojiteljica in vodnica; skrbimo tudi za čas naše onemoglosti! Bodimo čuječe in požrtvovalne za dobrobit v sedanjosti in bodočnosti!
Zahvala.
Članicam »Zveze delavskih žen in deklet«, podružnica Jesenice, se najprisrčnejše zahvaljujem za podporo v mojih težkih dneh.
S hvaležnim pozdravom Jožefa Kovačič.
Zahvala.
Podpisana se najtopleje zahvaljujem »Zvezi delavskih žen in deklet« za podporo v znesku 100 Din v času moje bolezni.
Iskreni pozdrav vsem članicam
Ana Celenšek.
„Gospodinjski tečaji Štajerske konz&imne zadryge v Grazy.
Odkar imajo graške zadrugarice lasten ženski dom, jim je mogoče izvajati sistematično in po določenem načrtu šolanje žena in deklet. Materinska šola ima velikanski obisk in predavanja morajo biti ponavljana, da se jih morejo udeležiti vse zadrugarice, ki se za nje zanimajo. Tudi mali otroci se vedno zelo vesele materinskih popoldnevov, ker so med predavanji zaposleni z različnimi stvarmi v otroškem vrtcu. Popolnoma ponosni prihajajo malčki iz svojih sob in kažejo materam različne stvari, ki so jih sami zgotovili.
Razen dnevnih tečajev za šivanje in ročna dela se vrše kot nova uvedba v ženskem domu tečaji za kuhanje. Enega tečaja se udeležuje 20 učenk, ki se uče dvakrat tedensko od mestne učiteljice kuhanja. Udeleženke same kuhajo, servirajo, pomivajo, delajo in sestavljajo si same kuharske bukve in se uče rabe kuhal-ncga zaboja. Tudi o cenah in nakupovanju se sproti pogovore. Dasi so ti tečaji združeni z izdatki za udeleženke, je velik naval, ker stanejo tečaji veliko manj kot v drugih zavodih in udeleženke tudi cenijo dej-
stvo, da so v lastnem domu med so-mišljenicami. Potreba in hotenje za gospodinjskim znanjem sta med ženami in dekleti zelo velika.
Ker se je ustanovila v ženskem domu tudi lastna knjižnica, prihajajo zvečer kuharice in čitajo lepe knjige. Ker se dobi v domu vedno tudi kavo in pecivo, je preskrbljeno za vse potrebe in na stotine žena ima v domu svoje ure počitka. Cv. K.
Naše lene in nfih na-Icnipna torba.
Ako bi si lepega dne vse delavske žene, vse gospodinje in vse žene uslužbencev in nameščencev rekle, da bodo nakupovale vse svoje domače potrebščine, živila, obleko in obutev, z eno besedo, vse življenske nujnosti le in izključno zadružno, v svojih lastnih zadružnih podjetjih, v konzumih in njihovih oddajališčih, tedaj bi nesporno prišlo do enega največjih gospodarskih prevratov: ka-pitalizemi s svojo privatno trgovino bi bil zadet na enenr svojih najobčutljivejših mest, izumiral bi, med tem ko bi pridobivala gospodarska podjetja delovnih slojev vedno večjo moč, ki bi zagotavljala delovnemu razredu gospodarsko vlado. In s tem razmahom, bi šel roko v roki razvoj lastne produkcije in osredotočenja finančnih sredstev v interesu in v korist vseh onih, ki danes vzdihujejo pod jarmom kapitalizma. Tako ogromna moč se torej skriva v komaj opazljivi nakupni torbi žene in gospodinje. Z njeno čarobno silo bi bil izveden eden največjih gospodarskih preobratov, in to po legalni (zakoniti) poti in brez najmanjšega prelivanja krvi, kajti: kdor ima gospodarsko moč v rokah, je tudi politično močan. Opozarjajmo zato neprestano žene, da se zavedo te enostavne resnice in kupujejo vse v delavskih zadrugah,	Cv. K.
Za ose murrt e k v gospodinjstvu.
Ameriški delovni minister Davis je na svojem predavanju, ki je bil priobčen brezžičnim potom, nastopil za osemurni k privatne gospodinje in njen štirinajstdnevni dopust. Izjavil je med drugim,: »Mi nikakor nočemo omalovaževati težkega dela moških, moramo pa moža spomniti, da je treba začeti z uveljavljenjem načela o 8 urniku doma v lastni hiši.
li
PRVI MAJ
Vam bodi vsem dan, ko pokažete svojo vo!;o in postanete
član Cankarjfeve družbe
^	in pridobite še druge.
■_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________: . ;
Zopet sliaoi evthana-staziie in ©pmstitev.
Iz Berlina javljajo, da se je vršila pred tamkajšnjim sodiščem razprava proti 21-letni materi, ki je zadavila svoje petmesečno dete, ko so jo zdravniki uverili, da je dete podedovalo po njej neozdravljivo bolezen. Obtoženka je rekla, da bi bila znorela, če bi še nadalje gledala muke otroka. Trije zdravniki so pričali njej v prid. Vsled njih pričanja je bila »detomorilka« oproščena. Mlada žena je hotela izvršiti po storjenem činu samomor, ali njen soprog je to preprečil.
Uspehi plačevanja v gotovini pri zadrugi m v celem nestu.
Kanadskemu zadružnemu glasilu sporoča upravnik neke zadruge:
V juliju 1929 je sklenilo načelstvo naše zadruge, da se mora uvesti od avgusta strogo plačevanje v gotovini. K temu sklepu nas je primorala slaba letina in po njej zmanjšana kupna sila naših članov. Prav nič ni manjkalo prerokov nesreče, ki so nam na vse načine zagotavljali: »Vi uničujete zadrugo, nemogoče bo izvesti sklep, izgubili bomo stranke itd.«
In kak je sedaj rezultat? Niti enega člana in kupovalca nismo izgubili. Nasprotno: novi člani so se nam pridružili, celo iz bližnjih krajev. Farmerji so hitro opazili, da je zadruga bolj delazmožna pri plačevanju v gotovini. Mi prihranimio' na obrestih, kupujemo cenejše in boljše kakor preje, ker moremo našim liferantom istotako plačati v gotovini. Tako se je ta sklep izkazal v
vseh ozirih kot uspeh in nas je utrdil v naziranju, da se pride najdalje. ako se strogo sledi zadružnim načelom.
Cel© mesto plačuje v gotovini.
Saj ne boste verjeli. Pa je tako. Mesto Bloomfield v državi Nebraska (USA) kaže napram kreditnemu gospodarstvu pomembe vredno odporno silo. Krajevna trgov, zbornica je sklenila pred nekaj časom napraviti za eno leto poizkus s plačevanjem v gotovini. Ustanovi se je posrečilo izvesti sklep in plačevanje v gotovini je prišlo v navado in obveljalo kot pravilo; celo zdravniki in zobozdravniki niso smeli dovoljevati kredita. Določena doba je sedaj pretekla, ali sistem; plačevanja v gotovini bo ostal v veljavi. Začetkoma so celo stokali in čulo se je mnogo pritožb, ali odjemalci mesta niso zapustili in kar je zgubil en trgovec, je pridobil drugi. Sčasoma so mogli dovoljevati veletrgovci rabat, enostavno knjigovodstvo je zmanjšalo upravne stroške in slabi dolgovi so odpadli. Cene so začele padati in mesto ima kupce že celo iz okolice ter je postalo nakupovalno središče. *
To sta le dva konkretna slučaja. Kdaj pa bodo naše žene in dekleta uvidele gorje in jarm kreditov?
I
Kdaj bodo spoznale vrednost — biti brez skrbi in od nikogar finančno odvisen? Da bi to bilo skoro!
Cv. K.
I^azsi©.
Indijske žene proti alkoholu. Indijsko ženstvo se aktivno udeležuje izvajanja državljanske nepokorščine. Zlasti se bore proti uporabljanju alkohola, ki ga proizvajajo ali uvažajo Angleži v Indijo. Ghandije-va žena je z dvanajst ženami iz njegovega seminarja priredila pohod po onih predmestjih, kjer se nahaja največ prodajalnic alkohola. Štirideset žen je priseglo, da se ne vrnejo poprej na svoje domove, dokler ne bo dosežena neodvisnost Indije.
Ogrska »civilizacija« uvaja zopet pretepanje jetnikov. Iz Budimpešte poročajo, da je ogrski honvedski (vojni) minister izdal naredbo, s katero se nad vojaki in drugimi aretiranci, ki spadajo pod vojno kategorijo, zopet uvaja pretepanje mesto zapora. Koliko in kakšne udarce dobi jetnik, odloči vojno sodišče. Dvaj-seto_ stoletje, kje si?
Ženska volilna pravica na Grškem. V grškem ministrstvu za notranje zadeve v Atenah je bil izdelan predlog zakona, s katerim dobivajo grške žene delno volilno pravico. To pravico imajo žene iznad 30 let, ki so pismene. Velja pa le za občinske volitve.
Skrb za zdravje zakoncev in naraščaja v Egiptu. Iz Kaire poročajo, da je v Egiptu stopil v veljavo zakon, ki odreja najstrožjo .preiskavo zaročencev pred poroko.
Za tiskovni sklad so plačali: Kunčič Mici, Sava 3 Din, Gogala Mici, Sava, 1 Din, Jereb Barbara, Sava, 1 Din, Šušteršič M., Sava, 1 Din, Veber Ivana, Sava, 1 Din, neimenovana, Sava, 3 Din, Podlaha Ana, Ptuj, 10 Din.
Širile naš listi
Hranilne vloge vlagaj Vse potrebščine nakupuj
RIMUH11EH DRUSTUU U tODEHUD
v Ljubljani in njegovih podružnicah.
Tiskar:	Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru; predstavnik:	Josip Ošlak v Mariboru. Odgovorna urednica: R. Krištofova,
Maribor. Izdaja >Zveaa del. žena in deklet«, Ljubljana; predstavnica: R. Krištofova.