15. februar 2009
številka 73
3
4
12
Županov kotiček
Proračun za leto 2009 soglasno sprejet
Občinski nagrajenci ob kulturnem prazniku
17
26
28
Društvo upokojencev podarilo 13 likovnih del
Minister Gregor Golobič obiskal Mursko Soboto
Bolezni zaradi stresa
37
41
42
Najboljši športniki v letu 2008
Na posvetu tudi o statusu gasilca prostovoljca
Nagradna križanka
PRENOVA IN DOGRADITEV DVORANE KINA PARK
Dvorana kina Park v Murski Soboti bo po temeljiti prenovi in dograditvi preurejena v večnamensko, predvsem pa v gledališko dvorano.
Spomeniško zaščitena stavba ob Ulici Štefana Kovača bo na zunanji strani ohranila svoj pr-votni videz, z dograjenim prizidkom v izmeri 825,6 m2 pa bo skupaj merila 1457,2 m2. V njej bo prostora za 379 obiskovalcev.
Vrednost naložbe je 1.670.804 €. Z deli bodo pričeli letos, zagotovo pa naj bi bila končana do takrat, ko bo Murska Sobota ob Mariboru eno od mest Evropske prestolnice kulture 2012.
2
ŽUPANOV KOTIČEK
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Ena od mojih pomembnejših predvolilnih obljub je bila izboljšati obveščanje občanov Mestne občine Murska Sobota. Zavedam se, da veliko problemov tako posameznikov kot skupin občanov (prebivalcev določene ulice, naselja ...) lahko izhaja iz neobveščenosti o zadevah, ki so vezane ravno na njihovo problematiko.
V	ta namen smo se odločili za bolj pogosto izhajanje Soboških novin, kjer so na enem mestu zbrane informacije iz cele občine. Soboške novine tako zdaj izhajajo mesečno, v vsaki številki pa najdete pregled dogajanja v preteklem mesecu. Uvedli smo tudi brezplačno telefonsko številko 080 88 54, na katero lahko pokličete in kjer pridobite informacijo, ki vas zanima.
Ravno tako zelo uspešno deluje spletna aplikacija Pomoč občanu, kjer lahko povsem anonimno postavite svoje vpraša-nje, pripombo, kritiko, podate predlog ali željo. Aplikacijo najdete na naslovu http://www.obcan.si/murskasobota. V dosedanjem kratkem času delovanja je bilo rešenih že čez 420 vprašanj občanov. S tem smo občino približali občanom, saj vam več ni treba za vsako informacijo hoditi na občino, od pisarne do pisarne, iskati prave osebe za odgovor in čakati v vrsti. Vse to lahko zdaj enostavno dobite iz domačega fotelja prek brezplačne telefonske številke ali spletne aplikacije Pomoč občanu. Za vaše odgovore skrbijo vsi zaposleni na občini, saj se vaša vprašanja posredujejo odgovornim osebam, odgovore pa vam poskušamo dati v roku 48 ur. Tako se z iskanjem odgovornih oseb ni treba ukvarjati vam, ampak za to, glede na tematiko vašega vprašanja, poskrbimo mi.
V	prejšnji številki Soboških novin ste lahko našli poročilo o opravljenem delu ob polovici mojega županskega mandata 2006-2010. V tabeli smo predstavili, kaj smo zaposleni na Mestni občini Murska Sobota naredili ter kaj načrtujemo še v naslednjih dveh letih.
V	teh dneh sem s svojimi ožjimi sodelavci začel z obiski posameznih krajevnih skupnosti oz. mestnih četrti. Osnovni namen teh obiskov je predstavitev opravljenega dela v posameznih krajevnih skupnostih in uresničitev načrtovanih projektov ter rešitev problemov v neposrednih okoljih. Predvsem pa želimo prisluhniti željam in pobudam prebivalcev posameznih krajevnih skupnosti oz. mestnih četrti.
Opravljena sta bila že dva tovrstna sestanka, in sicer v Nemčavcih in v Markišavcih. Prvega se je udeležilo 30 odstot-kov predstavnikov vseh gospodinjstev v Nemčavcih, drugega pa 40 odstotkov predstavnikov vseh gospodinjstev v Markišavcih. Obisk teh srečanj je zelo pohvalen in samo kaže na to, da si ljudje želijo dobiti informacije iz prve roke. Pogovori na dosedanjih sestankih so bili zelo konstruktivni, odprti in koristni tako za odgovorne delavce na občini kot za domačine.
S temi srečanji bomo nadaljevali po predvidenem razporedu:
naselje	datum	dan	ura	Mesto sestanka
VEŠČICA	25. 2. 2009	sreda	18.00	vaško-gasilski dom
SATAHOVCI	26. 2. 2009	četrtek	18.00	vaško-gasilski dom
POLANA	4. 3. 2009	sreda	18.00	vaško-gasilski dom
KUPŠINCI	5. 3. 2009	četrtek	18.00	prostori stare šole
PUŠČA	11.3. 2009	sreda	18.00	vrtec na Pušči
ČERNELAVCI	12. 3. 2009	četrtek	18.00	vaško-gasilski dom
KROG	18. 3. 2009	sreda	18.00	vaško-gasilski dom
BAKOVCI	19. 3. 2009	četrtek	18.00	vaško-gasilski dom
RAKIČAN	25. 3. 2009	sreda	18.00	vaško-gasilski dom
Sledila bodo še srečanja v Murski Soboti. Najbolj ažuren seznam srečanj lahko vedno najdete na moji spletni strani www.stihec.si. O posameznih srečanjih bodo posamezna gospodinjstva obveščena po pošti.
K vam ne prihajamo samo v času volitev, ampak sem sredi svojega županskega mandata ocenil, da je zdaj priložnost za naša druženja in obojestransko informiranje. Tako bo imel vsak od vas priložnost sam oceniti realizacijo obljub iz mojega volilnega programa, ki je javno objavljen na www.stihec.si.
Mesečnik Soboške novine, brezplačni telefon, spletna aplikacija Pomoč občanu, srečanja v posameznih krajevnih sku-pnostih in mestnih četrtih zagotavljajo dobro obveščenost in ustrezno komunikacijo, kar je v obojestransko korist. Posameznik je tako vedno na tekočem, kaj se kje dogaja, občinska uprava pa iz prve roke dobi informacije o željah, težavah, kritikah ali pobudah občanov.
Vse občane zato vabim, da se našemu vabilu za tovrstna srečanja odzovete. Radi vam bomo prisluhnili, saj se še kako zavedamo, da je osnovno poslanstvo občinske službe delo v korist prebivalcev občine.
3
MESTNI SVET
Proračun za leto 2009
soglasno sprejet
Brigita Bavčar
Na 19. seji mestnega sveta v Murski Soboti je 25 prisotnih svetnikov po drugi obravnavi izglasovalo predlog odloka o proračunu mestne občine z vsemi prilogami. In to po tem, ko jih je vodja Oddelka za proračun in finance v mestni upravi Slavko Domjan seznanil s šestimi spremembami po prvem branju, ki znesejo skoraj 384 tisoč evrov, in so se do sprejetja več kot 25 milijonov evrov težkega pro-računa za tekoče leto opredelili tako Nadzorni odbor mestne občine kot pristojni Odbor za proračun in finance ter drugi odbori in svetniške skupine ter posamezni mestni svetniki.
Rudolf Horvat iz svetniške sku-pine Liberalne demokracije je ponovil trditev, da je proračun za leto 2009 še vedno »prena-pihnjen«, dr. Andrej Horvat iz vrst Socialnih demokratov pa ga je označil za veliko žalost, ker ni realen. Tisti, ki smo spremljali dogajanje v veliki sejni dvorani, pa smo žalostni, ko se posamezne razprave govorcev pred mikrofo-nom spremenijo v neučinkovite politične obračune predstavnikov posameznih strank.
Čeprav je pred vsakokratnim zase-danjem mestnega sveta politična koordinacija, ki bi naj prispevala k učinkovitosti dela, je amandma o zvišanju sredstev za delovanje RRA Mura, ki je bil sprejet s preglasovanjem svetniške skupi-ne LDS, dokazal, da so tovrstni dogovori očitno nični. Sprejetje amandmaja Andreja Gerenčerja, s katerim je za dejavnost RRA Mura iz proračunskih sredstev le-tos namenjenih dodatnih 38.000 evrov, bo po županovih besedah vplivalo ne le na prerazporeditev, ampak tudi pridobitev manjkajo-čih namenskih sredstev. Na pri-mer za letošnje evropske volitve, kar je povzročilo nezadovoljstvo predsedujočega, Antona Štihca, ki ni soglašal z nižanjem posame-znih postavk in zagotavljanjem dodatnih sredstev. Mag. Robert Celec je menil, da bi z naslova re-gionalne razvojne agencije morali dobivati evropski denar, ne pa ji ga za njeno dejavnost zagotavljati po občinah. V mestni občini de-luje Razvojni center z identično dejavnostjo, regionalne enotno-sti ni zaznati, ko gre za skupne projekte, še vedno pa ni bilo niti konstitutivne seje nadzornega sveta razvojne agencije.
Sicer pa je štel dnevni red januar-skega zasedanja 11 točk dnevne-ga reda, seja pa je trajala več kot štiri ure tudi zaradi nestrpne in politično obarvane razprave pred sprejetjem odloka o dopolnilih in
kriterijih ter merilih za financi-ranja delovanja mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Prve imajo poklicnega tajnika, v krajevnih skupnostih pa je težišče dela na predsednikih. Zato sta v tistem delu razprave, ki je ponovno od-pirala razliko med mestom in pri-mestnimi naselji, sodelovala tudi Dezider Šooš in Andrej Šajnovič. Tako murskosoboški podžupan in predsednik sveta Krajevne skupnosti Veščica kot prvi mož v Bakovcih sta opozorila na vo-lontersko delo in dejstvo, da mestna občina ni le mesto samo. Predsedujoči je posredoval podat-ke o presežkih mestnih četrti v višini 53.897 evrov, kar dokazuje, da ne gre za zanemarjanje njihove dejavnosti, ki jo je županu oči-tal mag. Marjan Gujt. Polemika je bila na trenutke preosebna in replike odveč, kakor tudi prešte-vanje o tem, kdo več prispeva v mestno blagajno. Pri glasovanju se je namreč izkazalo, da kar 24 od 25 prisotnih mestnih svetni-kov sprejema predlagani odlok. Potrjen je bil tudi letni program pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Murska Sobota, ki ga je svetnikom predstavil vod-ja režijskega obrata Drago Ružič. V letu 2009 je načrtovano razpo-laganje s stvarnim nepremičnim premoženjem v okvirni ocenje-ni vrednosti 5.905.289 evrov, 691.049 evrov pa je namenjenih za nakup nepremičnega stvarnega premoženja. Vrednost premože-nja nepremičnin bo podana ob zaključnem računu.
Zajetni Načrt trajnostne mo-bilnosti na območju Mestne občine Murska Sobota, ki so ga prejeli svetniki v pisni obliki, je ustno podrobno predstavil Beno Mesarec s Fakultete za gradbeni-štvo Univerze v Mariboru. Ta je pripravila projekt, ki je podlaga za prometno ureditev mesta in vključuje vizijo transporta ter raz-
členjuje probleme in možnosti le ob značilnostih mestne občine. Kot je pojasnila Nada Cvetko Török, gre za izvedbeni pro-jekt, izvedeni pa sta bili tudi dve delavnici.
V	ospredju razprave so bili var-nost v prometu, znižanje števila avtomobilov v mestu in uvedba dodatnih prog priljubljenega Sobočanca, sklenitev kolesarskih stez in enosmerni promet le tam, kjer je nujen.
V	ponovni razpravi je bil potrjen cenik ravnanja s komunalnimi odpadki iz gospodinjstev — sklep o cenah za ravnanje z biološki-mi odpadki za občane naselja Černelavci. Za 120-litrski zaboj-nik bo treba plačati 3,3 evra po kosu, za 240-litrskega 6,6 evra, za velikega 1.100-litrskega pa 30,37 evra po zabojniku. Cena zajema 32 odvozov letno v skladu z ur-nikom odvozov, in sicer mesečno v času od novembra do aprila in tedensko od maja do oktobra. Brez razprave je bil na seji me-stnega sveta 22. januarja 2009 soglasno sprejet sklep o podelitvi nagrad ob kulturnem prazniku , po katerem je letošnji prejemnik denarne nagrade za vrhunske do-sežke na področju kulture v me-stni občini akademski slikar Sandi Červek, plakete za pomembne dosežke pisatelj Stefan Kardoš, priznanja za uspešno delo pa informatorka v Galeriji Murska Sobota Jelka Geder - Kosi.
KADROVSKE ZADEVE Karmen Šeruga - Bedner je dobila soglasje svetnikov k imenovanju za predstavnico lokalne skupnosti v svetu javnega zavoda Dijaški dom Murska Sobota, Darku Petrijanu pa je zmanjkal svetniški glas so-glasja k imenovanju za ravnate-lja Srednje šole in gimnazije na Ekonomski šoli Murska Sobota, na kateri je vršilec dolžnosti. Zanj je glasovalo 12, proti pa je bilo 13 mestnih svetnikov.
4
MESTNI SVET
Povzetek proračuna Mestne občine
Murska Sobota za leto 2009
Slavko Domjan
Proračun je akt občine, s katerim so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za eno leto (3. člen Zakona o javnih financah).
Mestni svet je na 19. seji 22. januarja 2009 sprejel proračun mestne občine za leto 2009 v višini 25.375.164 €.
PRIHODKI PRORAČUNA
Struktura načrtovanih prihodkov je naslednja:
Davčni prihodki (11.694.321 EUR) so prihodki, ki pripadajo občini v skladu z zakoni, ki urejajo posamezni davek (dohodnina, davki na nepremičnine, davki na premičnine, dediščine in darila, na promet nepremičnin in finančno premoženje, na posebne storitve in drugi davki na uporabo blaga in storitev).
Nedavčni prihodki (2.269.047 EUR) obsegajo prihodke od udeležbe na dobičku in dividendah, prihodke od obresti in premoženja, uprav-ne takse in pristojbine, globe in druge kazni, prihodke od prodaje blaga in storitev ter ostale druge nedavčne prihodke.
Kapitalski prihodki (5.906.789 EUR) predstavljajo prodaje ob-činskega premoženja. Obsegajo pa prihodke od prodaje zgradb in prostorov, prevoznih sredstev ter kmetijskih in stavbnih zemljišč. Transferni prihodki (3.813.478 EUR) predstavljajo na osnovi razpi-sov pričakovana sredstva iz državnega proračuna, sredstev iz Evropske unije ter prejeta sredstva iz drugih občinskih proračunov za sofinan-ciranje skupnih investicij.
Prejete donacije (2.600 EUR) obsegajo sredstva, načrtovana v okviru sodelovanja določenih firm in institucij v okviru projekta »Soboški dnevi«.
Prejeta vračila danih posojil (10.000 EUR) obsegajo vračila v pre-teklosti danih posojil subjektom malega gospodarstva. Ta so bila dana z namenom subvencioniranja obrestnih mer bančnih kreditov, namenjenih odpiranju novih delovnih mest.
Zadolževanje (1.000.000 EUR) predstavlja načrtovano novo dol-goročno zadolžitev mestne občine za namen investicijskih vlaganj v letu 2009.
Presežek iz preteklih let (687.929 EUR) so sredstva na računih na dan 31. 12. 2008, ki jih je skladno s veljavno zakonodajo treba v celoti vključiti v prihodke tekočega leta.
ODHODKI PRORAČUNA
Struktura načrtovanih odhodkov je naslednja:
Tekoči odhodki (4.764.186) obsegajo sredstva za plače, prispevke in druge izdatke zaposlenih v upravi (1.256.420 €), izdatke za materialne stroške, blago in storitve (370.730 €), porabo električne energije za javno razsvetljavo v MOMS (242.000 €), tekoča vzdrževanja cestnih površin in pločnikov (602.000 €), vzdrževanje javne razsvetljave (220.700 €), vzdrževanje parkov in zelenic v MOMS (165.000 €), plačila'obresti za najete kredite (139.000 €), sredstva za proračunsko rezervo in rezervacijo (200.000 €), stroški denacionalizacije (160.000 €) itd.
Tekoči transferi (8.250.012 EUR) smiselno vključujejo plačila, za katera občina kot plačnik neposredno ne prejme v plačilo materiala ali storitve. Uporaba sredstev mora biti pri prejemniku tekoče ali splošne narave. Največji obseg tovrstnih odhodkov tvorijo transferi in sub-vencije izvajalcem javnih služb s področja družbenih dejavnosti:
-	tehnična kultura	51.743 €
-	obramba in civilna zaščita 184.477 € (brez investicij)
-	trg dela (sofinanc. javnih del) 120.000 €
- kultura	855.702 € (brez investicij)
-	socialno varstvo	584.658	€
-	izobraževanje	906.342 €	(brez	investicij)
-	predšolska vzgoja (vrtec)	3.238.503 € (brez investicij)
-	zdravstveno varstvo	339.417 €	(brez	investicij)
-	programi za mladino	155.011	€
-	štipendije	233.000	€
-šport	610.295 € (brez investicij)
Investicijski odhodki (10.327.907 EUR) vključujejo plačila iz pro-računa, namenjena pridobitvi ali nakupu zgradb, prostorov, prevo-znih sredstev, opreme in napeljav, novogradenj, rekonstrukcije in adaptacije, investicijska vzdrževanja in obnove, nakupe zemljišč, pridobitve projektnih dokumentacij ter zagotavljanja sredstev za nadzore pri investicijah.
Pomembnejši investicijski odhodki so načrtovani za naslednje projekte:
Pridobivanje občinskega premoženja
Nakup podzemnih prostorov (bivši Lip-Bled) za podzemne garaže
242.000	€
5
MESTNI SVET
Obramba in civilna zaščita Nakup hidravlične lestve 987.358 €
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo Komasacija Bakovci 347.171 € Komasacija Krog 301.980 €
Promet, prometna infrastruktura in komunikacije Investicijsko vzdrževanje lokalnih cest 196.500 € (preplastitev dela Brodarske ulice v Krogu, preplastitev dela krajevne ceste v Bakovcih z ureditvijo meteorne vode, preplastitev dela lokalne ceste v Veščici, preplastitev dela lokalne ceste v Nemčavcih, ureditev parkirišč in avto-busnega postajališča na Kroški ulici v MS, ureditev cestno železniškega prehoda pri Jezerih v KS Rakičan, sanacije posedkov in mrežastih razpok, izvedba ukrepov za umirjanje prometa v Bakovcih in na krajevni cesti proti Pušči).
Investicijsko vzdrževanje mestnih ulic 368.800 € (preplastitev Temlinove ulice, preplastitev dela Ciril Metodove ul., preplastitev Ul. generala Maistra in Cvetne ulice, preplastitev Vrazove ulice, preplastitev dela Kroške ulice, preplastitev Slomškove ul. od Slovenske v dolžini 0,5 km, ureditev dela pločnika na Gregorčičevi ul. od Ul. St. Rozmana do Lendavske, sanacije posedkov ter mrežastih razpok in ukrepov za umirjanje prometa).
Investicijsko vzdrževanje javnih poti in nekategoriziranih cest 72.000 € (preplastitev kraka Murske ulice v Krogu z ureditvijo meteorne odvodnje, delna preplastitev JP v naselju Černelavci (po predlogu KS), delna preplastitev JP v naselju Rakičan (po predlogu KS), delna preplastitev JP v naselju Kupšinci (po predlogu KS), delna preplastitev JP v naselju Satahovci (po predlogu KS), delna preplastitev Murnove ulice v Krogu z ureditvijo meteorne odvodnje).
Investicije v prometno ureditev mesta 834.000 € (nakup zemljišča in izgradnja krožišča Lendavska - Noršinska - Markišavska ul., nakup zemljišča za ureditev krožišča Slovenska — Slomškova ul., nadaljeva-nje urejanja Slovenske ulice, programi mestnih četrti - dovozna pot v Mojstrski, ureditev pločnika v Stari ul. in delu Mojstrske ul., ureditev parkirišč Lendavska 37-45, itd.).
Kolesarsko omrežje v Mestni občini Murska Sobota 584.270 € Investicije v prometno ureditev KS 207.640 €
Mestni avtobus »Sobočanec« 312.200 €
Urejanje in vzdrževanje parkirišč 55.000 €
Vzhodna obvozna cesta mesta Murska Sobota - dokumentacija, odkup zemljišč 348.000 €
Zahodna obvozna cesta mesta Murska Sobota - študije izvedljivosti
20.000 €
Južna obvozna cesta mesta Murska Sobota - dokumentacija, odkup zemljišč 357.000 €
Varovanje okolja in naravne dediščine
Občinski program izboljšanja stanja okolja - študija 55.500 € Načrtovanje, varstvo in urejanje voda (izvedba Kupšinskega odvodnika) 74.320 €
Prostorsko planiranje in stanovanjsko komunalna dejavnost Ureditev katastra GJI (gospodarske javne infrastrukture) 52.224 € Prostorsko načrtovanje 444.000 €
Sofinanciranje poslovilnih objektov v KS (Nemčavci, Veščica) 40.000
€
Kultura
Prenova kinodvorane Murska Sobota 1.670.804 €
Večnamenski prostor Pušča 10.000 €
Obnova Grad Rakičan 62.459 €
Šport
Ureditev nogometnega igrišča na Pušči 100.000 €
Športni center Bakovci 50.000 €
Izobraževanje
Investicije v OŠ (prenova kotlovnic na plin) 545.000 €
Dokončanje športnega igrišča pri OŠ Bakovci 38.000 €
Nakup opreme v novi glasbeni šoli (klavir...) 156.486 €
Investicijski transferi (1.799.809 EUR) so prenesena denarna nepo-vratna sredstva namenjena plačilu investicijskih odhodkov prejemnikov sredstev (javna podjetja in drugi upravljalci premoženja občine, javni zavodi) za nakup ali gradnjo osnovnih sredstev, nabavo opreme, za in-vesticijsko vzdrževanje, obnove in rekonstrukcije ...
Pomembnejši predvideni investicijski transferi v proračunu so:
Obramba in civilna zaščita Sofinanciranje opreme PGD 37.556 €
Investicije na osnovi porabe požarne takse 50.000 €
Promet, prometna infrastruktura in komunikacije - Investicijsko križanje železnice in Lendavske ulice 323.000 €
Varovanje okolja in naravne dediščine
Sofinanciranje gradnje centra za odpadke v Puconcih 200.000 € Obnova kanalizacijskega sistema v M. Soboti in gradnja na Rimski Čardi
323.000	€
Prostorsko planiranje in stanovanjsko komunalna dejavnost Obnova vodovodnega omrežja v Bakovcih 240.000 €
Obnova vodovodnega omrežja v Krogu 169.500 €
Obnova vodovodnega omrežja v Satahovcih 145.600 €
Vodovodno omrežje na Pušči 24.000 €
Nadaljevanje urejanja pokopališča v Murski Soboti 50.000 €
Kultura
Investicijski transfer Pokrajinskemu muzeju Murska Sobota za prenovo prostorov 35.000 €
Investicijski transfer PIŠK Murska Sobota za nabavo knjižnega gradiva
20.000	€
Šport
Investicijski transferi za sofinanciranja ureditev športnih objektov 25.000 €
Izobraževanje
Investicijski transfer za obnove vrtcev 100.000 €
Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev (26.250 EUR) vklju-čujejo sredstva za subvencioniranje obrestne mere kreditov v malem gospodarstvu, ki so vezani na odpiranje novih delovnih mest (25.000 EUR). Za povečanje solastniškega deleža v Šiftarjevi fundaciji pa je pred-videnih 1.250 EUR.
Za odplačila dolgov anuitet glavnic v preteklosti najetih dolgoročnih kreditov je v proračunu načrtovanih 207.000 EUR.
6
MESTNI SVET
Svetniške pobude,
županovi odgovori
Na 19. seji mestnega sveta 22. januarja 2009.
mag. Nataša HORVAT
Na septembrski seji je postavila vprašanje glede gradnje vodovarstvene ureditve v krajevnih sku-pnostih Kupšinci, Veščica in Černelavci. Prejela je zagotovilo, da se bo gradnja začela že v letu 2008, kar pa se - verjetno iz objektivnih razlogov - ni zgodilo. Zanimajo, kdaj bi lahko bil najbolj zgo-
dnji rok za začetek vodovarstvene ureditve.
Odgovor je podal župan Anton STIHEC:
Glede vodovarstvene ureditve v Kupšincih, Veščici in Černelavcih je vče-raj bil sestanek z zadnjim lastnikom, od katerega je bilo treba pridobiti soglasje za odkup zemljišča, po katerem bo speljan nov vodonosnik. Po predhodni študiji so za ta vodonosnik projekti narejeni. Ureditev vodono-snika bo znatno izboljšala vodnogospodarsko situacijo glede morebitnih poplav ob večjih količinah dežja.
Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe:
Začetek izgradnje kupšinskega odvodnika, oziroma vodnogospodarskih ureditev, je odvisen samo od vremenskih razmer, zato se bodo dela pričela takoj, ko bodo zemljišča dopuščala dostop mehanizacije, ki je potrebna pri izvajanju del.
V enem izmed slovenskih medijev je bil včeraj objavljen članek z naslo-vom »Podvoz šele leto kasneje«. Župana je zaprosila za informacijo oz. pojasnilo, zakaj se bo izvedba zamaknila, kajti vsi občani in občanke nestrpno čakamo, da se podvoz čim prej uredi.
Odgovor je podal župan Anton STIHEC:
Zadnji, tretji razpis 5,1 milijonov evrov vredne investicije predvideva gradnjo podvoza pod železniško progo ter krožišča na Industrijski in Lendavski ulici. V času izvedbe tretje faze bo Lendavska ulica zapr-ta, zato so morali prej urediti obvoze in vodnogospodarske ureditve. Odpiranje ponudb za izvedbo te tretje, zadnje faze bo 3. februarja. Pred dnevi so med opravljanjem tehničnega pregleda obvozne ceste, ki pove-zuje Lendavsko in Industrijsko ulico, ugotovili nekaj pomanjkljivosti, ki morajo biti odpravljene v roku 30 dni. Na tem tehničnem pregledu je bil prisoten tudi predstavnik mestne občine. Po odpravi pomanj-kljivosti bo obvozna cesta dana v uporabo. Zupan upa, da na izbiro ponudnika za izvedbo tretje faze ne bo pritožb, ki bi premaknile rok izvedbe. Predvideni rok izvedbe tretje faze je 365 dni oz. točno eno leto od sklenitve pogodbe. V časopisu je zapisana ocena, da bo podvoz zgrajen v sredini leta 2010. Če država 3. februarja dela odda in sklene pogodbo z izvajalcem, bo rok konec marca. A glede na hitrost poteka državnega postopka je župan ocenil, da bo rok verjetno malo kasneje, v sredini leta 2010. To je zgolj ocena, ki so jo novinarji korektno povzeli.
Anton Tonček KOS
Dal je pobudo za analizo del, ki so bila opravljena na podlagi svetniških predlogov. Ugotavlja na-mreč, da je bilo narejenega zelo malo.
Odgovor je podal župan Anton STIHEC:
Predlogi članov mestnega sveta in odgovori, podani
na seji, se objavljajo v Soboških novinah. Članom mestnega sveta pa se pisno posredujejo odgovori na tista vprašanja, na katera niso bili podani na sami seji. Lahko se naredi analiza, kaj je bilo storjenega na podlagi pobud mestnih svetnikov.
Geza KIŠFALVI
Postavil je vprašanje, kaj je s prostori za potre-be kulturnih društev, ki delujejo v Mestni občini Murska Sobota. Pred časom je bilo govora, da bodo za potrebe kulturnih društev na voljo pro-stori stare policije oz. ekonomske šole, ko se bo ta preselila v nove prostore.
Odgovor je podal župan Anton STIHEC:
V sklopu Fakultete za turizem so tekli pogovori z državo, da bi brez-plačno pridobili prostore starega dijaškega doma (bivšega salezijanskega doma). Prostore bi delno namenili za potrebe Fakultete za turizem, delno pa bi jih namenili za kulturna društva. Temu zelo nasprotuje vodstvo dijaškega doma, saj prostore starega dijaškega doma kljub 40-odstotni zasedenosti oddajajo na trgu. Če bi tam bili prostori fakultete, bi tudi dijaški dom lahko bil bolj zaseden. Vprašanje je, ali bo občini uspelo pridobiti ta objekt. Občina si tudi prizadeva za pridobitev prostorov stare ekonomske šole (čez cesto). Občina je bila do sedaj knjižena kot lastnik teh prostorov, ker je bila tam ena etažna lastnina vpisana, ministrstvo pa se na tistem objektu sploh ni vpisalo, čeprav so tam izvajali pouk. Če bo lastništvo teh prostorov dogovorjeno, se ti prostori lahko namenijo za potrebe kulturnih društev ali pa mogoče za kaj drugega.
Predlagal je, da naj strokovne službe mestne občine poenostavijo obraz-ce za pridobitev sredstev za kulturne programe na razpisih, saj imajo predsedniki društev probleme z izpolnjevanjem teh obrazcev.
Odgovor je podal župan Anton STIHEC:
Poenostavitve vlog za pridobitev sredstev na razpisu bo občinska uprava najprej preverila. Vloge morajo vložiti vsa društva, ki želijo pridobiti sredstva na področju kulture, sociale ali športa; vloge imajo podobne sestavne dele, kot jih imajo drugi razpisi, prav tako pa morajo tisti, ki sredstva pridobijo, podati poročilo, s katerim izkazujejo, da so denar, ki so ga dobili, smotrno uporabili.
Darko RUDAS
Že večkrat je opozoril na neurejen parkirni prostor za zaposlene v otroškem vrtcu na Pušči. Zaposleni v vrtcu parkirajo ob že tako ozkem cestišču, kar predstavlja veliko nevarnost, saj je od takrat, ko se je ta cesta uredila, promet kar gost. Predlagal je, da pristojne službe takoj začnejo iskati možnosti
in da se zagotovi parkirni prostor za štiri ali pet avtomobilov.
Odgovor je podal župan Anton STIHEC:
Za ureditev parkirnih prostorov za zaposlene v vrtcu na Pušči bo opra-vljen ogled na kraju samem, da se ugotovi, kaj se tam da storiti glede na to, da se v bližini ureja tudi nogometno igrišče.
Tudi letos skupina Langa tekmuje za nastop na Eurosongu 2009. Lanski nesojeni zmagovalci tudi letos kotirajo zelo visoko, zato je
7
MESTNI SVET
prisotne pozval, da si 1. februarja ogledajo nastop in z glasovanjem prispevajo, da bo skupina Langa predstavljala Slovenijo na Eurosongu 2009.
Zupan se je pridružil javnemu pozivu za podporo Langi.
Rudolf HORVAT
Že večkrat je opozoril, da na Tišinski ulici v mestu Murska Sobota še ni mostu za pešce; to je tudi edina ulica, ki še nima kolesarske steze, od konca mostu pa do začetka Tišinske. To je magistralna cesta, zato bi ureditev morala sofinancirati tudi dr-žava; menil je, da bi bilo treba zadevo obnoviti.
Odgovor je podala Nada CVETKO TOROK, vodja Oddelka za infra-strukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe:
Glede ureditve pločnika in kolesarske steze: to je glavna cesta R3 740, pa Cankarjeva—Tišinska. Vproračunu so predvidena sredstva v višini
52.000	evrov, in sicer za nakup zemljišč in za projektno dokumentacijo za most čez razbremenilni kanal. Tam, kjer ni treba odkupiti zemljišč, bo zarisan kolesarski pas.
Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe:
Razen pridobivanja zemljišč in izdelave projekta za most čez razbre-menilni kanal (kolesarski in peš promet) je za ureditev pločnika in kolesarskih stez in pasov v končni fazi izdelava projekta ob Tišinski in Cankarjevi ulici, nakar se bo pristopilo tudi k sami izvedbi v obsegu sredstev, predvidenih za ta namen v občinskem proračunu. Sicer pa je izgradnja površin za pešce in kolesarje ob državnih cestah znotraj naselij v domeni občin, kar pomeni, da morajo te ureditve v celoti financirati občine, kot to določa zakon o javnih cestah. Država v teh primerih sodeluje le toliko, da jo je treba zaprositi za izdajo soglasja.
V zadnji številki Soboških novin je bilo predstavljeno tudi poročilo o delu, predvsem uprave, pogreša pa poročilo o delu odborov, ki dosti delajo.
Odgovor je podal župan Anton STIH EC:
Poročilo o delu odborov se prav tako lahko objavi. Poročilo bo pripra-vila občinska uprava, lahko pa ga pripravijo tudi sami predsedniki odborov.
z objavljenega pregleda prisotnosti na sejah mestnega sveta je razvidno, da je v letu 2008 manjkal na štirih sejah, vendar pa nikjer ni zapisano, ali je manjkal iz opravičljivih ali neopravičljivih razlogov. Dobro bi bilo zapisati še aktivnost na sejah.
Brigita PERHAVEC
Že večkrat je opozorila na ropotanje pokrovov jaškov. V odgovoru je bilo navedeno, da bodo sani-rani do 15. decembra 2008. Pod pokrovi jaškov so nameščene štiri gumice več, torej jih je sedaj osem, obljubljena pa je bila strokovna sanacija.
Odgovor je podal župan Anton ŠTIHEC:
Glede sanacije pokrovov na jaških bo ponovno opravljen sestanek z izva-jalci, ki izvajajo najboljšo in tehnično rešitev. Očitno niste zadovoljni, da je pod pokrovi več gum in ni več hrupa.
Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske
javne službe:
Z družbo Gratel je mestna uprava organizirala sestanek 4. februarja letos, na katerem se je omenjena družba zavezala, da bo v roku enega tedna pregledala vse pokrove oziroma jaške SKK-omrežja ter po potrebi zamenjala pokrove in izvedla druge ukrepe, s katerimi bo odpravila ropotanje in donenje, najprej vzorčno v eni ulici, nakar bo sledil skupen ogled izvedenih ukrepov, nato pa še po vseh ostalih ulicah.
Že nekajkrat je predlagala, da naj občinska uprava ukrepa glede sme-rokazov ter raznih obvestilnih tabel v smeri v mesto in iz mesta. Na avtocesti v Mariboru je smerokaz za Lendavo, ne pa tudi za Mursko Soboto, ki je regijsko središče. Ali lahko vplivamo na to, da se postavi tudi tabla za Mursko Soboto? Izvoz z avtoceste je za Mursko Soboto označen tako kot izhod za Gančane, tabla je enako velika. Sicer pa je izvoz z avtoceste urejen po parkirišču med stoječimi tovornjaki. Odgovor je podal župan Anton ŠTIHEC:
Glede postavitve smerokazov v mesto in iz mesta je župan že imel sestanek s predsednikom DARS-a, pa tudi glede označitve izvoza z avtoceste: pred-stavnikoma DARS-aje povedal, da nismo zadovoljni z označbami na cestah, ki so v njihovi pristojnosti, pa tudi ne s postavljenimi prometnimi znaki. Občinski upravi je župan že naročil, da te zadeve uredi, in upa, da bodo usmerjevalni znaki postavljeni tako, kot je treba. Direkciji za ceste je že bil posredovan dopis, da na avtocesti ni označbe z napisom Murska Sobota, ampak z napisom Lendava.
Nada CVETKO TOROKje dodatno podala še naslednje obvestilo v zvezi z usmerjevalnim sistemom:
Družba za avtoceste je pristopila k vzpostavitvi banke cestnih podatkov za usmerjevalni sistem, in sicer na avtocesti. Posredovana je informacija, da se DARS želi po vzpostavitvi svoje banke cestnih podatkov navezati na banko cestnih podatkov mestne občine, to je prometnih znakov. Mestna občina je namreč v lanskem letu naročila projekt usmerjevalnega sistema za mestno občino, ki bo sedaj izdelan. V skladu s tem projektom se bodo postavile usmerjevalne table.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je obravnaval predlog za ureditev enosmernega prometa po Cvetkovi ulici. Sama je predlagala, da se naj enosmerni promet na Cvetkovi ulici uredi mimo glasbene šole in vrtca na Ulico arhitekta Novaka. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa je izoblikoval mnenje, da naj bo enosmerni promet samo do konec Savel centra, v nadaljevanju pa bo ob glasbeni šoli in vrtcu do policije dvosmerni promet. Zanimajo jo strokovni argumenti za tako ureditev, ki se naj objavijo v Soboških novinah, ali pa naj Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu o tem še enkrat razpravlja. Nikakor se ne strinja z gospodom Gerenčerjem, ki je pri načrtu trajnostne mobilnosti diskutiral, da naj se v mestu ne uvaja enosmerni promet. Znano je, da je to glede varnosti najboljše, tudi strokovnjak, ki je pripravljal ta načrt, je razložil, da mora cesta zagotavljati varno pot za pešce, kolesarje in avtomobile. Od vrtca do Ulice arhitekta Novaka se komaj srečata avtomobila, na obeh straneh pa so ograje, na eni strani policijska, na drugi strani pa ograja zavoda za zaposlovanje.
Odgovor sta podala: župan Anton ŠTIHEC:
Tudi župan ni zadovoljen s predlogom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki predlaga, da se na delu Cvetkove ulice uredi eno-smerni promet, na delu pa dvosmerni promet. Svet naj poda strokovne argumente za tak predlog. Zupan se strinja, da naj se na Cvetkovi ulici mimo glasbene šole naprej uredi enosmerni promet.
8
MESTNI SVET
in Nada CVETKO TÖRÖK:
Večino pripomb v zvezi z enosmernim prometom in glede hitrostnih ovir je že obravnaval Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je odločil, da na Cvetkovi ulici ni nujno urediti enosmernega prometa mimo glasbene šole zaradi dostopa do blokov, ki so prek Savel centra. Sama je pričakovala, da bo enosmerni promet urejen mimo glasbene šole, vendar je svet pač sprejel takšen sklep.
Na predlog župana, glede pristojnosti Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je pojasnila, da je v odloku o ureditvi cestnega prometa zapisano, da na predlog sveta mestna uprava lahko izvede enosmerni promet na določeni kategoriji ulice.
Ostale enosmerne ulice so zapisane v odloku, pripravlja pa se spre-memba odloka o ureditvi cestnega prometa.
Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe:
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Murska Sobota je proti uvajanju enosmernih ulic, saj se s tem povečuje promet v mestu in je tak ukrep naravnan proti načelom trajnostne mobilnosti. Zato je svet sprejel odločitev, daje na Cvetkovi ulici v Murski Soboti mimo Savel centra smiselno in pomembno uvesti enosmerno ulico, saj se tako pridobi 17 PM— modra cona in hkrati tudi onemogoči parkiranje avtomobilov na pločniku za pešce. Enosmerna ulica mimo glasbene šole ni možna, saj so na levi strani ulice v smeri proti vrtcu pravokotna par-kirišča z zasebnega zemljišča — Savel centra, ki so v lasti vsakokratnih etažnih lastnikov. Vzpostavitev enosmerne ulice mimo glasbene šole bi povzročila, da zavijalni radiji za parkiranje vozil ne bi bili več ustrezni in bi bilo treba obvezno te parkirne prostore, ki so v lasti vsakokratnih etažnih lastnikov, potem tudi ukiniti. Od vrtca do Ulice arhitekta Novaka je cesta dovolj široka, da se srečata avtomobila. Na obeh straneh ceste so robniki, ki vozniku vizualno zmanjšajo širino vozišča in ga s tem prisilijo k zmanjšanju hitrosti osebnega vozila, kar pomeni zago-tavljanje večje varnosti v prometu. Res pa je, da ni pločnikov za pešce mimo Policijske uprave Murska Sobota in zavoda za zaposlovanje, na kar je svet podal pripombo tudi na 8. seji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu 19. 1. 2009. Glede ureditve pločnika za pešce mimo Policijske uprave v Murski Soboti je že bil sestanek z vodilnimi na poli-cijski upravi, vendar realizacija izvedbe pločnika zaradi pomanjkanja prostora za poslovanje policijske uprave ni možna. Zemljišče s strani zavoda za zaposlovanje pa je v lasti Republike Slovenije.
dr. Andrej HORVAT
Poročilo o delu župana v zadnjih dveh letih, ki je bilo objavljeno v Soboških novinah, je zelo kako-vostno pripravljeno. Predlagal je, da se navedejo še finančni učinki: koliko je narejeno stalo. Ko se omenja, koliko projektov, tujih investicij je uspelo pripeljati v Soboto, naj bo navedeno tudi, koliko
je to delovnih mest. Od 44 strani Soboških novin je 16 strani tega poročila. Menil je, da se da izluščiti konkretne projekte, kar je bilo zelo lepo opravljeno na spletnem mediju Sobotainfo. Pohvalil je poročilo, saj je v njem navedena celotna aktivnost občinske uprave.
Odgovor je podal župan Anton ŠTIHEC:
Poročilo o delu je lahko dopolnjeno s podatki o številu delovnih mest, vendar je o tem treba povprašati investitorje. Tiste, ki z deli še niso za-čeli, čeprav bi po pogodbi že morali, bi morali vprašati še, kdaj mislijo z deli začeti ter koliko ljudi bodo zaposlili. Da je od 44 strani Soboških novin poročilo o delu na 16 straneh, kaže, da občinska uprava dela dosti. A kljub temu niso bile navedene popolnoma vse aktivnosti. Nekaj
podobnega je storila tudi Mestna občina Ljubljana in njen župan, ki sta v svojem občinskem časopisu objavila poročilo o delu. Vporočilu so navajali celo, kje so postavili kakšen prometni znak, uredili zavijalni pas itn. Če bi Mestna občina Murska Sobota šla v takšne podrobnosti, bi bilo v Soboških novinah objavljeno samo poročilo. Zapisano pa je, da to ni le poročilo o delu občinske uprave oz. župana, ampak tudi občinskih svetnikov.
Marko MARTINUZZI
Strinjal se je z gospodom Kosom, ki je omenil realizacijo problemov, ki jih izpostavljajo mestni svetniki na sejah. Pametno bi bilo, da bi se ta sta-tistika objavila tudi v Soboških novinah.
Odgovor je podal župan Anton ŠTIHEC:
Analiza realizacije podanih pobud svetnikov bo narejena.
Ponovno je opozoril na problematiko občinskega zemljišča med uli-cama Juša Kramarja in Štefana Kuharja. V zvezi s tem vprašanjem še vedno ni dobil odgovora, zato je zaprosil za pisni odgovor do naslednje seje, in sicer v katere namene se trenutno uporablja to zemljišče, oz. kakšni so načrti s tem zemljiščem v prihodnje glede na to, da je bilo odkupljeno z namenom ureditve ceste.
Odgovor je podal župan Anton STIHEC:
Zupan je seznanjen, da je bil podan pisni odgovor glede zemljišča med ulicama Juša Kramarja in Štefana Kuharja, ustno pa je odgovor podala vodja oddelka Nada Cvetko Torok. Ker pa je zahtevan pisni odgovor, bo ta posredovan. Zupan meni, da ni prav, če nekdo uporablja občinsko zemljišče in si ga tudi zagradi brez ustrezne pogodbe.
Odgovor Oddelka za infastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe:
Zemljišče na odseku med ulicama Juša Kramarja in Štefana Kuharja je pred leti odkupila bivša Občina Murska Sobota za namen izgradnje ceste. Nesporno je, da so predmetna zemljišča bila parcelirana za namen izgradnje ceste in so v lasti Mestne občine Murska sobota. Mestna uprava bo na licu mesta ugotovila dejansko stanje in koriščenje tega zemljišča. Ker pa gre za časovno precej odmaknjeno zadevo, si bo pridobila tudi listine o odkupu zemljišča in ugotovila morebitne ugodnosti glede kori-ščenja zemljišča bivših lastnikov zemljišča.
V proračunu mestne občine za leto 2009 niso načrtovana sredstva za ureditev predmetnega območja s komunalno opremo.
Mestna občina Maribor je pred kratkim realizirala projekt brezplačnega interneta v mestu Maribor. Uporabnikom, torej dijakom, študentom, turistom, občanom in občankam, je omogočila brezplačni dostop do interneta prek vseh naprav, ki imajo vgrajene potrebne brezžične vmesnike. V prvi fazi deluje tako v Mariboru osem dostopnih točk. K realizaciji projekta je Mestna občina Maribor pritegnila razna teleko-munikacijska podjetja. Gratel, ki je v Murski Soboti položil optični kabel (tudi sam se strinja, da za prenizko odškodnino), ter Telekom Slovenije, ki sedaj polaga optični kabel (na Gregorčičevi ulici 27 b še sedaj del cestišča ni saniran, a nihče ne ukrepa), bi kazalo pozvati k ureditvi projekta brezplačnega interneta v mestni občini; sodelovanje teh podjetij bi bilo vsaj minimalno nadomestilo za to, da podjetji ne opravljata vseh nalog tako, kot bi morali.
Odgovor je podal župan Anton ŠTIHEC:
Glede dostopnih točk do brezplačnega interneta bo vzpostavljen stik z vsemi ponudniki, ki to lahko omogočajo. V Murski Soboti so trije taki
9
MESTNI SVET
ponudniki, nekateri se že zanimajo za lokacije, kjer bi nudili možnost dostopa do interneta s paketnimi prenosi, torej hitrejši dostop.
Odgovor je namenjen tudi mag. Marjanu GUJTU.
Dezider ŠOOŠ
Na cesti iz Černelavcev proti Pušči in na cesti od Veščice proti Tišini sta začrtana dva prehoda za pešce, ki se oba končata v obcestnem jarku. Čemu je potreben prehod, če pešec ne more priti na peš-pot oz. cesto, po kateri se danes sprehaja kar precej ljudi. Predlagal je, da se vsaj na križišču iz Veščice
(černelavsko križišče bo v bodočnosti krožišče) stanje uredi tako, da se jarek zasiplje in prehod spelje na povezovalno cesto, ki jo je izgradil Pomgrad, da bodo potem ljudje varno stopili s prehoda na to cesto. Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe:
Kakršna koli ureditev ob državni cesti - tudi kanaliziranje obcestnega jarka, ne more biti izvedena brez vednosti države kot upravljavca ceste.
V	zvezi s podanim predlogom bo mestna uprava zagotovila ogled na kraju samem, na katerega bo povabila predstavnike upravljavca in vzdrževalca državne ceste, ter se skušala z njimi dogovoriti za ustrezno rešitev, ki bi jo sofinancirala mestna občina.
V proračunu so predvidena sredstva za ureditev hitrostnih ovir za umir-janje prometa. Zanima ga, ali se bo promet urejal tudi v primestnih naseljih. Že večkrat je na sejah opozoril, da so zaradi velikih hitrosti skozi naselja ogroženi prebivalci, predvsem pa otroci.
Odgovor sta podala:
župan Anton ŠTIHEC:
V	proračunu je predviden določen znesek za postavitev hitrostnih ovir, treba pa je ugotoviti, kje jih je smiselno postaviti. Verjetno tam, kjer so najbolj pereči problemi. Na te zadeve opozarjajo tudi občani prek servisa pomoči občanom ali pa pisno. Oceno o tem, kje je treba postaviti hitrostne ovire, bo pripravil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
in Nada CVETKO TOROK:
Kar se tiče hitrostnih ovir, se Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ne nagiba k temu, da bi se hitrostne ovire postavljale tam, kjer je že bil dan predlog, recimo v Veščici, na Razlagovi ulici, iz razloga, da je po mestu preveč hitrostnih ovir in da niso potrebne. Hitrostne ovire pa so postavljene tam, kjer so zavodi in šole. Glede na odločitev sveta je mestna občina v lanskem letu naročila, in sedaj že postavlja, radarsko tablo, ki bo postavljena na teh odsekih in merila hitrosti. Svet meni, da je bolje osveščat, kot pa takoj postaviti ovire.
Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe:
Sredstva, namenjena za izvedbo ukrepov za umirjanje prometa, med drugim tudi za hitrostne ovire, so predvidena tudi za primestna na-selja, v letošnjem letu konkretno za ureditev otoka ob vstopu v naselje Bakovci.
Na zadnji seji odbora za urbanizem je opozoril na stanje v Borovnjakovi ulici, po kateri starši vozijo otroke v Osnovno šolo I. Ulica je dvo-smerna, zjutraj se tu z obeh strani ustavljajo avtomobili, čez cesto pa ni urejen niti prehod. Predlagal je, da Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu prouči možnost uvedbe enosmernega prometa iz Severjeve ulice po Borovnjakovi ulici na Ciril Metodovo ulico. Avtobus
v to ulico ne vozi, saj je avtobusno postajališče na Severjevi ulici. Odgovor je podal župan Anton ŠTIHEC:
Pobuda glede ureditve enosmernega prometa po Borovnjakovi ulici je ustrezna, zadevo pa je treba preveriti, povprašati je treba tudi stano-valce. Predlog bo obravnaval Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe:
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Murska Sobota je proti uvajanju enosmernih ulic, saj se s tem povečuje promet v mestu in je tak ukrep naravnan proti načelom trajnostne mobilnosti. Zato se Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Murska Sobota ni odločil za vzpostavitev enosmernega prometa po Borovnjakovi ulici v Murski Soboti.
Pred kratkim je skupaj s članicama mestnega sveta, Elizabeto Rožman in Marjeto Gomboc, ter predstavnico Centra za socialno delo izročil zbrane prispevke, ki so jih darovali svetniki, župan in direktor, izbrani družini, ki je dejansko bila potrebna pomoči. Družina se za podarjeno zahvaljuje.
mag. Marjan GUJT
Izredno prijetno ga je presenetil lucidni predlog gospoda Martinuzzija. Ce bi operaterji v obči-ni postavili nekaj dostopnih točk, kar ne bi bilo pretirano drago (pri projektu v Mariboru je šlo za 30.000 €), bi lahko informatizirali občinsko upravo, recimo redarsko službo, pa še kakšna apli-
kacija bi se našla. O tem kaže resno razmisliti. Točke za dostop do brezplačnega interneta pa se naj uredijo tudi v primestnih naseljih, ne le v mestu, in sicer v vsakem naselju po ena točka, da se tamkajšnji prebivalci ne bodo čutili zapostavljene. Dandanes to ni več tako velik strošek, predvsem iz razloga, ker očitno vsi smatramo, da odškodnina za položitev optičnega kabla ni bila ustrezna in tudi urejanje prekopanih cest v prejšnje stanje očitno ni najbolj uspešno.
Pridružil se je pohvali zadnje številke Soboških novin, ki je med ljudmi zbudila precej komentarjev. Predvsem je vesel, ker so bili omenjeni tudi svetniki. Ni mu jasno le, zakaj je za Soboške novine moral biti še oglas na komercialnem radiu, če Soboške novine dobi vsako gospodinjstvo domov. Oglas se mu je zdel le malenkost preveč.
Odgovor je podal župan, Anton ŠTIHEC:
Oglas na radiu za Soboške novine, ki je stal 100 evrov, je bil objavljen, da ne bi občani gradiva, ki ga dobijo v nabiralnike, vrgli kar v škatlo, ki je ponavadi kar ob poštnih nabiralnikih. Hoteli smo jih seznaniti, da je v tej številki Soboških novin možno prebrati marsikaj pametnega. Zupan misli, da denar za oglas ni stran vržen denar.
Elizabeta ROŽMAN
Čeprav je že konec januarja, je vseeno vsem ob-čanom in občankam oz. tistim, ki so zaupali me-stnemu svetu in njej, zaželela, da bi bilo leto 2009 plodno, dobro, zdravo in predvsem varno.
Ali lahko zasebniki trajno postavijo velike zaboj-nike za smeti ob cesto? Ali ne bi morali delati
tako kot vsi občani, da bi jih postavili ob cesto ob odvozu smeti? Ko bo podan odgovor in če se bo to še nadaljevalo, bomo povedali, kje
10
MESTNI SVET
se to dogaja.
Odgovor je podal župan Anton ŠTIHEC:
Tudi zasebniki lahko postavijo velike zabojnike ob cesto le v času, ko se odvažajo veliki odpadki. Občina bo to urejala s podjetjem Saubermacher-Komunala, zato bi bilo dobro vedeti konkretne lokacije. V proračunu so sredstva namenjena tudi za ureditev ekoloških otokov, v Murski Soboti jih je 170, nekateri so polno zasedeni, še preveč, nekateri pa le polovično. V pripravi je tudi popis stanja na teh ekoloških otokih, s katerim bi radi ugotovili, ali rabimo vseh 170 otokov ali manj. Tiste, ki so potrebni, bi še uredili, nekatere pa tudi odstranili.
V Murski Soboti se na nekaterih lokacijah nabira precej smeti. Tako pri nekdanji Družbeni prehrani, za Blagovnico, kjer so bili kioski s hitro prehrano (tiste smeti so celo zaklenjene), za nekdanjo Agrotehniko. Kdo je zadolžen za čiščenje tega? Dobro bi si bilo ogledati stanje na navedenih lokacijah in šele takrat tudi ustrezno ukrepati.
Odgovor je podal župan Anton ŠTIHEC:
Glede kopičenja smeti za bivšo Družbeno prehrano, Blagovnico ter Agrotehniko je treba najprej ugotoviti lastnike zemljišč. Opravljen bo ogled. Če so ta zemljišča v zasebni lasti, bo občina obvestila lastnike in nanje skušala vplivati, da smeti odstranijo. Kjer je lastnik občina, bo stanje sanirano.
Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe:
V skladu s 43. členom Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 3/02 in 112/05) morajo uporabniki storitev javne službe — povzročitelji komu-nalnih odpadkov na dan prevzema komunalnih odpadkov zagotoviti, da so zabojniki in vrečke, ki so namenjeni prepuščanju komunalnih odpadkov, postavljeni na prevzemno mesto še pred začetkom delovnega časa za prevzemanje odpadkov (od 6. ure zjutraj). Povzročitelji ko-munalnih odpadkov morajo zagotoviti, da se po praznjenju zabojniki odstranijo s prevzemnega mesta.
Smeti na nekaterih lokacijah v Murski Soboti:
a)	površina za Trgovino Agrooprema, Zvezna ulica 6, M. Sobota, je del parcele štev. 1333/1 k. o. M. Sobota, ki je v lasti Mestne občine Murska Sobota. Del zanemarjenega skladiščnega prostora je v preteklosti koristilo trgovsko podjetje Potrošnik Murska Sobota oziroma pozneje podjetje Živila Kranj. Kot pravnega naslednika pravnih oseb, ki so v preteklosti koristile to površino, smo pozvali odgovorne družbe Mercator, d. d., da površino oziroma prostor uredijo.
b)	površina, ki se nahaja med Cvetkovo ulico, Ul. Staneta Rozmana in Slovensko ulico v M. Soboti je v delu, na katerega se nanaša pobuda, to je parcela štev. 1303/5 k. o. M. Sobota, v lasti Mestne občine Murska Sobota. Res je ta del površine, ki je ograjena, zaraščen in zanemarjen. Površino bo na stroške mestne občine uredilo podjetje Komunala.
c)	parcela štev. 1745/1 k. o. Murska Sobota, na kateri je pred leti obratovala Družbena prehrana, pozneje pa podjetje Eurest, je bila ure-jena oktobra 2008 (porezano grmičevje, urejena okolica objekta in parkirišče). Ob ogledu dne 4. 2. 2009 je bilo ugotovljeno, da se v okolici stavbe nahaja manjša količina odpadnega papirja, na kar smo opozorili lastnika oziroma leasingojemalca objekta in parcele.
Razlagova in Partizanska ulica sta lepi, dolgi in ravni. Hiše, stanovanja so tik ob cesti. Po cestah se vozi z veliko hitrostjo, kar je zelo nevar-no. Ali ne bi bilo možno postaviti na teh dveh cestah ležečih cestnih ovir?
Odgovor je podal župan Anton STIHEC:
Glede postavitve hitrostnih ovir je župan že povedal, da je zanje v pro-računu nekaj sredstev predvidenih, skupaj pa bo dorečeno, kje se naj te hitrostne ovire postavijo; verjetno tam, kjer so potrebe največje.
Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe:
Ležeče cestne ovire se ne bodo postavljale prej, dokler s preventivno radar-sko tablo ne bodo preverjene hitrosti vozil na Razlagovi in Partizanski ulici v Murski Soboti. Na podlagi pridobljenih podatkov s pomočjo preventivne radarske table bomo potem ustrezno ukrepali.
O parkirnem prostoru za Sopingom je že bilo govora. Stanje je sedaj nevzdržno, asfalt je na nekaterih mestih popolnoma uničen, zapar-kirani so vhodi v stanovanja, bloke, tako da se stanovalci ne morejo pripeljati domov. Stanovalci so iskali rešitve, zbirali podpise, sedaj pa prosijo občino, da pomaga pri rešitvi tega problema. Slišala je, da za postavitev zapornic po spremembah stanovanjskega zakona ni več treba zbrati 100 % podpisov.
Odgovor je podal župan Anton ŠTIHEC:
Kolikor je župan seznanjen, za zapornice na parkirišču za Šopingom niso bila pridobljena soglasja vseh lastnikov stanovanj. Podoben problem je tudi na Mojstrski, kjer se stanovalci blokov med sabo prepirajo. Občinska uprava zadeve rešuje sprotno, tudi župan se bo vključil v reševanje te problematike. Sklicani bodo sestanki s stanovalci na več lokacijah (na Mojstrski, za Šopingom), kjer bodo poskušali zadeve doreči.
Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe:
Glede postavitve zapornice za Šopingom je bil 4. 2. 2009 organizi-ran sestanek z upravniki, nadzornimi odbori in nekaterimi etažnimi lastniki, na katerem so bile dogovorjene rešitve, na podlagi katerih bo zadevna problematika predvidoma kmalu rešena. Mestna uprava in župan mestne občine sta se zavezala, da bosta opravila poseben razgovor z etažnimi lastniki, ki nasprotujejo postavitvi zapornice, še posebej pa z enim lastnikom poslovnega prostora. Na sestanku je bilo dano tudi zagotovilo, daje mestna občina pripravljena prispevati določena sredstva za preplastitev parkirišča prek programov mestnih četrti, v kolikor bodo 50-odstotni delež zagotovili upravniki, oziroma etažni lastniki.
Dobila je odgovor glede prostorov LIP Bled; ker ljudi to zanima, se naj odgovor objavi v naslednji številki Soboških novin.
Odgovor je podal župan Anton ŠTIHEC:
Ni resnična trditev, da odgovor glede LIP Bled ni objavljen v Soboških novinah. Vse pobude in vprašanja, ki jih svetniki podajo v okviru te točke na seji mestnega sveta, ter podani odgovori na seji se objavijo v Soboških novinah. Zupan je ponovil odgovor glede prostorov LIP Bled: sedaj ko je proračun sprejet, ima občina možnost, da prostore pod parkiriščem za Šopingom, katerih lastnik je LIP Bled, odkupi. Občina prej te možnosti ni imela. Seveda pa se bo z lastnikom treba dogovoriti o ceni. Če občina te prostore uspe dobiti v last, jih bo treba preurediti, da bodo tehnično usposobljeni za javna parkirišča proti plačilu (z zapornico), zgoraj pa se potem lahko parkirišče zapre z zapornico in ponudi občanom, ki stanujejo v neposredni bližini.
Pisno je oddala mnenje dveh občanov, ki izražata nezadovoljstvo glede imenovanja ravnateljice Vrtca.
11
KULTURA
Občinski nagrajenci
Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku v grajski dvorani v Murski Soboti je bila tudi letos priložnost za podelitev občinskih nagrad in priznanj ter druženje z nagrajenci, predvsem pa prijeten glasbeno obarvan petkov večer. Slavnostni govornik Matjaž Farič, koreograf in umetniški vodja, je v svojem govoru med drugim izpo-stavil brezkompromisnost originala v kulturi; govor si lahko preberete, saj ga v nadaljevanju objavljamo v celo-ti. Na fotografijah pa si v občinskem glasilu lahko ogledate, kdo so letošnji prejemniki nagrad in priznanj, ki jih je vročal je župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec.
Prireditev v počastitev slovenske-ga kulturnega praznika je napo-vedovala Simona Špindler, v glas-benem programu pa je premierno nastopila in navdušila glasbena skupina, ki jo sestavljajo Miha Györek s saksofonom, Tuono
Uusitalo na klavirju, Benjamin Hrdina na bobnih in Josef Abentung s kontrabasom. Fantje so se našli v Gradcu na študiju in se tokrat prvič javno predstavili v Murski Soboti. Če sodimo po aplavzu v grajski dvorani, kjer so
s svojim nastopom pričeli in skle-nili kulturni program, jih bomo še videli in poslušali jazziranje, s katerim so zapolnili prostor. Njihovemu nastopu sta sledili obrazložitev in videopredstavitev letošnjih nagrajencev.
12
KULTURA
ob slovenskem kulturnem prazniku
Brigita Bavčar
Akademski slikar Sandi Červek,
ki živi in ustvarja v Murski Soboti, je prejel denarno nagrado za vr-hunsko delo na področju kultu-re. S svojimi deli je eden tistih murskosoboških umetnikov, ki so s svojim delovanjem že zdavnaj prerasli lokalne okvire ter postali priznani in prepoznavni na dr-žavni ravni, pa tudi prek meja. Ukvarja se s slikarstvom, risbo, grafiko, ilustracijo in oblikova-njem. Znan je postal s svojimi čr-nimi slikami, od katerih so štiri v grajski kapeli, lani pa se je z enaj-stimi predstavil v Kostanjevici. Na razstavi z naslovom Črna sve-doba, svetla črnina je bilo tudi delo, ki ima osem metrov višine,
kar pa ne pomeni, da se na svojih številnih razstavah ne bi predsta-vljal tudi z manjšimi slikami. V Klubu PAC od ustanovitve vodi galerijsko dejavnost, prejel je šte-vilne nagrade, in čeprav so ga v Ljubljani že dvakrat spregledali, se mu to v neposrednem okolju ni zgodilo, saj sta se zanj odločila kar dva predlagatelja: tako PAC kot Galerija Murska Sobota.
Pisatelj Štefan Kardoš je prejel plaketo mestne občine za po-membne dosežke na področju kulture v zadnjih dveh letih. Za svoj roman Rizling polka je na-mreč lani prejel kresnika, nagra-do za najboljši slovenski roman
leta. Med nominiranci Delove romaneskne nagrade pa je bil že leta 2002 za skupinski roman Sekstant. V slovenskem kultur-nem prostoru se je med mlajšo generacijo literarnih ustvarjalcev uveljavil kot pesnik in prozaist takoj po končanem študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture. Zaposlil se je na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer dela še danes, živi pa v Murski Soboti. V času, ko je predsedoval Slavističnemu društvu Prekmurja in Prlekije, je bil uspešen soorganizator sla-vističnega kongresa, sodeloval je pri nastajanju glasbene zgoščenke Rudija Ringbauerja Soboški park, je pa tudi občasni urednik knjig domačih avtorjev in sooblikovalec sodobne slovenske književnosti.
Informatorka Jelka Geder Kosi,
ki je v Galeriji Murska Sobota za-poslena že petnajst let, je prizna-nje za uspešno delo na področju kulture prejela, ker je bistveno pripomogla k temu, da je ta javni zavod ob razstavnem programu namenil pozornost tudi otrokom. Svojo prvo likovno delavnico je imela na prostem pozimi, kjer
so otroci iz snega na parkirišču pred Galerijo oblikovali skulptu-re, in nadaljevala s svojim delom znotraj galerijskih prostorov. S programom Prvič v Galeriji je postavila temelje sedanjemu pe-dagoško-andragoškemu delu, ki poteka v tem kulturnem hramu, kjer imajo obiskovalci možnost lastnega likovnega udejstvovanja: slikanja in kiparjenja. Prav otro-ško veselje ob možnosti likovnega delovanja pa ji je velikokrat po-plačilo tudi za ostalo delo, ki ga samoiniciativno opravlja ob zapo-slitvah, ki sodijo k popularizaciji likovne umetnosti in oblikovanju njenega najmlajšega občinstva.
13
KULTURA
Brezkompromisnost
originala
Matjaž Farič
Bliža se Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. O njem Slovenci, ko pripovedujemo o svojih posebnostih, ponosno razlagamo tujcem. Posebnost pa je tudi, da na ta dan, če že po ne-sreči ne sovpada s soboto ali nedeljo, v sosednji državi dodobra napolnimo trgovski center trgovca, ki pri nas še ni odprl svoje trgovine. Tudi takšna je naša kultura. Kultura je lahko takšna ali drugačna, ampak zmeraj je.
Kaj pravzaprav praznujemo ob slo-venskem kulturnem prazniku? Ali častimo ikono - podobo pesnika, ki jo upodabljajo naše lastne želje, slaba vest ali nekritična pretiravanja?
Ali pa se spominjamo neupogljive-ga duha in slavimo pesnikova brez-kompromisna dejanja in zavezanost lastnim načelom, ne glede na posle-dice? Duha, ki je vsemu navkljub zmogel ustvariti nekoč prezirana in danes čaščena dela?
Danes, ko delamo skoraj samo to, kar se splača, pozabljamo na velike dosežke v kulturi - znanosti in ume-tnosti, ki jih ne bi bilo, če bi njihovo vrednost še pred nastankom skuša-li presoditi po tem, ali se splačajo. Pri kulturnih dosežkih in presežkih ne gre za to, kaj bodo rekli medi-ji, znanci, imenitneži ali politiki, ampak za izpeljavo visoko zadanih
ciljev, za brezkompromisno pot, ki vodi nemalokrat skozi nerazume-vanje, obsojanje, konflikt in dvom. Velikih dosežkov in svetilnikov kul-ture ni ustvaril duh, ki se klanja na vse strani, ki spreminja svoje ideale po potrebi, ki mu je vodilo cekin ali slava. Ta duh je največkrat uporen, težaven, nerazumljiv in neukrotljiv. Pri tem ne gre za upor in drugač-nost, kakršnega danes vsiljujejo me-diji in oglaševalska industrija. Ne gre za upor kot marketinško blago, za simpatično drugačnost, ki se jo še da prodajati na policah nakupovalnih središč ali predvajati na televiziji. Gre za enaka človeškega stremljenja in kakovosti kot v Prešernovem času, in če skušamo osvetliti svoj odnos do pesnikov našega časa (pustimo ob strani mojstre samopromocije), bomo ugotovili, da je prav tako pre-žet s predsodki. Vendar pa se trdna stališča živega poeta, ob katerih se danes še zgražamo, ker rušijo navi-dezni red, lahko že jutri izkažejo kot temelj boljšega sveta.
Kulturo si nenazadnje ustvarjamo tudi sami. Ustvarimo si lahko kul-turo neizmerne zabave, se odmakne-mo v spozabo in odrinemo vse težave tega sveta na najbolj oddaljen rob obzorja. Lahko pa izberemo kulturo, ki nas bogati z izkušnjo drugačnega pogleda, ki ne obrača glave, temveč se zmore zazreti v jedro problemov življenja in ga tudi razumeti. Takšna nas lahko vodi skozi najtežja obdo-bja, ki jih lahko presežemo s sposob-nostjo prepoznavanja in spoštovanja razlik.
Naša kultura se zrcali v naših delih, proizvodih in v sporazumevanju. Ni omejena samo na dediščino, pri-reditve ali umetniško ustvarjanje. Soustvarjamo jo vsi, največkrat neza-vedno in nehote, zato bi bilo zmotno pričakovati, da se bo kultura razvijala sama po sebi. Pri svojem delu vsak od nas doda majhen drobec k obli-kovanju okolja, katerega del je tudi kultura. Okolje, ki ceni razlike, po-sluša utemeljitve in je odprto za nove poglede ter ideje, omogoča ustvarjal-
nost, ki kulturo krepi. Ta se tudi ne rojeva samo z umetniškimi dosežki ali kulturniškim delovanjem, tem-več predvsem v stiku z občinstvom. Predvsem s takšnim občinstvom, ki je radovedno in nepredvidljivo, ki ne podleže diktatu medijskega pro-motorstva, temveč po lastnem raz-misleku željno odstira zastore novih in drugačnih svetov.
Današnji čas skupaj s tehnologijo ponuja nešteto možnosti, ki nas tudi begajo. Nemalokrat nam hro-mijo voljo zazreti se v globino in pogledati v zakulisje zunanjih po-dob. Zato raje ostajamo na površi-ni splošnega, medijskih floskul in površnih anket. Prav skozi zlorabo elektronskih in novih medijev vdira v naš vsakdan prikrit marketing, ki se skriva pod imenom popkultura. Trendi in modnost so namenjeni predvsem nenehnemu vzdrževanju prodaje, pomembnim kulturnim dosežkom pa vrednost raste mimo teh kategorij; z neponovljivostjo, s posebnostjo in brezkompromisno-stjo originala. Temu ne moreta do živega ne čas ne trend.
Včasih je nujno, da se odpovemo tehnološkim vmesnikom in se izza ekranov, iz navidezne resničnosti ali nenehnega resničnostnega šova po-damo med ljudi. Samo v živem stiku z idejo lahko določamo širino lastne-ga pogleda, se odzovemo in s tem soustvarjamo kulturno dogajanje. Pred nami so veliki izzivi. Eden njih je gotova načrtovana Evropska prestolnica kulture leta 2012, v okviru katere, kot partnersko me-sto Maribora, sodeluje tudi Murska Sobota. Sodelovanje v manifestaciji takšnega obsega zahteva od nas samo-zavest, ki nam jo lahko vlijejo doma-či umetniki, kulturni delavci s svojo vztrajnostjo in dosežki ter številni in zvesti obiskovalci kulturnih dogod-kov. To samozavest potrebujemo za pogumno načrtovanje in sodelovanje pri izvedbi zadanih ciljev. Bolj ko se zavedamo kakovosti domačih, prek-murskih ustvarjalcev, programov, or-ganizacij in ustanov, lažje vstopamo v
sodelovanje s partnerji iz Slovenije in tujine. Tako lahko poiščemo rešitve za zahtevnejše naloge, najdemo pravi odgovor na marsikatero vprašanje in v sodelovanju z drugimi obogatimo lastno okolje.
V takšne manifestacije vstopamo predvsem zaradi sebe. Ob smotrnem načrtovanju nam bodo tudi, ko se bo prah dogodka polegel, ostali progra-mi, infrastruktura, bogate izkušnje in široka mreža sorodnih organiza-cij in posameznikov iz Prekmurja, Slovenije in tujine. Vse to lahko ostane nam in je velika vzpodbuda za razvoj, ne samo na kulturnem po-dročju, temveč tudi širše. Spomnimo se težav ob dokončevanju nekaterih večjih investicij na podro-čju kulture. Koliko negodovanja se je sprožalo v medijih in javnosti ob problemih, ki so spremljali gradnjo. Veliki podvigi so pač po naravi po-vezani z velikimi težavami. Ne glede na to, da bi se marsikaj dalo izpeljati bolj pogumno, pa so nam sedaj, ko so zgradbe dokončane in nam izro-čene v uporabo, vsem skupaj v ponos in veselje. Tudi zaradi njih prihajajo v mesto ljudje od drugod. Ti dosežki in srečevanja ljudi pa dajejo mestu Murska Sobota pomemben in prepo-treben pečat kulturnega središča. Naj tudi v takšnih časih, kot je zdajšnja ekonomska kriza, naše stremljenje za kakovostnimi izzivi na področju kulture ne pojenja. Prav pomanjkanje kulturne zavesti nas je pripeljalo na rob. Profit se je izkazal za neprofitabilnega in sedaj tudi tega moramo subvencionirati. Naj kri-za ne bo izgovor za lenobo, temveč naj predstavlja izziv za nadaljevanje kulturnega razvoja. Če bomo zmo-gli delovati v kriznih časih, si bomo postavili trdne temelje za razcvet v boljših obdobjih.
Izbira, ali bomo častili pohlep ali re-snične dosežke, nam je dana. Kako se bomo odločali, je odvisno od nas samih. S tem bomo pokazali, kakšno kulturo smo soustvarili.
6. februar 2009
14
KULTURA
Praznično tudi
pri izseljencih v Ingolstadtu
Vida Lukač
Pri slovenskem kulturnem in prosve-tnem društvu Lastovka v Ingolstadtu vsako leto obeležijo slovenski kulturni praznik. Letošnje slovesnosti se je udeležil podžupan Dezider Šooš.
V kulturnem programu je poleg naj mlajših članov društva nasto-pil mešani pevski zbor Kulturnega društva Kamna Gorica, od koder prihaja podpredsednik društva Franc Mesec.
Pri Lastovki, ki je v teh dneh dobi-la novega predsednika, Christiana Kolmaniča, se medtem srečuje že tretja generacija Slovencev v Ingolstadtu. Tisti, ki se s pono-som in ljubeznijo zavedajo svojih korenin, se radi srečujejo na prire-ditvah ob različnih priložnostih, skupaj kegljajo, v okviru folklorne skupine plešejo slovenske plese, pojejo narodne in zabavne pesmi, otroci pa obiskujejo dopolnilni pouk slovenskega jezika.
Ob tej priložnosti je podžupa-na Šooša sprejel tudi podžupan Ingolstadta Sepp Misslbeck, ki je
poudaril pomembno poslanstvo društva Lastovka, kjer se srečujejo Slovenci, ki so pred skoraj štirimi desetletji v želji po boljšem življe-nju prišli v Ingolstadt in si tam ustvarili svoj novi dom.
Srečanja se je udeležil tudi bivši dolgoletni župan mesta Ingolstadt in častni občan Mestne občine Murska Sobota Peter Schnell.
Jože Kotar s klarinetom,
Tomaž Rajterič na kitaro
Med vrhunske glasbene priredi-tve v Klubu PAC v Murski Soboti lahko uvrstimo tudi samostojni glasbeni koncert Jožeta Kotarja s klarinetom in Tomaža Rajteriča na kitari.
Glasbenika, ki sta v uglašenih tenkočutnih ritmih interpretirala tako dela klasičnih kakor sodob-nejših domačih in tujih skladate-ljev, sodita v skupino mlajših, a že dodobra izkušenih akademsko izobraženih glasbenih umetnikov. Nenazadnje je bil Kotar dvanajst let soloklarinetist v Simfoničnem
orkestru Slovenske filharmonije, sedaj pa je redni profesor za kla-rinet na ljubljanski Akademiji za glasbo in soloklarinetist v orke-stru Simfonikov RTV Slovenija. Turi Rajterič je umetnik z zavi-dljivo glasbeno kilometrino, saj s solističnimi recitali in v različnih komornih zasedbah, najpogoste-je v dvojcih s priznanimi instru-mentalisti in pevci, nastopa po Sloveniji in v evropskih državah, Južni Ameriki, ZDA in Aziji.
Geza Grabar
15
KULTURA
Shojene
poti
Brigita Bavčar
Literarna sekcija pri Društvu upo-kojencev Murska Sobota je izdala svoj četrti zbornik Shojene poti, v katerem se s svojimi pesmimi in proznimi besedili predstavlja 21 ljubiteljskih piscev. Večina med njimi se je s svojimi deli in osebno predstavila na literarnem srečanju v Pokrajinski in študij-ski knjižnici, ki ga je popestril nastop mešanega pevskega zbora Vladimir Močan, povezovala pa predsednica literarne sekcije Olga Gutman. Dr. Lojze Stefanec, av-
tor naslovnice zbornika in v njem razmišljanja na temo upokojitve, je številne prisotne na literarnem druženju spomnil na delo Jožeta Ternarja, ki je pred smrtjo publi-kacijo pripravil za tisk.
Tako v zborniku Shojene poti kot na avtorski predstavitvi del so bile najprej predstavljene pesmi Slave Berden iz Bogojine, Cilka Dimeč Žerdin pa je prebrala svoj zapis učiteljice na prvem delovnem mestu. Marija Farkaš piše pesmi in prozo, tako kot Olga Gutman,
ki je prebrala odlomek iz Vražjega jara, Vladka Jagetič pa se je pred-stavila v pesmi Samostojna nitka. Majda Klemen je iz množice svo-jih pesmi izbrala aktualno pesem z naslovom Kruh, v kateri govori o pomanjkanju. Ivanka Klopčič Casar je bila prepričljiva v pre-biranju odlomka iz svoje črtice o zgarani ženski s podeželja, Suzana Lebar pa v čustveno obarvanih pesmih. Pred Prešernovim dne-vom je za svojo duhovito pesem o velikem pesniku požela aplavz
prisotnih avtorica iz Bakovcev, Elizabeta Rožman - Ruža pa za izvirno predstavitev v pesmi Kdo sem jaz. Vsestranski predsednici za kulturo murskosoboškega dru-štva upokojencev smo še enkrat prisluhnili v nadaljevanju lite-rarnega večera kakor tudi pev-skemu zboru, ko je zapel pesem Srebrni breg. Iz Gornje Radgone je na literarno srečanje v Mursko Soboto prišla Marija Sedivy in se tokrat predstavila s tremi kratki-mi pesmimi, z vzgojno pasjo pri-povedjo pa Greta Škerget. Anica Zelko je bila letos edina avtori-ca iz Ljutomera. Duhovita Ida Žalik, ki je oblikovala zbornik in se preskusila tudi kot tipkarica, je izkušnjo novodobnih babic pri čuvanju vnukov prelila v pesem Mal-tretiranje.
Med udeleženci literarnega sreča-nja so bili tudi člani likovne sek-cije Društva upokojencev Murska Sobota, ki je prispevala slike za zbornik ljubiteljskih piscev 2008, njegov izid pa so omogočili spon-zorji, med katerimi je tudi Mestna občina Murska Sobota.
Obeležili 45 let
likovne sekcije Likos
Aleksandra Grah
Člani združenja likovne sekcije Likos že več let uspešno širijo likovno dejavnost v pomurskem prostoru, njihovo delovanje pa je večkrat podprto z dobrodelno noto. Pred kratkim so obeležili visok jubilej, ki so ga podprli z odprtjem razstave v murskosobo-
ški knjižnici. S pozdravnim na-govorom je pričel Jože Vogrinec, ki si je za začetek svojega nago-vora sposodil besede Primoža Trubarja in s tem opozoril na minulo leto, ki je bilo obeleženo kot Trubarjevo. Predstavil je tudi vključenost knjižnice pri organi-
ziranju kulturnih dogodkov. S svojim nagovorom je pa še po-sebej pozdravil vse člane Likosa, ki so se veselili dolgoletnega so-delovanja. Vogrinec je izpostavil del delovanja članov združenja: »Kljub temu da aktivni člani v združenju Likos niste akademski
slikarji oz. kiparji, ampak slikate, klešete ali rezljate iz notranje po-trebe, želje, ljubezni, si vaše delo zasluži pozornost, še toliko bolj, ker izkupiček od ustvarjenih sli-karskih ali kiparskih izdelkov veli-kokrat namenite v človekoljubne in dobrodelne namene. Čeprav sem sam slavist in bibliotekar, vseeno čutim, kaj je lepo, kaj je dobro in kaj je narejeno z zna-njem in ljubeznijo. Nekaj vaših eksponatov na tej razstavi takšnih tudi je.« Dogajanje ob odprtju li-kovne razstave je popestril nastop kitarista Tomaža Vöroša, učenca šestega razreda Glasbene šole Murska Sobota
16
KULTURA
Društvo upokojencev
podarilo 13 likovnih del
Tanja Zrinski
Člani likovne sekcije Mozaik pri Društvu upokojencev Murska Sobota so novi Glasbeni šoli v Murski Soboti konec januarja poklonili 13 likovnih del. Za plemenito dejanje so se sicer zelo delavni ljubiteljski likovni-
ki odločili z namenom, da s sli-kami poživijo bele zidove pred kratkim uradno odprte glasbene šole ter na ta način po svoji moči prispevajo k bolj barvito opre-mljenim prostorom nove šole. Likovna dela so podarili: Anton
Bertalanič, Ernest Bransberger, Darinka Horvat, Ivanka Lehner, Marija Makovecki, Marija Pavlič, Irma Premrl, Vlado Sagadin, Marija Skledar, Zora Sonaja, Lojze Stevanec, Elizabeta Tibaut in Lojze Veberič.
V veliki koncertni dvorani so po končani podaritvi vse prisotne na javnem nastopu z zvoki, ki so jih izvabljali iz svojih inštrumentov, navdušili mladi učenci Glasbene šole Murska Sobota.
Razredna produkcija učencev
Glasbene šole Murska Sobota
Geza Grabar
S preselitvijo Glasbene šole Murska Sobota na novo lokacijo v Cvetkovo ulico so se delovni pogoji več kot 900 učencev šole in njihove učitelje tako v umetniškem kakor tudi pedagoškem smislu korenito spremenili.
S končanim obdobjem lokacijske razdrobljenosti, ko so posamezna izobraževanja potekala po različ-nih najetih prostorih, pa nova šola s koncertno dvorano v tehničnem in strokovnem smislu nudi odlične
možnosti za koncertne dejavnosti. Ta se ne nanaša samo na koncerte domačih in tujih umetnikov, pač pa tudi na redne tedenske razredne produkcije učencev. Z njimi mladi ponavadi svojim staršem ali svoj-cem, ki so njihovi prvi poslušalci, predstavijo pridobljeno znanje, po drugi strani pa se na ta način nava-jajo na nastopanje pred avditorijem. Med drugim je bila konec januarja tudi razredna produkcija učencev klavirja in violončela od 1. do 6. razreda.
17
KULTURA
Ponovoletni ples z dobrodelno akcijo
za družino v stiski
Tanja Zrinski
Župan Anton Štihec je tudi letos po-slovne partnerje ter predstavnike politike in gospodarstva povabil na tradicionalni ponovoletni ples.
»S tem večerom, za katerega verjamem, da bo poln prijetnih trenutkov, se vam želimo zahva-liti za vaše odlično sodelovanje z Mestno občino Murska Sobota. Veliko vas je zvestih sponzorjev naših prireditev in dobrih po-slovnih partnerjev in vesel sem, da to odlično sodelovanje s ča-som prerase tudi v prijateljstvo,« je župan na začetku pozdravil svoje goste.
Večer, ki sta ga polepšala nastop Alenke Gotar in glasbene skupine Nova legija, pa ni bil namenjen le prijetnemu druženju. Že na lan-skoletnem plesu smo se v mestni občini odločili, da ga oplemeniti-mo še z dobrodelnostjo.
Stisk ljudi okoli nas je veliko in težko se je odločiti, kdo je naše po-moči najbolj potreben. Eno pa je gotovo: če so poleg težav, ki pestijo ljudi, prisotne še finančne, je gorje še toliko hujše. S pomočjo Centra za socialno delo smo se odločili, da po svojih močeh skušamo poma-gati šestčlanski družini iz naše ob-čine, ki jo življenje vsak dan znova postavlja pred težke preizkušnje. Na njihovo prošnjo, predvsem zaradi otrok, ki so v svojih rosnih najstniških letih zelo občudjivi in trpijo, ker so zaradi bolezni dru-gačni od vrstnikov, je družina izra-zila željo, da ostane neimenovana. Podatke hranimo na Mestni občini Murska Sobota ter Centru za soci-alno delo Murska Sobota.
S prostovoljnimi prispevki posa-meznikov in nekaterih podjetij
smo v ta namen na ponovoletnem plesu zbrali 3.000 evrov. Za ka-kšno iskrico več v očeh otrok te družine.
Srečanje v
klubu U3
Brigita Bavčar
Člani Kluba U3 Univerze za tretje ži-vljenjsko obdobje Murska Sobota se prvi torek v mesecu februarju niso se-stali v prostorih Ljudske univerze, kjer poteka večina dejavnosti. Potopisnemu predavanju Ivanke Klopčič Casar z naslovom Potovanje po Črni gori so prisluhnili in si posnetke, ki so ilu-strirali povedano, ogledali v salonu Murske republike.
Zbrali so se v polnem številu in podoživeli pot planincev po Durmitorju in mejnih vrhovih z Albanijo ter številih gorskih po-stankih: v Žabjaku, pa tudi dru-god, kjer jih je vodila pot po za-nimivi deželi. Ta je znana tudi po izjemno razgibani Boki Kotorski in čudovitih morskih zalivih ter plažah, pa tudi gorskih jezerih in nenazadnje po reki Tari.
Da nas s Črno goro in njenimi ljudmi vežejo vezi nekoč skupne države, pa so potrdili tudi izreče-ni pozdravi nekdanjih vojakov iz časa služenja domovini po zdaj samostojnih državah, ki so bili avtorici potopisa izrečeni na vr-šacih meje z Albanijo.
Zanimivo pa je bilo videti tudi gorsko mejo in tromejnik, ki spo-minja na našega na Goričkem, vendar je veliko višji in s pogle-dom v dalje.
Februarsko srečanje članov Univerze za tretje življenjsko obdobje je bilo tudi priložnost za pogovor in ogled ponudbe za marčevsko tridnevno ekskurzi-jo v London ter podpise novih pristopnih izjav tistih, ki želijo svoj čas zapolniti z različnimi aktivnostmi na Ljudski univerzi. Na njej skrbi za stike s starejšimi mlajši sodelavec Dejan Dravec, predsednik Kluba U3 pa je Ivan Hanc.
V torek, 17. februarja ob 10. uri, ima Univerza za tretje življenj-sko obdobje Murska Sobota v hotelu Diana svoj redni letni občni zbor. Na njem bo poleg obravnave poročil o opravljenem delu v minulem letu ter potrditve finančnega načrta tudi predsta-vitev dejavnosti v tekočem letu. Aktualni so vsekakor tečaji tujih jezikov, predvsem angleščine in nemščine ter računalništva. Letni zbor članov U3 bo tudi priložnost za seznanitev z gripo in drugimi virusnimi okužbami, o katerih bo prisotne pred ura-dnim dnevnim redom poučila zdravnica Nada Šavelj.
18
KULTURA
Perpetuum Jazzile
navdušil
Brigita Bavčar
Čudna noč je naslov zadnjega albu-ma edinega slovenskega jazzovskega zbora Perpetuum Jazzile, ki je s svojim nastopom v Murski Soboti navdušil in zapolnil dvorano Kina Park.
Sobotni januarski večer so odlični solisti popestrili tako s pesmimi kot sproščenim nastopom in iz-virnostjo pristopa, ki presega zbo-rovsko klasiko.
Pod vodstvom umetniškega vod-je Tomaža Kozlevčarja, ki je na glasbeni sceni že četrt stoletja, se je 30-članska vokalna skupina predstavila s pestrim repertoar-jem. Mlade pevke in pevci, med katerimi je tudi Prekmurec Feri, so našli svoj navdih tako v latin-skoameriških državah, kjer so gostovali, kot v bogati glasbeni zakladnici različnih stilov: gospel,
pop, firnk, bossa nova, swing in drugi.
Da so skladbe Perpetuum Jazzile res mojstrsko aranžirane in od-pete s strastjo, polne brezhibne ritmične ostrine ter bogatih hor-
monskih ozadij, smo se prepriča-li na koncertu, ki dokazuje tudi, da kakovostna glasbena ponudba privablja veliko ljudi.
Četudi v kinodvorano, ki se ne more pohvaliti z akustiko in je tudi sicer potrebna čimprejšnje temeljite prenove. Nanjo je ume-tniški vodja Tomaž Kozlevčar, ki je tudi povezoval program, med nastopom večkrat opozoril in si zaželel ponovnega srečanja s svojo publiko v boljših pogojih.
Znani živopisani jazzovski zbor je tokrat v drugo gostoval v Murski Soboti, in če gre v tretje rado, se lahko nadejamo, da mu bomo po prenovi kinodvorane v večna-mensko dvorano imeli priložnost prisluhnili tudi v novi, bolj aku-stični dvorani.
Fotografije: Tadej Kirinčič
TI LIA
19
JAVNE OBJAVE
NAJAVA RAZPISOV
Na osnovi sprejetega proračuna za leto 2009 se bodo na področju gospodarskih in negospodarskih dejavnostih razpisali naslednji javni razpisi po posameznih področjih:
SOCIALNO VARSTVO in ZDRAVSTVENO VARSTVO Razpis: Javni razpis za sofinanciranje programov v letu 2009 na področju socialnega varstva in zdravstva
Objava razpisa: predvidoma konec 2009, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi)
Predmet razpisa: preventivni programi na področju socialnega varstva in zdravstva Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo društva in javni zavodi na področju zdravstva in socialnega varstva, ki izvajajo socialno in zdravstveno dejavnost Informacije: mag. Rofina Bernjak, Višja svetovalka za socialno varstvo in zdravstvo, tel.: 525-16-64, elektronska pošta: rofina.bernjak@murska-sobota.si
ZNANOST IN TEHNOLOŠKI RAZVOJ
Razpis: Javni razpis za sofinanciranje programov za področje tehnične kulture ter uvajanja mladih v znanost v Mestni občini Murska Sobota v letu 2009
Objava razpisa: predvidoma konec februarja 2009, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi)
Predmet razpisa: programi na področju tehnične kulture ter uvajanja mladih v znanost
Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo društva in javni zavodi, ki izvajajo programe s področja tehnike ter uvajanja mladih v znanost za populacijo na območju MOMS Informacije: mag. Darja Kadiš, Svetovalka za otroško varstvo in izobraževanje, tel.: 525-16-65, elektronska pošta: darja.kadis@murska-sobota.si
MLADINA
Razpis: Javni razpis za izbiro mladinskih programov oziroma projektov, ki jih bo v letu 2009 sofinancirala Mestna občina Murska Sobota Objava razpisa: predvidoma konec februarja 2009, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi)
Predmet razpisa: programi in projekti za izvajanje letnega programa na področju dejavnosti mladih v MOMS
Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo osebe zasebnega in javnega prava, ki bodo v letu 2009 izvajali aktivnosti na področju mladinske dejavnosti Informacije: mag. Darja Kadiš, Svetovalka za otroško varstvo in izobraževanje, tel.: 525-16-65, elektronska pošta: darja.kadis@murska-sobota.si
IZOBRAŽEVANJE
Razpis: Javni razpis za sofinanciranje dodatne oziroma razširjene dejavnosti za pred-šolske in osnovnošolske otroke v MOMS za leto 2009 Objava razpisa: predvidoma konec februarja 2009, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi)
Predmet razpisa: sofinanciranje dodatne oziroma razširjene dejavnosti za otroke v MOMS, ki se po programu vzgojno-izobraževalnih zavodov izvaja na področju predšolske in osnovnošolske populacije
Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo osnovne šole, glasbena šola in vrtec, drugi zavodi, društva, klubi in zveze ter organizacije, ki so iz MOMS Informacije: mag. Darja Kadiš, Svetovalka za otroško varstvo in izobraževanje, tel.: 525-16-65, elektronska pošta: darja.kadis@murska-sobota.si
KULTURA
Razpis: Javni razpis za izbiro investicijskih projektov na področju kulture, ki jih bo v letu 2009 sofinancirala Mestna občina Murska Sobota Objava razpisa: 13. februarja 2009, objava je v Uradnem listu RS št. 11/2009 in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi). Razpis je odprt do
13.3.2009.
Predmet razpisa: projekti za sofinanciranje nujnih posegov pri investicijskem vzdr-ževanju prostorov, nakupa opreme za potrebe delovanja neprofitnih organizacij na področju kulture, izdelave konservatorskih načrtov, izdelave projektne dokumentacije za obnovo ter obnove objektov nepremične sakralne in kulturne dediščine Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo vse neprofitne organizacije, ki so v MOMS registrirane za opravljanje dejavnosti s področja kulture ali so na območju MOMS lastniki oz. upravljavci nepremične sakralne in kulturne dediščine Informacije: Darja Potočnik, dipl.ekon., Svetovalka II za kulturo in turizem, tel.: 525-16-62, elektronska pošta: darja.potocnik@murska-sobota.si
Razpis: Javni razpis za izbiro kulturnih programov, ki jih bo v letu 2009 sofinancirala Mestna občina Murska Sobota
Objava razpisa: 13. februarja 2009, objava je v Uradnem listu RS št. 11/2009 in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi). Razpis je odprt do
13.3.2009.
Predmet razpisa: programi delovanja kulturnih društev v letu 2009, na naslednjih področjih: glasbena dejavnost, gledališka in lutkovna dejavnost, plesna dejavnost, fotografska, filmska in video dejavnost, likovna dejavnost, literarna in večzvrstna dejavnost
Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo prijavitelji, ki so registrirani za opravljanje kulturno umetniških dejavnosti ter posredovanje kulturnih dobrin, imajo sedež v MOMS, opravljajo dejavnost na neprofitni osnovi in delujejo na področju kulture najmanj eno leto
Informacije: Darja Potočnik, dipl.ekon., Svetovalka II za kulturo in turizem, tel.: 525-16-62, elektronska pošta: darja.potocnik@murska-sobota.si
Razpis: Javni razpis za izbiro kulturnih projektov, ki jih bo v letu 2009 sofinancirala Mestna občina Murska Sobota
Objava razpisa: 13. februarja 2009, objava je v Uradnem listu RS št. 11/2009 in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi). Razpis je odprt do
13.3.2009.
Predmet razpisa: projekti za izvajanje letnega programa kulturnih dejavnosti v MOMS na naslednjih področjih: uprizoritvena umetnost, glasbena umetnost, vizualna ume-tnost, knjiga in založništvo ter na drugih področjih (iz 4. člena ZUJIK)
Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo prijavitelji, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti s področja kulture ali drugih dejavnosti, občinska društva in zveze, av-torji in avtorske skupine ter samostojni kulturni delavci, ki imajo sedež oz. stalno prebivališče na območju MOMS
Informacije: Darja Potočnik, dipl.ekon., Svetovalka II za kulturo in turizem, tel.: 525-16-62, elektronska pošta: darja.potocnik@murska-sobota.si
Razpisni rok oziroma možnost prijave na razpise je 1 mesec od objave v Uradnem listu.
20
JAVNE OBJAVE
ŽUPAN
Na podlagi 219. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/2007), Odloka o proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 2009 (Uradni list, RS št. 9/2009), in 31. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/2007 - uradno prečiščeno besedilo) objavlja Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2,
9000 Murska Sobota
javni razpis
za sofinanciranje pospeševanja društvene dejavnosti v Mestni občini Murska Sobota v letu 2009
Predmet javnega razpisa pospeševanje društvene dejavnosti.
Okvirna višina sredstev
Okvirna višina razpisanih sredstev znaša 4.000 EUR.
Upravičenci
Društva in njihove zveze s področja kmetijstva in s kmetijstvom povezanimi dejav-nostmi, ki imajo sedež na območju Mestne občine Murska Sobota.
Osnovni pogoji za kandidiranje na javnem razpisu
•	registracija pravne osebe v skladu s predpisi, ki urejajo društva;
•	delovanje na področju kmetijstva in s kmetijstvom povezanimi dejavnostmi;
•	realno izvedljiv program dela za leto 2009;
•	pisni zahtevek z utemeljitvijo zahteve (obrazca 1 in 2) in zahtevane priloge navedene v razpisni dokumentaciji.
Osnovna merila
•	pomen društva oziroma zveze za ohranjanje in pospeševanje kmetijstva,
•	aktivnost delovanja društva oziroma zveze,
•	zagotavljanje čim širše predstavitve kmetijskim uporabnikom in javnosti,
•	aktivno članstvo, s poudarkom na članstvu iz Mestne občine Murska Sobota,
•	povezovanje in sodelovanje s sorodnimi organizacijami,
•	vsebina, kvaliteta in realnost predloženega programa.
Upravičeni stroški
•	stroški izvedbe planiranih aktivnosti v tekočem letu,
•	drugi stroški povezani z delovanjem društva oziroma zveze.
Višina sofinanciranja
•	do 50% upravičenih stroškov izkazanih na podlagi priznane vrednosti programa društva oziroma zveze.
•	Priznavajo se računi, zahtevki za izplačilo in dokazila o plačilu, izstavljeni od vključno 1.1.2009. Dodeljena sredstva se morajo porabiti v letu 2009.
Vsebina vloge
Vlagatelj mora vložiti izpolnjena predpisana obrazca in priložiti zahtevane priloge, ki so navedene v razpisni dokumentaciji.
Razpisna dokumentacija je od začetka javnega razpisa na voljo med uradnimi urami na Mestni občini Murska Sobota, Kardoševa ulica 2,9000 Murska Sobota, soba št. 8
(Silvija Kouter) in na spletni strani www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi.
Vse informacije v zvezi z javnim razpisom se dobijo na Mestni občini Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, ali na tel. 02/525-16-63, kontaktna oseba je Silvija Kouter.
Rok in način vložitve vloge Rok za vložitev vloge je 17.3.2009 do 12.ure.
Vloga se pošlje s priporočeno pošto na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2,9000 Murska Sobota, oziroma se vloži neposredno v sprejemni pisarni mestne občine. Predložena vloga mora biti v zapečatenem ovitku, ovitek pa mora biti na hrbtni strani opremljen z nazivom in naslovom vlagatelja, in na sprednji strani označen z oznako »Ne odpiraj - vloga« s pripisom »Pospeševanje društvene dejavnosti - kmetijstvo«.
Obravnava vlog
Odpiranje vlog vodi komisija in bo 17.3.2009 ob 12.30 uri.
Komisija po vrstnem redu oddaje popolnih vlog opravi strokovni pregled vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so navedena v javnem razpisu oziroma v razpisni dokumentaciji. Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov finančnih sredstev. O upravičenosti do dodelitve sredstev odloči župan s sklepom. 0 odločitvi bo vlagatelj obveščen v roku petnajst dni po odločitvi in prejemnik pozvan k podpisu pogodbe. Če se v roku osem dni od prejema poziva nanj ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev.
Prepozno prispela vloga se zavrže, neutemeljena pa zavrne. Vlagatelja nepopolne vloge komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozove, da jo dopolni. Rok dopolnitve je sedem dni od dneva prejema poziva za dopolnitev. Nepopolno vlogo, ki jo vlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže.
Zoper odločitev lahko vlagatelj vloži pritožbo za preveritev utemeljenosti sklepa o dodelitvi sredstev na naslov Mestne občine Murska Sobota v roku osem dni od pre-jema sklepa. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Prepozno vložena pritožba se zavrže.
Nenamenska poraba sredstev
V primeru nenamenske porabe sredstev mora prejemnik vsa pridobljena sredstva vrniti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva uvelja-vitve sofinanciranja do dneva vračila sredstev, in sicer:
•	če so bila sredstva nenamensko uporabljena,
•	če se ugotovi, da je prejemnik za pridobitev sredstev navajal neresnične podatke.
Številka: 430-0012/2009-1 (171)
Murska Sobota, dne 9. februarja 2009
21
JAVNE OBJAVE
KOMASACIJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V K.O. BAKOVCI IN K.O. KROG
Komasacija ali zložba kmetijskih zemljišč je upravni postopek, v katerem se zemlji-šča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča. Predmet komasacije so kmetijska zemlji-šča, lahko pa tudi gozdovi, nezazidana stavbna in druga zemljišča na komasacijskem območju ter naprave na teh zemljiščih. Postopek komasacije vodi pristojna upravna enota oziroma komasacijska komisija, ki sodeluje s komasacijskim odborom, ki je posvetovalni organ in ki je sestavljen iz predstavnikov lastnikov zemljišč. Geodetska dela izvaja geodetsko podjetje, kije bilo izbrano na javnem razpisu. V našem primeru je to Ljubljanski urbanistični zavod d.d., s partnerjem Geodetsko družbo d.o.o., oba iz Ljubljane.
20. novembra 2008 smo v KS Bakovci in Krog izvedli predstavitev projekta po-samezne komasacije, na katero smo povabili vse lastnike kmetijskih zemljišč. Na predstavitvi se je s strani izvajalcev geodetskih del in Upravne enote Murska Sobota podrobno predstavil celoten postopek komasacije in se odgovorilo na zastavljena vprašanja. V nadaljevanju povzemamo del predstavitve.
Kratek opis izvedbe komasacijskega postopka:
Ureditev meje na obodu komasacijskega območja in izdelava elaborata ureditve meje na obodu komasacijskega območja
Na urejanje meje komasacijskega območja se vabi vse lastnike tistih parcel, ki ležijo ob obodu komasacijskega območja (znotraj in zunaj) z osebnim vabilom. Geodeti na podlagi predhodnih meritev in veljavnih zemljiškokatastrskih podatkov ugotovijo, kje na terenu poteka meja med parcelami in to pokažejo lastnikom. V postopku se vodi skico zamejničenja in zapisnik o zamejničenju. Terenska merjenja se opravljajo s sodobnimi inštrumenti z avtomatsko registracijo. Na podlagi terenskih merjenj, se izračunajo koordinate točk.
Po končanem postopku na terenu, se v pisarni izdela elaborat ureditve meje, ki ga potrdi odgovorni geodet in se ga odda na pristojno geodetsko upravo.
Za parcele, ki jih obod komasacije deli na dva dela se izdela delilni elaborat. Ureditev meje znotraj komasacijskega območja - gozdovi, trajni nasadi, ohišnice Znotraj komasacijskega območja se zamejniči in izmeri vse parcele, katerih lokacija se v postopku komasacije ne bo spreminjala - gozdove, trajne nasade, ohišnice. Z mejami se seznani lastnike.
Zamejničenje in izmera vseh objektov, ki so pomembni za izvedbo komasacijskega postopka
Na terenu se zamejniči in izmeri obstoječe poti in funkcionalne objekte, stanovanjske objekte, gospodarske objekte, druge objekte, ki so pomembni za pripravo projekta nove razdelitve zemljišč - terase, večje elektro drogove, večja posamezna drevesa in podobno.
V komasacijskem postopku se poleg elaborata ureditve meje komasacijskega ob-močja izdelajo štirje elaborati.
Izdelava in razgrnitev elaborata o obstoječem stanju zemljišč Na podlagi podatkov, ki jih geodetsko podjetje pridobi na pristojni geodetski upravi (podatki o parcelah) in zemljiški knjigi (podatki o lastništvu), se pripravijo zbirni podatki (v pisni in grafični obliki) o zemljiščih in lastnikih, ki sodelujejo v komasa-cijskem postopku. Vsi lastniki zemljišč so pisno vabljeni na razgrnitev teh podatkov, ki so razgrnjeni 15 dni. Istočasno lastniki zemljišč tudi izrazijo svoja pričakovanja o rezultatih komasacije (povedo, kje bi želeli dobiti nove parcele).
Izdelava in razgrnitev elaborata vrednotenja zemljišč komasacijskega območja Za potrebe komasacijskega postopka se, v sodelovanju s komasacijskim odborom, izdela elaborat vrednotenja zemljišč. Agronom pregleda in sondira območje ter na podlagi vzorcev in njihove analize razvrsti zemljišča v vrednostne razrede in določi menjalna razmerja med različnimi vrednostnimi razredi. Podatki se razgrnejo za 15 dni in v tem času lahko vsi zainteresirani podajo ugovore na razgrnjene podatke. O ugovorih odloči pristojna upravna enota na predlog komasacijske komisije.
Izdelava in razgrnitev elaborata idejne zasnove ureditve komasacijskega območja
V	sodelovanju s komasacijskim odborom se pripravi idejno zasnovo ureditve ze-mljišč, ki so vključena v komasacijski postopek. V idejni zasnovi so vrisane smeri
obdelave, obstoječe in predvidene nove poti, obstoječe zarasti.Tako pripravljena
idejna zasnova se za 15 dni razgrne in v tem času lahko komasacijski udeleženci podajo pripombe in predloge, ki jih obravnava komasacijska komisija. 0 pripombah in predlogih odloči pristojna upravna enota na predlog komasacijske komisije. Izdelava, razgrnitev in usklajevanje projekta nove razdelitve zemljišč
Na podlagi elaboratov idejne zasnove, obstoječega stanja zemljišč, vrednotenja ze-mljišč ter podatkov dobljenih s terenskimi merjenji, se izdela projekt nove razdelitve zemljišč, ki je razgrnjen 15 dni. V tem času lahko komasacijski udeleženci podajo pripombe in predloge, ki jih obravnava komasacijska komisija, ki predlaga upravni enoti določene sklepe. Na podlagi teh sklepov se dopolni projekt nove razdelitve zemljišč in se ga v primeru, da je bilo sprememb več ponovno razgrne.
V	celotnem postopku komasacije imajo vsi lastniki možnost aktivno sodelovati in spremljati vsa dogajanja. Na razgrnitve so lastniki vabljeni pisno ali na krajevno običajen način.
Zamejničenje novih parcel v naravi in seznanitev lastnikov
Po potrditvi projekta nove razdelitve zemljišč, se zamejničijo nove parcele in seznani
lastnike z novimi parcelnimi mejami v naravi.
Izdelava elaborata komasacije
Pripravijo se vsi podatki za izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč, ki jo izda upravna enota.
V	tej fazi dobi elaborat komasacije končno obliko, ki je zakonsko predpisana in ela-borat se preda pristojni geodetski upravi, pristojni upravni enoti in investitorju - obči-ni. Na odločbo o novi razdelitvi zemljišč imajo vsi lastniki možnost vložiti pritožbo. Komasacijski postopek je končan, ko na komasacijskem območju ni več nobene pritožbe in postane odločba o novi razdelitvi zemljišč pravnomočna. Tedaj se nove parcele vpišejo v uradne evidence pristojne geodetske uprave in zemljiške knjige. Kaj se trenutno dogaja na komasacijskem območju Bakovci in Krog
Geodeti so na terenu že izvedli vse terenske meritve in pripravili vse potrebno za postopek ureditve meje na obodu komasacijskega območja. Pri terenskih meritvah so bili geodetom v veliko pomoč domačini iz Kroga in Bakovcev, ki so opravljali pomožna dela.
V	pisarni se terenski podatki obdelujejo in pripravljajo za nadaljne postopke. Postopek se bo na terenu nadaljeval v drugi polovici meseca februarja na komasa-cijskem območju Krog. Vabila za postopek mejne obravnave je izvajalec že odposlal vsem lastnikom parcel, ki ležijo ob obodu komasacije. V mesecu marcu pa se bo postopek izvedel še na komasacijskem območju Bakovci. Priporočamo, da se la-stniki parcel, ki so dobili vabila, udeležijo postopka oziroma naj na postopek pošljejo svojega pooblaščenca. Pooblastilo je priloženo vabilu.
V	tem času se je za obe komasacijski območji izdelal tudi osnutek karte vrednotenja zemljišč, ki sta ga komasacijska odbora obeh komasacij že pregledala in podala svoje pripombe. Na podlagi teh pripomb bo agronom takoj, ko bo primerno vreme, ponovno odšel na teren, pregledal zemljišča in karti vrednotenja dopolnil in predstavil obema komasacijskima odboroma.
22
JAVNE OBJAVE
Pripravil: Razvojni center Murska Sobota
Predstavitev Razvojnega centra Murska Sobota
Razvojni center Murska Sobota, (krajše RC Murska Sobota), je lokalna inštitucija za spodbujanje gospodarskega trajnostnega razvoja v Mestni občini Murska Sobota.
RC Murska Sobota se je pri svojem poslanstvu usmeril predvsem na področja gospo-darskega razvoja, razvoja človeških potencialov, turizma, lokalnega trajnostnega pro-storskega razvoja in energetske trajnosti z ohranjanjem naravnih danosti območja. Organizacijam in posameznikom ponujamo:
•	informiranje gospodarskih in socialnih akterjev na področju pridobivanja sredstev iz nacionalnih, regionalnih in evropskih virov;
•	svetovanje, študije in asistenca pri implementiranju projektov;
•	posebna asistenca za MSP pri pripravi podjetniških projektov;
•	razvoj in promocija inovativnih finančnih instrumentov in iniciativnih shem za pospeševanje in spodbujanje investicij malega gospodarstva v sodelovanju z GZS in OZS;
•	ohranjati konkurenčnost in prenos dobrih praks in izkušenj ter znanja drugih organizacij na nacionalni, čezmejni in evropski ravni;
•	tedensko pošiljanje aktualne evropske, nacionalne in lokalne razpise (po elek-tronski pošti).
AKTUALNI IN NAJAVLJENI EVROPSKI RAZPISI V PRVI POLOVICI LETA 2009 Program VSEŽIVLJENSKO UČENJE:
Razpis: COMENIUS
Namen: Program Comenius je namenjen dvigu kakovosti šolskega izobraževanja v Evropi
Komu je namenjen: V programu Comenius lahko sodelujejo organizacije in posame-zniki, ki delujejo na področju predšolskega in šolskega izobraževanja.
Roki za prijavo: 20. in 27. februar 2009
Več o razpisu: http://www.cmepius.si/vzu/comenius.aspx
Razpis: ERASMUS
Namen: Namen programa je podpiranje uresničevanja evropskega visokošolskega prostora in krepitev prispevka visokošolskega in poklicnega izobraževanja na višjih stopnjah k inovativnim procesom.
Komu je namenjen:
•	študentom in udeležencem usposabljanja v vseh oblikah izobraževanja in uspo-sabljanja na terciarni ravni, institucijam, učiteljem, vodjem usposabljanja in ostalemu osebju teh zavodov;
•	združenjem in predstavnikom oseb, vključenih v visoko šolstvo, vključno z ustre-znimi združenji študentov, univerz in učiteljev/vodij usposabljanja;
•	podjetjem, socialnim partnerjem in drugim predstavnikom poklicnega življenja;
•	javnim in zasebnim telesom, vključno z nepridobitnimi organizacijami in NVO-
ji...
Roki za prijavo: 13. marec 2009
Več o razpisu: http://www.cmepius.si/vzu/erasmus.aspx
Razpis: LEONARDO DA VINCI
Namen: Prispevati k razvoju in povezovanju evropskega poklicnega izobraževanja in usposabljanja, osebni razvoj, mednarodno sodelovanje izobraževalnih, nevladnih ustanov, podjetij in socialnih partnerjev.
Komu je namenjen: Posameznikom, vključenim v poklicno in strokovno izobraževanje, osebam na trgu dela, osebam s posebnimi potrebami, nezaposlenim ter vsem upra-vičenim organizacijam.
Rok za prijavo: 20. februar 2009,27. marec 2009 Več o razpisu: http://www.cmepius.si/vzu/leonardo.aspx
Razpis: GRUNDVIG
Namen: Program Grundtvig je namenjen splošnemu izobraževanju odraslih in pridobi-vanju znanj in praks, s katerimi zagotovimo učinkovitejše soočanje s poslovnimi izzivi na ravni organizacije pa tudi kakovostnejše osebno življenje. Izobraževanja so lahko formalna in neformalna.
Komu je namenjen: Organizacijam in posameznikom, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih; uporabnikom storitev, ki jih zgoraj navedene organizacije in posamezniki nudijo (učeči se odrasli).
Roki za prijavo: 20. februar 2009, 31. marec 2009, 30. april 2009,15. september 2009
Več o razpisu: http://www.cmepius.si/vzu/grundtvig.aspx Razpis: Operativni program Srednja Evropa
Namen: Program se osredotoča na štiri prioritete, ki jih določa uredba o strukturnih skladih: inovacije, dostopnost, okolje in trajnostni razvoj mest. V programskem doku-mentu so opredeljene prednostne naloge programa in s pripadajočimi ukrepi Komu je namenjen: Nacionalna, regionalna in lokalna oblast; Subjekti javnega prava; Zasebne institucije
Rok za prijavo: 18.3.2009
Več o razpisu: http://www.cilj3.mop.gov.si/index.php?id=36&lang=sl NAJAVA RAZPISOV:
Razpis: Operativni program Mediteran (V pripravi)
Namen: namen je krepitev čezmejnega sodelovanja s pomočjo lokalnih in regionalnih pobud, krepitev transnacionalnega sodelovanja z akcijami, ki vodijo k integriranemu teritorialnemu razvoju, povezanemu s prednostnimi nalogami Skupnosti ter krepitve interregionalnega sodelovanja in izmenjavi izkušenj na ustreznih teritorialnih ravneh.
Komu je namenjen: Nacionalna, regionalna in lokalna oblast; Subjekti javnega prava; Zasebne institucije (odvisno od ukrepa)
Rok: Objavljen bo predvidoma do sredine marca 2009
Več o razpisu: http://www.cilj3.mop.gov.si/index.php?id=60&lang=sl
Razpisi Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije:
Razpis: Mentorske sheme (v pripravi)
Namen: Namen projekta bo spodbujanje k uvajanju mentorskih shem v podjetjih, kjer se novozaposlenim nudi uvajanje v splošno organiza-cijo podjetja in delovni proces, da so v najkrajšem možnem času uspo-sobljeni za samostojno opravljanje dela, ki je tudi kvalitetno opravljeno. Komu je namenjen: podjetjem, zaposleni - mentorji Rok za prijavo: v pripravi, predvidoma v začetku leta 2009.
Več o razpisu: http://www.sklad-kadri.si/
2.	Razpis: Delovno kroženje zaposlenih (v pripravi)
Namen: Sklad pripravlja izvedbo projekta, ki bo sestavljen iz študije in javnega razpisa.
23
JAVNE OBJAVE
Cilj prve faze programa je izvedba kvalitetne študije, ki v kateri bodo povzete dobre prakse v Evropi. S študijo se bo proučilo izvajanje tovrstnih programov na naci-onalni ravni in v slovenskih podjetjih ter analiziralo stanje potreb podjetij. Rezultat študije bo kvaliteten predlog sistema izvedbe programa delovno kroženje zaposle-nih oz. angl. job rotation v Sloveniji, ki bo usklajen tako z evropsko kot s sloven-sko zakonodajo. Na podlagi rezultatov prve faze se bo oblikovala druga faza, ki je integracija predhodno razvitega sistema v slovensko okolje in izvajanje le-tega. Prvi del projekta bo izveden kot javno naročilo manjše vrednosti z začetkom predvido-ma decembra 2008, javni razpis pa bo predvidoma objavljen junija 2009.
Več o razpisu: http://www.sklad-kadri.si/
Razpis: Javni razpis za obnovo kulturnih spomenikov, ki so v zasebni lasti (Ministrstvo za kulturo) (v pripravi)
Rok za prijavo: v pripravi, predvidoma v začetku leta 2009.
Razpisi Slovenskega podjetniškega sklada (razpisi so v pripravi):
1.	Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (60 do 80% garan-cije izdanega kredita) (odprt predvidoma spomladi 2009)
2.	Subvencije za zagon podjetij v tehnoloških parkih in inkubatorjih (odprt predvidoma spomladi 2009)
3.	Pogarancije za regionalne garancijske sheme (odprt predvidoma spomladi 2009)
4.	Subvencije za nakup nove tehnološke opreme v MSP(odprt predvidoma spomladi 2009)
5.	Subvencije za turistične projekte(odprt predvidoma jeseni 2009)
Več informacij na: http://www.podjetniskisklad.si/index.php?id=107
Razpisi Aure (objavljena predvidoma v februarju 2009):
1.	Razpis za gospodarske družbe in samostojne podjetnike - Individualni sistemi ogrevanja na lesno biomaso
Komu je namenjen: Upravičenci na 1. razpisu so vsa podjetja, organizirana kot go-spodarske družbe ali samostojni podjetniki, registrirana po Zakonu o gospodarskih družbah
2.	Razpis za gospodarske družbe in samostojne podjetnike - Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso
Upravičenci na 2. razpisu so pravne osebe, ustanovljene na podlagi Zakona o gospo-darskih družbah, Zakona o društvih, Zakona o ustanovah, Zakona o zavodih in Zakona o verski svobodi ter samostojni podjetniki, ki imajo uradni sedež v Republiki Sloveniji Več o razpisih: http://www.aure.si
Razpis Eko sklada:
Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb občanov (objavljen predvidoma v februarju ali marcu 2009)
Več na strani: http://www.ekosklad.si/html/razpisi/main.html
Za dodatne informacije o razpisih ali za prijavo na prejemanje tedenskih razpisov se obrnite na:
Razvojni center Murska Sobota, Kardoševa 2, SI-9000 Murska Sobota
Kontaktna oseba: Sonja Vratarič
Tel.+386 2 525 16 35
Faks+386 2 5251615
E-pošta: sonja.vrataric@murska-sobota.si
Optika
080 CLARUS
Clarus
www.clarus.si
24
AKTUALNO
brezplačna storitev za občane Mestne občine Murska Sobota
Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več nači-nov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na naslednje načine:
•	preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu,
•	na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu,
•	z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si,
•	z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.
Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani www.obcan.si/ murskasobota.
Smrtno nevarno križišče (pri Zvezdi)
Spoštovani!
Že dvakrat se mi je zgodilo sledeče: če se peljete po Slovenski proti križišču pri Zvezdi (ne gledi na smer vožnje, lah-ko je iz smeri sodišča proti Lendavski ali obratno) in vozite SAMO 40 km/h ter ste 10 m pred križiščem in se prižge rumena luč na semaforju (to pomeni da varno ustavljanje ni več možno), NITI POD RAZNO ne pridete skozi križišče, ne da bi na drugi strani že gorela zelena luč na prehodu za pešce!!! V kolikor je pešec na drugi strani križišča nepazljiv in stopi na prehod, ne da bi se prej pre-pričal, ali je križišče prazno, ga zagotovo povozite.
Problem je ta, da je čas rumene luči na semaforju bistveno prekratek glede na širino križišča, oziroma se zelena luč na nasprotni strani prižge bistveno prehitro. V kolikor mi kdo ne verjame in misli, da pretiravam, predlagam, da izvede prak-tični test z vožnjo skozi omenjeno kri-žiče pod navedenimi pogoji. V vsakem primeru pa je treba ukrepati, preden bo prepozno.
Odgovor občinske uprave
Pozdravljeni, odgovor vam je pripravil mag. Hugo Maučec, svetovalec za pro-storsko in urbanistično planiranje mestne občine.
Navajamo odgovor:
“Problematika, ki jo omenjate, nam je že znana in smo že pristopili k pridobivanju ponudbe o izdelavi načrta semaforizacije, ki je osnova za spremembo delovanja ob-stoječih semaforjev in osnova za nadaljnjo
novo programiranje delovanja semaforjev v križišču na Slovenski ulici pri Zvezdi. ”
Socialna trgovina za ogrožene
Mene zanima, če se bo tudi v Murski Soboti odprla trgovina za socialno ogro-žene, kot se odpirajo po Ljubljani in kje naj bi bila zgrajena. Hvala za odgovor.
Odgovor občinske uprave Pozdravljeni, na vaše vprašanje vam mestna uprava odgovarja, da se odprtje take trgovine predvideva v mesecu marcu, najverjetnejše v najetih prostorih v centru mesta M. Sobota. Več vam zaenkrat ne moremo povedati, ker nam še niso znani vsi podatki.
Informacijska toča
Pred leti smo tudi v Murski Soboti dobi-li informacijsko točko, ki je sicer dokaj “skrito” postavljena za knjižnico v Zvezni ulici, pa vsaj imeli smo jo. Informacijska točka je namreč delovala zelo kratek čas, saj sedaj že kar lep čas “napravo” prekriva prah, ker ne deluje. Ali si turist ali drugi obiskovalec mesta Murska Sobota res ne zasluži vsaj nekaj informacij oz. ali res nimamo nobenih služb, ki bi za to skr-bele, nenazadnje ali ta IT nima svojega upravljavca, če jo je že lastnik zapustil!? Kdo pa je financiral to “pokvarjeno” napravo? Verjetno sredstsva UE, in ne skrbnika!
Odgovor občinske uprave
Pozdravljeni, na vaše vprašanje je odgovo-rila Darja Potočnik, svetovalka za kulturo in turizem mestne občine.
“Zahvaljujemo se za vaše opozorilo. Napako bomo v najkrajšem možnem času poskušali odpraviti. ”
Osvetljenost prehoda za pešee POKOPALIŠČE MS
Prehod za pešce je v čisti temi. Verjetno bi se kar zadovoljivo dalo bolj osvetli-ti prehod s tem, da bi vzdrževalec jav-ne razsvetljave zasukal prvo svetilko z Industrijske ulice malo desno proti pokopališču/prehodu.
Odgovor občinske uprave
Pozdravljeni, odgovor vam je pripravil višji referent za komunalno dejavnost Bogomir Rola. Navajamo odgovor:
“Osvetlitev prehoda za pešce pri pokopa-lišču v M. Soboti zares ni zadovoljiva, zato ga je treba osvetliti. Slednje je bilo ugotovljeno tudi ob popisu stanja vseh pre-hodov za pešce, ki je bil izveden v lanskem letu. Zal je podobnih primerov več in v občinskem proračunu ni mogoče zagotovi-ti toliko sredstev, da bi lahko vse prehode osvetlili hkrati. Zato bo osvetlitev prehodov potekala po določenih prioritetah v skladu z načrtom razvojnih programov Mestne občine M. Sobota. V skladu s slednjim so bili doslej osvetljeni trije prehodi, najmanj eden bo osvetljen tudi v letošnjem letu. Osvetlitev omenjenega prehoda, ki je sicer na državni cesti, je sorazmerno zahtevna in po ocenjeni vrednosti za izvedbo tudi med dražjimi, zato se proučujejo še do-datne možnosti racionaliziranja stroškov. Možna rešitev, ki ste jo sami predlagali, je vsekakor lahko takoj izvedljiva in bi vsaj začasno do neke mere stanje izbolj-šala, zato jo bo Mestna uprava prek po-
godbenega vzdrževalca javne razsvetljave strokovno proučila in v okviru možnega in sprejemljivega tudi izvedla. Vsakakorpa si bo tudi prizadevala, da se prehod čim prej osvetli s samostojno osvetlitvijo. ’’
Čiščenje dimnikov
Spoštovani.
Lepo prosimo za odgovor v zvezi z opra-vljanjem dimnikarskih storitev oz. čišče-njem dimnikov. Namreč v Ledavskem naselju v Murski Soboti nas v kurilni sezoni 2008/2009 še nobenkrat ni obiskal dimnikar, zato se bojimo, da bi zaradi neočiščenih dimnikov prišlo do kakšnega požara. Na koncesionarja ABC Dimnikarstvo smo se že obrnili, tako pismeno po elektronski pošti kot tudi po telefonu, vendar odgovora žal ni-smo prejeli. Prejšnja leta nas je dimnikar obiskal vsaka dva meseca, brez da bi ga poklicali, zato smo kar nekaj časa zaman čakali na dimnikarja.
Vljudno naprošamo za odgovor, kako naj rešimo težavo.
Odgovor občinske uprave
Pozdravljeni, mestna uprava oz., v vašem primeru, vodja Oddelka za okolje in pro-stor Nada Torokje vaše vprašanje posredo-vala podjetju Dimnikarstvo, preverila vaše navedbe ter pridobila odgovor direktorja ABD Dimnikarstvo.
In sicer vam direktor Bojan Brenčič spo-roča, da jim vaš primer ni poznan ter vas naproša, da se s svojo zadevo obrnete neposredno na njihov telefon 53 51 310 oz. jim pišete na elektronski naslov: abd. dimnikarstvo @siol. net.
25
AKTUALNO
Minister Gregor Golobič
obiskal Mursko Soboto
Karlo Vratarič
V drugi polovici meseca januarja je Mursko Soboto obiskal minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič s sodelavci in predsta-vil razpise za spodbujanje tehnološke-ga razvoja in raziskovalno-razvojnih projektov.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo letos na-črtuje znatno povečanje sredstev za spodbujanje tehnološkega ra-zvoja in raziskovalno-razvojnih projektov. V ta namen je bilo v preteklem letu na voljo 24 mili-jonov evrov, v letošnjem letu pa jih bo štirikrat več. Poleg načr-tovanih 40 milijonov evrov bo na voljo še 58 milijonov evrov sredstev iz naslova spodbud raz-iskavam in razvoju za izhod iz krize, kar skupno znese 98 mili-jonov evrov, in to za vse velikosti podjetij.
»Se posebej sem zadovoljen, ker smo tudi zdaj v rebalansu prora-čuna uspeli uveljaviti prepričanje, poglede in potrebo ter predvsem malim in srednjim podjetjem, ki so sicer bila pogosto zapostavlje-na, nameniti enako težo,« je po-udaril minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič.
Prva predstavitev možnosti čr-panja sredstev je bila prav v
Murski Soboti, po drugih regi-jah pa bodo predstavitve sledile vse do sredine februarja. Razlog, zakaj so pohiteli s predstavitvijo načrtov, je, da je večina sredstev vezana na koledarsko leto, pro-jekti pa terjajo precej napora na obeh straneh, pozno objavljeni razpisni pogoji pa pomenijo kraj-ši možni čas koriščenja sredstev. Golobičevemu ministrstvu je priznana pomembna vloga pri oblikovanju ključnih razvojnih politik slovenske vlade, v skupi-ni petih ministrov pa je prostor tudi za vidike, ki jih pokriva ta resor. Končni cilj je okrepiti vlo-go Slovenije na ključnem poten-cialu, znanju, Golobič pa rezer-ve vidi pri proizvodnji izdelkov z višjo dodano vrednostjo, kjer Slovenija še izrazito zaostaja za evropskim povprečjem.
Na drugi strani pa naj krepitev »konkurenčne sposobnosti« z večjo intenzivnostjo dela prak-tično ne bi bila mogoča, saj je tu Slovenija prišla do roba in novega
razvoja ni mogoče načrtovati. Poleg ministra Golobiča sta na vprašanja udeležencev odgovar-jala še državni sekretar Jozsef Györkös in generalni direktor Direktorata za tehnologijo Aleš Mihelič, v razpravi pa so gospo-darstveniki navajali težave pri nekaterih razpisih in statusu de-litve podjetij na mala, srednja in velika, na katera pa so dobili od-govor, da je to v večini primerov posledica evropske zakonodaje. Mnogi so izpostavili tudi preza-pletene postopke prijav na raz-pise, o čemer minister Gregor Golobič pravi: »Ugotavljamo, da so postopki prezapleteni, tudi njihova osnovna naravnanost je nenaklonjena uporabniku, in to tako ne more ostati. Zdi se, da se je na en sklop evropskih predpisov, ki so včasih tudi ne-razumno birokratski, naselil še slovenski birokratski kos in vse skupaj je postalo precej nepre-hodno za tiste, ki so jim razpisi namenjeni.«
Minister Mitja Gaspari z ekipo tako skupaj z drugimi ministri že zbira predloge in koordinira stvari, da bi te postopke očistili nepotrebne navlake.
26
AKTUALNO
Informacijska točka
Europe Direct Murska Sobota
Dejan Bogdan
V	letošnjem letu je v Zavodu PIP v Murski Soboti z delova-njem pričela Informacijska točka Europe Direct Murska Sobota, ki pod okriljem Evropske komisije ter predstavništva Evropske ko-misije v Sloveniji skrbi za sezna-njanje javnosti v pomurski regiji z delovanjem Unije. Zavod PIP je bil s točko Europe Direct Murska Sobota izbran na podlagi razpisa Evropske komisije za obdobje na-slednjih štirih let.
Točka Europe Direct predstavlja Informacijsko točko v mreži, vzpostavljeni na celotnem ob-močju Evropske unije. Osnovni namen točke lahko strnemo v tri sklope, in sicer: informira-nje lokalnega prebivalstva o EU, spodbujanje razprave in povratno informiranje evropskih institucij.
V	svojih prostorih ponuja obi-skovalcem številne brezplačne publikacije. Informacijska točka bo razpravo o EU spodbujala v okviru delavnic, okroglih miz in
javnih razprav. Del aktivnosti bo posvetila informiranju mladih po pomurskih šolah.
Maja letos bo Slovenija obeležila peto obletnico vstopa v Evropsko unijo. Vse od osamosvojitve si je naša država prizadevala, da posta-ne del družine evropskih narodov, katerih osnovni cilj je doseganje demokratičnih idealov, blaginje in zagotavljanje temeljnih člove-kovih pravic. Unija ponuja obilo priložnosti, ki jih velja izkoristiti. Ključnega pomena je, da so lju-dje na lokalni oziroma regionalni ravni v zadostni meri seznanjeni z aktualnimi dogodki, povezanimi z EU. Med prebivalstvom je treba vzbuditi zavest, da lahko zgolj z aktivnim udejstvovanjem vplivajo na odločitve evropskih voditeljev. Evropska komisija si prizadeva, da bi bilo komuniciranje znotraj Unije dvosmerno. Informacijska točka Europe Direct Murska Sobota bo zbirala predloge, ideje in kritike lokalnega prebivalstva
ter jih posredovala odgovornim organizacijam.
Evropski parlament in Svet Evropske unije sta na pobudo Evropske komisije razglasila leto 2009 za evropsko leto ustvarjalno-sti in inovativnosti. Tudi pomur-ska regija lahko uveljavi ustvarjal-nost in inovativnost na področju osebnega, družbenega in gospo-darskega razvoja. V ta namen bo Informacijska točka Europe Direct Murska Sobota s svojimi projekti opozarjala posameznike in organizacije v pomurski regiji na pomen znanja in idej v visoko konkurenčnem svetu. Največja pozornost bo namenjena projek-tom s področja vseživljenjskega učenja, varovanja okolja, energije, varstva potrošnikov, madžarske narodnostne skupnosti in romske etnične skupnosti.
V okviru EU bodo leto 2009 zaznamovale volitve v Evropski
parlament. Evropska unija se so-oča s padanjem volilne udeležbe, zato je pomembno, da se njeni dr-žavljani zavedamo pomena ude-ležbe na volitvah, saj na ta način odločamo o svoji prihodnosti. Veliko svojih aktivnosti bo točka v naslednjih mesecih namenjala prav informiranju o pomenu in vlogi Evropskega parlamenta. Informacijska točka Europe Direct Murska Sobota je ena še-stih informacijskih točk Evropske komisije, ki delujejo v Sloveniji. Zainteresiranim posameznikom in organizacijam z veseljem odgo-vorijo na vsak klic oziroma elek-tronsko sporočilo. Zraven infor-macijskih točk pa deluje v Bruslju tudi osrednji klicni center, kjer na brezplačni telefonski številki 00800 67 89 10 11 državljanke in državljani prejmejo informaci-je o Evropski uniji v vseh njenih uradnih jezikih.
Skrivnosti rokopisov
Aleksandra Grah
Čeprav je v Murski Soboti rojena Alenka Martinuzzi končala študij smeri računovodstva in revizije, je marsikomu bolj poznana kot grafologinja.
Prav grafologija kot znanstvena veda, ki na osnovi analize roko-pisa in drugih ročnih del (skice, slike, skulpture ipd.) prihaja do zaključkov o osnovnih karak-teristikah osebnosti, o njenem fizičnem, mentalnem in emoci-onalnem stanju ter o obstoječih in spremenljivih delih človeške
duše, je njena nova strast. Zato ji zadnja leta namenja veliko pozor-nosti, na to temo pa je končala tudi študij na Evropski grafološki šoli GE - Global Elite.
Prav na temo rokopisov je v Klubu PAC v dveh nadaljevanjih pripravila zanimivo predavanje in na njem na kar najbolj nazo-ren način skušala dokazati, da je pisava zagotovo osebna izkaznica slehernega posameznika. Martinuzzijeva je poleg osnov-nih dejstev grafologije predsta-vila tudi oblikovne, gibalne in prostorske pisalne značilnosti, razložila posamezni pomen črk in uporabnost različnih analiz rokopisov. Dejala je še, da ima-jo pri razkrivanju osebnosti na osnovni pisave določen pomen tudi naklon pisave, pritisk na pisalno površino, velikost črk in še mnogo drugega.
Avto Rajh d.o.o.
27
AKTUALNO
Pomurske lekarne
Lepo pozdravljeni
Geza Grabar
V okviru projekta Pomurskih lekarn iz Murske Sobote »Lepo pozdravljeni« v Klubu PAC že nekaj časa poteka ciklus predavanj s področja zdravega načina življenja in zdravilstva. Letos sta bili že dve odmevni predavanji: magistra farmacije Polonca Fiala je govorila o v tem času najbolj aktualni temi - gripi in prehladu, njen kolega Bojan Madjar pa o pravilni in varni rabi vitaminsko-mineralnih dodatkov.
Na temo gripe in prehlada, ki sta dve ločeni bolezenski stanji, čeprav ju večina ne loči, je bila izpostavlje-na vrsta koristnih informacij. Tudi o tem, kako se tej nadležni bolezni zoperstaviti, pa tudi kako se zdraviti in kako jo pozdraviti, kadar se nas loti. Zanimiva je bila sestava domače priročne lekarne za samozdravljenje v primeru, kadar zbolimo.
Čeprav vitaminsko-mineralni do-datki po svoji funkciji niso zdravi-la, je njihova pravilna in varna raba na prvem mestu. Govora pa je bilo tudi o najbolj znanih vitaminih in mineralih, njihovi vlogi, naravnih virih ter določenih opozorilih, de-nimo o interakciji ali kot dopolnilu ali izključevanju z zdravili. Vnos mikrohranil je zlasti priporočljiv za ogrožene skupine populacije (otroci, nosečnice, starostniki, bolniki ...), dobrodošel pa je tudi pri ljudeh, ki so izpostavljenih težkim fizičnim in psihičnim naporom.
Prvi knjigi Bolezni in stres, ki jo je priznani kardiolog dr. Radovan Starc predstavil v Murski Soboti leta 2007, zdaj sledita dve z zgovornim naslovom Bolezni zaradi stresa. Na petkovi pred-stavitvi knjig in predavanju v polni Jakijevi dvorani je naš rojak, ki živi in dela v Ljubljani, ilustrativno ponazo-ril vzročno povezanost bolezni srca s stresom in naši navadami, kot sta ško-dljivo kajenje in prekomerno pitje, ter počutjem žalosti ob izgubi najbližjih, delovnega mesta ali kakšnega drugega dogodka.
Predvsem neobičajen in zanimiv do-godek je bilo srečanje z avtorjem, tudi zaradi osebnega prizadevanja založnika Petra Antunoviča pri glasbenem izboru nastopajočih. S klarinetom in kitaro sta številne prisotne navdušila Marija Druič in Andrej Tibaut, predavanje dr. Radovana Starca pa je popestril tudi nastop klape Lavanda iz Ljubljane z dalmatinskimi pesmimi in sklepno slo-vensko, namenjeno Radovanovi mami ob njenem rojstnem dnevu. Vsi trije njeni snovi so zdravniki in ob kirurgu
Iztoku, ki je zaposlen v murskosobo-ški bolnišnici, smo imeli redko pri-ložnost v Murski Soboti srečati tudi Vita Starca, imetnika dveh doktoratov znanosti, ki se je s hčerko Majo udele-žil predstavitve bratove knjige.
Ob stanovskem, ker je bilo na petko-vi predstavitvi knjige Stres in bolezni kar nekaj zdravnikov in tudi bolnikov oziroma pacientov priznanega kardi-ologa ter njegovih sošolcev in prijate-ljev, je bilo to tudi družinsko druženje. Predvsem pa priložnost, da smo lahko vsi prisotni na poljuden način zvedeli, kako usodne so lahko posledice stresa na srcu in zdravju. Zdravnik specialist, zdaj primarij na kardiološkem oddel-ku Kliničnega centra v Ljubljani, dr. Radovan Starc ima več kot tridesetle-tne izkušnje. Njihov prenos na papir in v pomoč bolnikom, oziroma tistim, ki lahko to postanejo, vzpodbuja k bra-nju knjig, kot sta Bolezni in stres ter Bolezni zaradi stresa, pa tudi ostalih podobnih, s katerimi lahko poskrbi-mo za svoje počutje in zdravje svojega srca.
www.apms.si - 031 323 051
Kri rešuje
življenje!
Tega se zavedamo vsi, še najbolj pa se tega zavedamo tisti, ki smo jo že potrebovali in smo zaradi tega sedaj tukaj, se lahko smejimo in veselimo. A le redko razmišljamo, kako smo kri dobili in komu se lahko zahvalimo.
Ob tej priložnosti bi se zahvalili vsem krvodajalcem, še posebej pa bi se zahvalili naši občanki, naši muralistki, naši krvodajalki in še petdesetkrat naši ...
Kdor daruje kri 50-krat, je ve-lik in human človek; med njimi je MARJANA GOMBOC iz Murske Sobote.
Rdeči križ Slovenije Območno združenje Murska Sobota
28
AKTUALNO
Ekološki pridelovalci in predelovalci
so se povezali v konzorcij
Karlo Vratarič
Z namenom ponuditi zdravo hrano, povečati konkurenčnost in tržno usmerjenost kmetijskih go-spodarstev so ekološki in biodina-mični pridelovalci in predelovalci iz Pomurja ustanovili konzorcij. Za zdaj je k njemu pristopila tre-tjina ekoloških kmetov, ker pa je pogodba o ustanovitvi odprtega tipa, pa se bo v konzorcij možno vključiti tudi v prihodnosti.
V okviru Skupine Era iz Velenja je bil konec lanskega leta usta-novljen prvi pomurski konzorcij ekoloških pridelovalcev, v okviru
katerega bo s kmetovalci potekalo sodelovanje pri pridelavi, odkupu in predelavi ekoloških in biodina-mičnih proizvodov ter zagotavlja-nju skladiščenja in prodaji hrane. »Namen ustanovitve konzorcija je institucionalna vzpostavitev par-tnerstva, ki bo zagotovilo in iz-boljšalo ekonomsko učinkovitost ter povečalo konkurenčnost kme-tijskih gospodarstev ekoloških in biodinamičnih pridelovalcev in predelovalcev Pomurja,« pravi članica in hčerka predsednika konzorcija Franca Vratariča Nina
Vratarič. Konzorcij si bo prizade-val ponuditi in promovirati člove-ku in naravi zdrav način pridelave in predelave hrane ter povečati tržno usmerjenost kmetijskih gospodarstev.
Trenutno je konzorcij sestavljen iz devetnajstih različnih posamezni-kov in malih podjetij, ki sledijo skupnim ciljem, medtem ko naj bi bilo vseh, ki se ukvarjajo z eko-loškim kmetovanjem v Pomurju, okoli šestdeset, kar pomeni, da je konzorcij doslej uspel pritegniti le tretjino. Med podpisniki konzor-cija je tudi Ekološki center Svit, ki že ima nekaj izkušenj na podro-čju ekološke pridelave, predelave in dodelave. Konzorcij bo svoje izdelke ponujal v novem sodob-nem večnamenskem centru MBC Pomurje v Murski Soboti, ki ga ima Skupina Era, ki je tudi sicer pripomogla k njegovi ustanovi-tvi. »Kot kaže — in upajmo, da bo
tako tudi ostalo, smo v Skupini Era dobili zanesljivega partnerja: kar imamo mi, potrebujejo oni; kar imajo oni, potrebujemo mi. Z njimi se dogovarjamo na vseh po-dročjih, od skupnih projektov do tega, da so eden izmed odjemal-cev naših produktov. V MBC-ju bo najverjetneje tudi sedež kon-zorcija, tako da bo dejansko vse na enem mestu. To bo neke vrste borza za ekološke pridelovalce in predelovalce, pa tudi za tiste, ki jih zanima zdrav način življenja,« meni Vrataričeva.
Ponudba konzorcija je že zdaj do-kaj pestra in raznolika, njihova želja pa je najti ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Tako je na primer ponudba sveže sezonske zelenjave zelo omejena, prav tako skoraj ni ekološkega mesa, je pa po drugi strani po-nudba žitaric ter izdelkov iz njih dokaj pestra.
www.tiskarnaklar.com
AKTUALNO
Ze osmič ekokviz
Karlo Vratarič
Na Osnovni šoli III v Murski Soboti so organizatorji predsta-vili Ekokviz 2008/09, že osmi po vrsti, ki pa bo prvič v celoti potekal prek spleta, tako da bo tekmovanje »še bolj zeleno«. Na njem se bodo v ekoznanju po-merili starejši osnovnošolci iz vse Slovenije in svojim šolam poma-gali pridobiti naziv ekošola.
Na Osnovni šoli III v Murski Soboti so konec januarja pred-stavili Ekokviz 2008/09, ki bo letos prvič v celoti potekal prek spleta. Na njem se bodo v eko-znanju pomerili starejši osnov-nošolci iz 173 osnovnih šol iz vse Slovenije in svojim šolam poma-gali pridobiti naziv ekošola. »Po objavi razpisa za ekokviz, pra-vil za sodelovanje ter možnosti prijave za sodelovanje šol, ki še niso ekošole, smo prejeli skupno 173 prijav. Možnost sodelovanja pri ekokvizu smo ponudili tudi drugim osnovnim šolam, ki še niso ekošole, in na osnovi pova-bila se je odvzalo šest osnovnih šol, ki se želijo vključiti v mrežo slovenskih ekošol in sodelovati v letošnjem ekokvizu,« je povedal direktor Pomurskega ekološkega centra Milan Bogataj, ki je tudi organizator kviza. Slovenske šole so v sistemu ekokviza združene v osem regij, med najbolj dejavni-mi pa so že tradicionalno osnov-ne šole iz Pomurja. »Zanimanje
za sodelovanje je izredno veliko, ob tej priložnosti pa bi pohva-lil pomurske ekošole, kajti vseh trideset ekošol v Pomurju je vključenih v projektno dejavnost ekokviza,« je še dodal Bogataj. Organizatorji glede na število prijav pričakujejo udeležbo okoli 700 ekip, kar pomeni, da bo v začetku marca, ko bodo potekala šolska tekmovanja, v kvizu sode-lovalo kar 2.000 učencev iz vse Slovenije.
Slovenske šole so v sistemu eko-kviza združene v osem regij, med najbolj dejavnimi pa so že tradicionalno osnovne šole iz Pomurja, od koder se so se na letošnji ekokviz prijavile prav vse ekošole. Ena aktivnejših je tudi Osnovna šola III Murska Sobota. Njihova koordinatorica progra-ma ekošola, Gabrijela Mastnak, je ob tem povedala: »Na Osnovni šoli III Murska Sobota smo na-ziv ekošola prvič pridobili že v šolskem letu 2002/03. Letos se bomo zanj ponovno potegovali, zato moramo sodelovati v vsaj petih projektih. Eden od njih bo ekokviz, ki smo ga izbrali, ker je zabaven in obenem poučen, med otroki pa je veliko zanimanje za sodelovanje na njem, saj jim je všeč, da lahko tekmujejo kar prek spleta.«
Ideja, da se ekokviz umesti na splet in s tem postane še bolj eko-
loški, je prišla s strani Telekoma Slovenije, ki se je v letošnjem šolskem letu pridružil organiza-torjem kviza in prevzel njegovo pokroviteljstvo ter prinesel nekaj novih zamisli. V imenu Telekoma Slovenije se je predstavitve ude-ležil Zdenko Maučec, direk-tor Prodajne enote Telekoma Slovenije v Murski Soboti: »Telekom Slovenije je v zadnjih letih zelo dejaven na področju varovanja okolja, med drugim smo pridobili tudi okoljski cer-tifikat ISO 14001. Odločitev za sodelovanje in pokroviteljstvo je bila nadaljevanje poti, ki smo si jo zastavili. Organizatorjem smo predlagali, da izkoristimo pred-nosti, ki nam jih ponuja splet, in tekmovanje v celoti prenesemo nanj.«
Februarja bodo učenci skupaj z ekokoordinatorji predelali učno gradivo in se za vajo že pomerili v pridobljenem ekoznanju. Učenci
se bodo hkrati urili v reševanju kviza in še utrjevali svoje znanje, ki ga bodo nato preverili na šol-skih kvalifikacijah, predvidoma 11. marca. Na podlagi rezultatov s šolskih tekmovanj bo obliko-vanih osem regijskih lestvic in najboljše ekipe iz posameznih regij se bodo uvrstile na državno tekmovanje. To bo potekalo na svetovni dan zemlje, 22. aprila, v Ljubljani in bo obenem bo to tudi zaključni dogodek Ekokviza 2008/09.
30
AKTUALNO
Preventivna akcija Policije
Tadej Kirinčič
Kljub temu da se je splošna prometna varnost na področju Slovenije v minulem letu sicer iz-boljšala, pa se je število smrtnih žrtev med pešci, v primerjavi z le-tom poprej, povečalo. Zato so se na Direkciji Republike Slovenije
za ceste — Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu odločili zopet obuditi medijsko kampanjo, katere bistveni namen je osvešča-nje pečcev v prometu. V prvem mesecu letošnjega leta je, pod slo-ganom “bodi previden”, potekala preventivna akcija Pešec, katere bistveni namen je zmanjšati šte-vilo prometnih nesreč, v katerih so udeleženci pešci. Izvajanje akcije, ki je sicer potekala pod okriljem Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pa je s svojim delom in ukrepi dodatno podprlo še Ministrstvo za notranje zadeve, predvsem Policija.
V okviru akcije so tako izvedli mnoge aktivnosti, pri izvedbi nekaterih pa so se jim pridruži-li tudi policisti Policijske uprave Murska Sobota. Tako so v sobo-to, 24. januarja, v enem izmed murskosoboških nakupovalnih središč skupaj pripravili dogodek,
na katerem so predstavniki Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mimoidoče povabili v posebej izdelan napihljiv šotor, ki so ga poimenovali kar Vidko, kjer so obiskovalcem prikazali razliko v opaznosti in zaznavnosti pešca, ki nosi odsevno telo, ter pešca, ki ne nosi odsevnega telesa. Vsem zain-teresiranim, predvsem pa mlajšim obiskovalcem, so podeljevali tudi brezplačna odsevna telesa in tako razdelili približno 250 odsevnih trakov ter 150 kresničk.
Policisti PU Murska Sobota so do-godek izkoristili tudi za promocijo lastnih aktivnosti. Obiskovalcem razstavnega prostora so tako na velikem LCD-zaslonu predva-jali videoposnetke neodgovorne in nevarne vožnje, ki so jih med opravljanjem dolžnosti z namen-skim vozilom posneli policisti sami, obenem pa so obiskovalce poučevali o nevarnostih v cestnem
prometu. Prometni inšpektor na PU Murska Sobota, Srečko Steiner, nam je ob tej priložno-sti tudi povedal, da Pomurje, žal, spada v sam slovenski vrh po šte-vilu prometnih nesreč, v katerih so udeleženi pešci. Največ pešcev v tovrstnih nesrečah spada v sta-rostno skupino nad 54 let, nema-lokrat pa je v krvi prisoten tudi alkohol. Nobeno naključje ni, da so za aktivnejše izvajanje akcije odločili ravno sedaj, saj je zaradi pogoste megle in kratkih dni šte-vilo tovrstnih prometnih nesreč najpogosteje ravno v zimskih me-secih. Policisti so pred začetkom izvajanja preventivne akcije že izvedli monitoring stanja na ce-stnih odsekih, kjer se zgodi naj-več prometnih nesreč, v katerih so udeleženi pešci, ki ga bodo po končanju akcije zopet izvedli ter s tem ugotovili, ali je bila preventiv-na akcija uspešna ali ne.
Potapljači izkoristili
zadnje ledene dni
Tadej Kirinčič
Potapljaško društvo Murska Sobota je v sodelovanju s Slovensko potapljaško zvezo v soboto, 24. januarja, na bakovski kamešnici pri Murski Soboti priredilo tečaj potapljanja pod ledom. Tečaj po-tapljanja pod led sestavlja teoreti-čen ter praktičen del. Kljub temu, da je kamešnico prekrivala megli,
debelina ledu na površini pa je za-radi povišanih temperatur znaša-la le slabih 10 cm, so potapljači opravili tudi praktičen del tečaja, v katerem so se podali pod led. Dogodek je privabil tudi mnoge ostale potapljače in zainteresirane gledalce, ki so potop spremljali na suhem.
Potapljaško društvo Murska Sobota se v slovenskem merilu uvršča med najbolj številčna in obenem tudi najbolj aktivna pota-pljaška društva v Slovenii. Število članov naj bi po nedavnem štetju znašalo kar 122, med katerimi jih je približno 80 tudi precej aktiv-nih. Tovrstne tečaje potapljanja pod led v društvu prirejajo vsaki dve leti, do sedaj so uspeli za tovr-stne potope usposobiti že več kot 100 potapljačev iz vse Slovenije. Tudi tokrat so se jim pri izvedbi tečaja pridružili člani potaplja-ških društev iz Ljubljane, Kopra ter bližnje Gornje Radgone. Doc.
dr. Mitja Slavinec, ki je sicer pred-sednik Slovenske potapljaške zveze in Potapljaškega društva Murska Sobota, obenem pa še aktiven podvodni reševalec, je povedal, da naj bi se število potapljačev, usposobljenih za potop pod le-dom, v Sloveniji gibalo okoli 300. Med temi naj bi bilo le deset do petnajst potapljačev izobraženih tudi za inštruktorja potapljanja pod led, med katerimi se jih je kar pet udeležilo tokratnega tečaja v Murski Soboti.
Slavinec je potop pod led označil kot neke vrste potapljaško poseb-nost. Razlogi za to so predvsem izredno nizke temperature vode, ki se gibljejo med nič in štirimi stopinjami Celzija, večje možnosti okvare potapljaške opreme ter se-veda ledena ploskev na površini, ki je potapljač nikakor ne more pre-biti in mu tako onemogoča izstop ter dostop do zraka. Zaradi vseh nevarnosti, ki na potapljače preži-
jo ob tovrstnem potopu, veljajo za potop pod led še precej bolj stroga varnostna pravila. Večina potaplja-čev, ki se odpravijo pod led, ima oblečene tako imenovane suhe obleke, ki za razliko od običajnih potapljaških oblek preprečujejo dostop vode do telesa ter s tem upočasnijo ohlajanje in zmanjšajo možnost podhladitve potapljača. Potapljači pod led morajo osvojiti tudi nekatere tehnike dihanja, ki se razlikuejo od tehnik dihanja v normalnih razmerah, poleg tega pa imajo tudi podvojene ključne dele potapljaške opreme, kot so ventili in regulatorji, saj je možnost okvar v tako ekstremnih razmerah precej večja kot pri običajnem potopu. Približno polovico krajši je tudi čas potopa pod led, ki v takih pri-merih znaša le 15 do največ 20 minut, potapljač pa potopa nikoli ne izvaja sam, ampak vedno vsaj v paru.
31
AKTUALNO
Zimske radosti najmlajših
na ledu in snegu
Geza Grabar
Zaradi zelenih zim so zadnja leta naj-mlajši v domačem okolju zelo prikraj-šani za snežne zimske radosti. Čeprav je letošnjo zimo količinsko zapadlo kar nekaj snega, narava ni bila dolgo odeta v belo odejo. Dež in odjuga, pa tudi mokra podlaga, so sneg pobrali, še preden so se mladi pravzaprav zavedli bele opojnosti.
Tako je bilo potrebno na sneg v najkrajšem možnem času! Malčki iz vrtcev - ujeli smo mlade iz eno-te Veveričke Rakičan, so na snegu aktivno preživeli kar nekaj uric, na vzpetinah v mestu pa smučarjev in sankačev ni bilo.
K sreči so nizke temperature v prvi polovici januarja šle na roko ljubiteljem drsanja. Drsališče pri BTC-ju, s katerim tudi letos upra-vlja Komunala, je namreč kljub ne-koliko višjim temperaturam, ali pa predvsem zato, dobro obiskano.
Čeprav je sneg za tiste, ki ga morajo odstranjevati, zelo nadležen, pa še veliko telovadbe z lopato za sneg je treba. Pa tudi potrpežljivosti tistih, ki so na robu parkirišča za resta-vracijo Zvezda postavili velikega snežaka ter na ta način koristno porabili odvečni sneg.
WWW.KEGL-CITY.COM
32
WWW.MOBITEL.SI
AKTUALNO
Starodobništvo ni hobi,
pač pa način življenja
Geza Grabar
Motoklub s sedežem v Murski Soboti je najstarejši klub ljubiteljev tehnične dediščine v pokrajini ob Muri, uvršča pa se tudi med najstarejše tovrstne klube v državi, saj uradno deluje od 3. julija 1992. Začetno članstvo z leti raste, iz tega kluba pa so izhajali čla-ni, ki so nekaj let zatem ustanovili so-rodno društvo v Ljutomeru ter pred dvema letoma tudi društvo v okviru Krajinskega parka Goričko.
Klub je bil vključen v leta 1997 usta-novljeno Zvezo slovenskih društev
ljubiteljev starodobnih vozil. Danes zveza združuje 20 največjih sloven-skih klubov ter skupaj šteje približno 2300 članov z več kot dva tisoč regi-striranimi vozili, vključno s traktor-ji. Klub pa se danes lahko pohvali z okrog 220 člani, ki razpolagajo s kar 800 vozil, od tega je 300 avtomobi-lov, ostalo pa so motorna kolesa. Med tradicionalne prireditve, ki jih prizadevni člani pod vodstvom pred-sednika Emila Brunca, podpredsedni-ka Simona Severja in tajnika Simona
Kojka prirejajo že vrsto let, velja v prvi vrsti izpostaviti Mednarodni rally veteranov Pomurje (Goričko), ki že od leta ustanovitve leta 1992 poteka vsako leti junija. Omenjeni rally bo tudi v bodoče potekal po pravilniku Zveze SVS in bo veljal za točke prvenstva zveze. Vsa druga srečanja pa so družabnega značaja in so namenjena za druženje članov kluba in njihovih simpatizerjev. Od avgusta leta 2000 poteka edinstveni Potujoči muzej starodobnikov. Sprva je potekal skozi tri, zadnji dve leti pa celo skozi štiri države - tri sosednje ter Slovenijo. Kot so odgovorni pove-dali na priložnostni novinarski kon-ferenci, je z leti omenjeno srečanje preraslo v velik mednarodni »oldti-merski spektakel«, saj se ga udeležuje čedalje večje število ljubiteljev sta-rodobnikov z vseh koncev Evrope. Pri tem projektu tesno sodelujejo z vsemi sosednjimi klubi iz Avstrije in Madžarske, ki jim pomagajo izpeljati
srečanje.
V okviru junijskih Soboških dnevov so Veterani v središču mesta tudi organizatorji razstave svoje staro-dobne tehnike, že dve leti pa pred evangeličansko cerkvijo v Bodoncih poteka tudi formalno odprtje sezo-ne z blagoslovitvijo vozil in njihovih voznikov. So tudi nosilci ozaveščanja mladih o varnosti v cestnem prometu — akcije - 10 %, v okviru klubskih piknikov pa tudi na svoje prijatelje v klubih v Ljutomeru in na Goričkem ne pozabijo, kakor tudi ne svojih pri-jateljev v tujini in iz drugih predelov Slovenije, pri katerih so redni gostje njihovih prireditev. Člani kluba se redno udeležijo tudi raznih razstav starodobnih vozil in tudi prodajnih za dele po Evropi. Po izkušnjah svojih prijateljev iz Avstrije in Nemčije pa so svoja vozila začeli tudi obnavljati. Velika večina jih je danes v izjemno dobrem stanju.
Ocenjevanje
kislega zelja in repe
Geza Grabar
Pri kmetijski svetovalni službi KGZ Murska Sobota se niso izneverili tra-diciji in so v duhu zadnjih let ponovno pripravili ocenjevanje vzorcev kislega zelja in repe.
Enotna ugotovitev posebne strokov-ne ocenjevalne komisije je, da je bila kakovost ocenjenih vzorcev nekoliko slabša kakor prejšnja leta. Predsednica komisije mag. Tatjana Čeh, na KGZ Murska Sobota vodja oddelka za kemijske analize in razi-
skave, sicer vzroka ne ve prav razložiti, a pritrdi, da je skoraj zagotovo vzrok v specifičnosti letine oziroma v sami surovini, morda pa tudi v vremenskih pogojih v času kisanja ali po njem. »Težko si razložim, da bi pri večini od 24 vzorcev, kolikor smo jih oceni-li, kmetje in drugi pridelovalci delali podobne napake,« pravi in dodaja, da ocenjevalci, ki določen vzorec oce-njujejo po enaki metodologiji kot na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju,
torej barvi, vonju, okusu ter čvrstosti in izgledu, že nekaj let opažajo pri ocenjenih vzorcih prevelike dodatke začimb. To je do neke mere sicer ra-zumljivo, pravi Čehova, saj zelje in repo kmetje kisajo po svojem okusu in večinoma za lastne potrebe. Vseeno pa so bile pri nekaterih vzorcih sledi soli, popra, kumine in celo rdeče paprike preveč očitne. Komisija je tudi letos ocenila nekaj podobnih izdelkov s tr-govskih polic, o čemer Čehova pravi, da je kakovost tega blaga v trgovinah iz leta v leto boljša.
Ker sta kislo zelje in repa živili, ki sta bili nekoč na kmečkih jedilnikih zelo pogosto, in njun pomen v smislu neizčrpnega vira vitaminov in pozi-tivnih fizioloških učinkov v zimskih dneh vnovič dobiva na veljavi, Čehova meni, da bi kazalo denimo v okviru svetovalne službe pripraviti predavanje na to temo kakor tudi na temo samega načina kisanja.
Kot smo že omenili, je komisija skupaj ocenila 24 vzorcev, od tega 16 kislega zelja, med katerimi so bili trije vzorci rdečega zelja in pol manj kisle repe. Edino zlato priznanje na ocenjevanju je pripadlo Ekološki kmetiji Radikon iz Dolge vasi, ki je za kislo zelje osvo-jila 19,5 točke od 20 možnih. Srebrno priznanje je pripadlo Bernardi Koren iz Lendave (kislo zelje) ter vzorcu ki-slega zelja iz trgovine Tuš. Bronasta priznanja so bila tri: družina Hamler iz Črešnjevcev in Milica Majer Šinko s Cankove (za kislo zelje, slednja za rdeče kislo zelje) in Majda Marič iz Rankovcev za kislo repo.
Da bi se v prihodnje pri kisanju čim-bolj izognili nekaterim pomanjkljivo-stim, je vsak na ocenjevanju sodelujoči prejel ocenjevalni zapisnik s podrob-nejšim opisom napak in nepravilnosti, ki so se pojavile v dotičnem vzorcu; vse z namenom, da bodo v prihodnje na te stvari proizvajalci bolj pozorni.
34
GIMNAZIJA FRANCA MIKLOŠIČA LJUTOMER - Kjer je znanje doma
4 ODDELKI GIMNAZIJE
V času. ko se človek vedno bolj izgublja v vrtincu hitro napredujoče družbe, smo na GFML. posebno pozornost namenili predvsem medosebnim odnosom in medkulturnemu dialogu. Verjamemo. da sodobna srednja šola ni samo izobraževalna ustanova, temveč tudi prostor, kjer se posameznik vedno pogosteje potrjuje kot integrirana osebnost. Zato sledimo lasmi viziji, ki pravi, da kakovostno znanje, inovativnost in vzgoja, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in sodelovanju.
vodijo do uspeha v življenju.
Smo odprti in radi prisluhnemo še tako drobnim idejam, predlogom, ki bi utegnili izboljšati počutje vsakega posameznega dijaka na šoli. Hkrati dajemo prednost vsestranskemu razvoju in varnosti posameznika. S skupnimi močmi in strokovnim znanjem rešujemo nastale težave in jih spreminjamo v izkušnje, iz katerih se dijaki tudi učijo. Vsi zaposleni se trudimo, da ob posredovanju strokovnega in kvalitetnega znanja ter drugem delu z dijaki dosegamo visoko raven spoštljivih medosebnih odnosov, ki so v sodobnem času še kako potrebni, hkrati pa zagotavljajo večjo efektivnost vzgojno-izobraževalnega procesa. Temeljno načelo naše šole je seveda vzgojiti in naučiti mlade, da bodo v življenju uspešni, da bodo spoštljivi drug do drugega in se bodo tako lažje znašli \ sodobnem svetu. Izobraževalno delo ravno zato ne poteka samo v razredu: veliko znanja dijaki pridobivajo zunaj, v šoli v naravi, nemalokrat na strokovnih ekskurzijah v tujini (Velika Britanija. Rim. Praga. Salzburg, Miinchen, Dunaj, Zagreb . . .) ter po Sloveniji (Primorska, Gorenjska, Pomurje ...) in pri raznovrstnih praktičnih projektih ali pa s pomočjo raziskovalnega dela. Naše delo poteka po sodobnih metodah in pristopih, zato se večinoma specifičnih učnih vsebin lotevamo problemsko, pouk pa je v glavnem zasnovan medpredmetno. V šolskem letu se tako zvrsti kar nekaj projektnih tednov, kjer tako pridobljeno znanje s pridom uporabljamo v praksi.
Cilje uspešno dosegamo s pomočjo sodobne multimedijske opreme, kjer se vedno več dela z računalnikom, s projekcijami in trenutno šestimi interaktivnimi tablami. Ponašamo se z izvrstno opremljenimi prostori, predvsem laboratoriji. V novem šolskem letu pa se veselimo velike pridobitve - nove športne dvorane, ki jo najbolj pričakujejo naši ŠKL-jevci in državni prvaki v malem nogometu.
Da bi dijakom približali ustrezne nivoje zahtevnosti in da bi tako usvojili čim več. smo uvedli pouk na osnovni in poudareni ravni pri matematiki in tujih jezikih že v drugem ter tretjem letniku - tako se lahko navsezadnje tudi bolje pripravijo na samo maturo. Omeniti velja, da le-to naši dijaki opravljajo 100-odstotno, in to nadpovprečno glede na zbrano število točk. kar jim omogoča vpis na izbrana študijska mesta. Smo edini, ki v Pomurju ponujamo učenje francoščine. Ta tuji jezik ima zraven angleščine trenutno najpomembnejšo vlogo v evropskem prostoru. Dijakom pa predstavlja absolutno prednost pri študiju ne samo jezikoslovja, temveč tudi družbenih ved.
Šola nudi številne možnosti, kjer lahko dijaki ustvarjajo, sodelujejo ali sooblikujejo mnenja, uveljavljajo svoje ideje, hkrati pa vzpodbuja h kritičnemu mišljenju. Tako že 10. leto aktivno sodelujemo pri projektu Mednarodnega evropskega parlamenta, kjer dijaki potujejo po Evropi, se udeležujejo različnih zasedanj in razpravl-jajo o problemih, s katerimi se srečuje evropski dijak. Letos smo znotraj mednarodnega projekta British Council v Belfastu s šolami iz drugih držav sooblikovali program za dijaku prijazno šolo. Že nekaj let pa smo nepremagljivi pri šolski debati, ki jo v slovenskem, angleškem oz. nemškem jeziku uspešno uporabljamo pri pouku ali pa z njo sodelujemo pri številnih mednarodnih projektih. V letu 2008 smo se tako kot edina izbrana šola udeležili elektorskega večera na ameriški ambasadi, ena izmed nagrad za požrtvovalno delo pa je bil zagotovo obisk Kalifornije v ZDA. kjer je debata pravzaprav doma.
Smo edina šola v Pomurju, ki vpisuje v vedno uspešnejši program evropskih oddelkov, na podlagi katerih bo prenovljena celotna gimnazija. Naše večletne izkušnje dela v tovrstnih programih so strnjene pri pouku in projektnem delu; tukaj se domačim učiteljem pridružijo tudi tuji. t. i. součitelji, ki pripomorejo k bistveno večji preglednosti in avtentičnosti učenja tujega jezika. Razsežnosti in delovanje Evropske unije spoznavamo pri evropskih študijah, v okviru katerih obiščemo tudi evropski parlament v Bruslju, se seznanjamo z drugimi evropskimi kulturami, raziskujemo in iščemo nove možnosti in rešitve na različnih področjih, s katerimi se sooča sodobni Evropejec. Posebnost tega programa pa so mednarodne izmenjave dijakov in učiteljev (npr. z Avstrijo, Črno goro, Španijo, Portugalsko, Marokom ...), ki so pester in zanimiv način spoznavanja drugih narodov, kultur in jezika. Nekateri projekti so zasnovani medpredmetno v obliki raziskovalnega dela, tudi na ekskurzijah (npr. po Reziji).
Naši dijaki beležijo vsako leto uspehe na številnih tekmovanjih: od Cankarjevega do tekmovanj v naravoslovju, kjer se vedno pogosteje uvrščajo v izbrane ekipe, ki sodelujejo na mednarodnih olimpijadah po svetu (doslej v Mehiki. Argentini in Vietnamu). Vsakoletne izjemne dosežke beležimo predvsem na področjih tujih jezikov, kjer si zraven zlatih priznanj dijaki prislužijo večtedenska potov anja v tujino in brezplačne jezikovne šole oziroma izpopolnjevanje na Goethe inštitutu.
Na koncu pa s ponosom poročamo o uspehu dijakov z raznovrstnimi raziskovalnimi nalogami, s katerimi so sodelovali pri številnih projektih. Letošnje leto tako v okviru Comeniusovega projekta, kjer sodelujemo z nemško in finsko šolo. dijaška ekipa s svojimi mentorji potuje na Finsko, v preteklih letih pa smo obiskali številne druge države, npr. eko parlament v Pragi, sodelovali pa smo že na nekaj mednarodnih razpisih, kot so Milenijski izzivi. The Great Linnaeus School Challenge 2007 in drugi.
2 ODDELKA PROGRAMA PREDŠOLSKA VZGOJA
Pri nas ponujamo tudi program predšolske vzgoje, kjer se dijaki in dijakinje izobražujejo za delo vzgojitelja/-ice predšolskih otrok. Prav ta program je letos doživel prenov o. ki prinaša veliko sprememb in novosti, ki pa so za naše dijake zelo pozitivne, saj je usmerjen v bolj praktično pridobiv anja znanja in je tako bistveno več poudarka na izbranih modulih. Del prenove je tudi vsakoletno izveden projektni teden, v katerem so profesorji bolj mentorji in koordinatori, medtem ko dijaki znanje pridobivajo s praktičnim individualnim ali skupinskim delom in z lastnim raziskovanjem.
V programu predšolske vzgoje je prav gotovo zelo pestro: dijaki pridobivajo ogromno znanja in spretnosti za svoje bodoče delo na različnih ekskurzijah po Sloveniji in tujini (Gorenjska. Dunaj ...), kjer obiskujemo številne glasbene, plesne oz. gledališke predstave, predvsem pa različne vrtce in vzgojno-izobraževalne ustanove, kjer na najbolj neposreden način spoznavamo
dejavnosti in delo z najmlajšimi - tako med drugim obiščemo vrtec Ptuj. valdorfski vrtec in šolo v Ljubljani ter Montessori vrtec in šolo v Salzburgu. Seveda pa ob tem ne smemo pozabiti na obiske vrtcev v okolici šole. s katerimi zelo dobro sodelujemo in v katerih naši dijaki že vrsto let z zadovoljstvom izvajajo hospitacije in praktično pedagoško delo.
Prav tako vsako leto v 3. letniku v sklopu medpredmetnega povezovanja pripravimo lutkovno oziroma gledališko igrico, s katero nato dijaki nastopajo po različnih vrtcih v Pomuru. Ob tem pa velja omeniti tudi to, da se z našimi igricami vsako leto udeležimo srečanja lutkovnih oziroma gledaliških skupin, od koder vedno prinesemo kakšno priznanje. Svojih sposobnosti pa ne merimo samo na področju umetniškega ustvarjanja, temveč tudi na drugih ravneh, saj dosegamo izvrstne rezultate na različnih tekmovanjih: iz matematike, sladkorne bolezni, na Cankarjevem tekmovanju in tudi na področjih tujih jezikov. K uspehom zagotovo pripomorejo odlični učitelji mentori ter sodobno urejeni šolski prostor, ki omogoča kakovostno in natančno delo. Tako imamo več specializiranih učilnic in kabine-tov. ki so namenjeni izvajanju različnih modulov, opremljene prostore za izvajanje likovnega pouka, pa učilnico za izvajanje glasbenega pouka, tudi z orffovimi inštrumenti, kjer se vsak dijak v času svojega šolanja nauči igrati en inštrument (kitaro ali klavir). Najbolj pa se dijaki vsako leto veselijo t. i. Vzgojiteljade. To je že tradicionalno srečanje srednjih vzgojiteljskih šol v Sloveniji in vsako leto poteka v drugem kraju, dijakom pa prinese obilo novih spretnosti in izkušenj, ostane pa tudi v lepem spominu, saj tako navezujemo stike in izmenjujemo mnenja ter predloge z drugimi tovrstnimi šolami.
35
ŠPORT
Najboljši športniki
v letu 2008
Geza Grabar
Pogostokrat pravimo, da so športniki najboljši ambasadorji kraja, pokra-jine ali države, odkoder prihajajo. Tega se že vrsto let zavedajo tudi v Mestni občini Murska Sobota, saj redno pripravljajo podelitve pri-znanj za dosežke v športni dejav-nosti najboljšim v šolskem športu, športnicam in športnikom posame-znikom, športnim ekipam ter letos prvič tudi v invalidskem športu. V izbor so tudi letos vključili športnice in športnice ter klube izključno iz mestne občine, ki so s svojimi re-zultati dosegli status kategoriziranih športnikov.
V organizaciji Športne zveze Murska Sobota in mestne občine je v salonu Murske republike nad restavracijo Zvezda potekala priložnostna, to pot že 18. prireditev z razglasitvijo rezultatov za leto 2008.
Kot je uvodoma dejal župan Anton Štihec, so v mestni občini ponovno zadovoljni z dosežki, ki so jih špor-tniki v 85 različnih organizacijah oziroma društvih zabeležili minulo leto. Dodal je še, da je prav mursko-soboška občina po obsegu športnih objektov glede na svoj teritorialni obseg oziroma število prebivalcev na 1. mestu v državi.
Sicer pa že omenjeno število klubov goji kar 22 različnih športnih pa-nog, v posamične in ekipne športe je vključenih 3.059 športnikov in športnic, od tega jih je 1.908 v po-samičnem športu, ostali pa delujejo v ekipnem. Na podlagi svojih dosež-kov jih kar 38 izpolnjuje kriterije za kategorizacijo.
Za najboljšo športnico mestne ob-čine za leto 2008 je bila razglašena Urška Martinec, članica Atletskega kluba Panvita. Je zelo perspektivna mlada atletinja, ki se je minulo leto na tekmovanjih na atletski stezi in v krosu uvrščala na najvidnejša mesta na sedemnajstih tekmovanjih v pio-nirski in mlajši mladinski kategoriji. Drugo mesto je pripadlo Aleksandri Tini Kuplen, članici Roller kluba Murska Sobota, tretje pa košarkarici KK Pomurje Skiny Alji Samec. Tudi najboljši športnik - atlet David Horvat, prihaja z istega kluba kot športnica. V minulem letu je bil dru-gi na članskem prvenstvu Slovenije v teku na 800 m, je pa tudi član državne reprezentance v kategoriji mlajših članov. Judoist Uroš Kavčič je drugi, rokoborec Dejan Šernek pa tretji.
Najboljše športne ekipe v mestni občini v letu 2008 med posamič-nimi športi je s kar 69 osvojenimi kolajnami svojih članov na državnih prvenstvih v vseh kategorijah, od tega 20 zlatih, Atletski klub Panvita. Klub se zlasti odlikuje z rezultati v mladih kategorijah. Namiznoteniškemu klubu Sobota je pripadlo drugo, Judo klubu Murska Sobota pa tretje mesto. Med ko-lektivnimi športi je zmago slavilo Nogometno društvo Mura 05, ki uspešno nastopa v drugi slovenski ligi, med najboljše pa ga uvrščajo rezultati dela z mladimi selekcija-mi, zlasti mladinska kategorija pa se uvršča v sam slovenski vrh. Drugo mesto je osvojil Odbojkarski klub
Galex Mir, tretje pa Košarkarski klub Radenska Creativ.
Župan Anton Štihec, predsednik murskosoboške športne zveze Stanko Kerčmar in državnozborski poslanec Miran Györek pa so plake-te izročili tudi najboljšim v šolskem športu: košarkarici Tini Kerčmar, judoistoma Adrianu Gombocu in Sašu Šarčeviču ter Osnovni šoli I Murska Sobota. Za športne dosež-ke v invalidskem športu pa sta bila
nagrajena košarkar Damjan Šebjan in tekmovalec v golbalu Boštjan Vogrinčič.
Za svoje dosežke v športni dejav-nosti pa je organizator podelil pri-znanja tudi tistim posameznikom in klubom ter društvom, ki se niso uspeli uvrstiti med troje najboljših v posameznih razvrstitvah. Dobili so jih: plesalki disco solo plesa Sandra in Teja Rupnik, atlet Robi Kreft, športni modelar Rok Šiftar, karate-ist Grega Konkolič, košarkar Uroš Pavlovič, judoista Tim Kovačič in Karin Kerec ter igralci namiznega tenisa Dominik Maček, Ula Vukan in Grega Nerat.
Med klubi pa so bili nagrajeni: Rokoborsko društvo Murska Sobota, Plesni klub Urška, Plesni klub Devžej, Kegljaški klub Radenska, Strelska družina Štefan Kovač Trap, Društvo za šport in rekreacijo Murska Sobota - sekcija odbojke in Košarkarski klub Pomurje Skiny.
36
ŠPORT
Plesni klub
Urška na Nizozemskem
Geza Grabar
Člani Plesnega kluba Urška iz Murske Sobote v zadnjih letih dosegajo izrazit napredek v plesni dejavnosti in bele-žijo uspešne nastope v domačem in mednarodnem merilu.
Eden njihovih zadnjih uspehov so tri osvojene kolajne na tradi-cionalnem mednarodnem ple-snem prvenstvu v mestu Mill na Nizozemskem, kjer so konec mi-nulega meseca sodelovali že tretje leto zapored.
Tokrat se je tekmovanja udele-žilo deset plesalk in plesalcev iz Pomurja, ki so se v štirih plesnih
zvrsteh hiphopu, breakdanceu, electric boogieju in streetshovvu pomerili z 2.500 plesalci iz vse Evrope.
V članski kategoriji mladih sku-pin v streetshovvu so si Pomurci priplesali drugo mesto, enako tudi v breakdanceu članska eki-pa Go-breakers, Edi Činej pa je med breakdancerji osvojil tretje
mesto.
Dejan Zečevič je v kategoriji electric boogie pristal na nehvale-žnem četrtem mestu, v kategoriji parov v hiphopu za člane pa sta si z Blažko Majer priplesala deveto mesto. Med solistkami v hipho-pu se je najvišje, na 13. mesto, uvrstila Petra Gyergyek in za eno mesto zgrešila polfinale.
Brez igrišča bo težko
stopiti iz povprečja
Geza Grabar
V telovadnici Osnovne šole III so bile štiri nedelje v znamenju hokejskih turnirjev za 18. dvo-ransko državno prvenstvo. Sprva je v obeh članskih kategorijah ka-zalo, da bodo pri moških hokejisti Triglava iz Predanovcev presene-tili prvake, pa tudi predanovske hokejistke so bile vse do zadnjega turnirja zelo prepričljive. Vendar je zadnji turnir potrdil, da so v športu mogoči koreniti preobrati, ponavadi prav v najbolj odločil-nih trenutkih.
Tako je igralcem Plive iz Lipovcev v zadnjih dveh tekmah uspel
preobrat in so zaostanek izničili ter se okitili z osmim naslovom državnih prvakov. Precejšnje presenečenje je uspelo tudi ho-kejistkam Moravskih Toplic, ki so se v 12-letni zgodovini kluba drugič okitile z naslovom dvoran-skih državnih prvakinj. V mlajših kategorijah je vseh pet naslovov romalo v Predanovce.
V moški članski konkurenci so tekmovali tudi hokejisti DŠR Murska Sobota. Čeprav so dalj-nega leta 1957 prav v Soboti orali ledino tega športa, je v tekmoval-nem pogledu klub že nekaj let v
precejšnji krizi. Pod vodstvom trenerja Jožeta Gostonja niso uspeli prestopiti praga svojega povprečja in so na koncu osvojili pričakovano 4. mesto.
Mnogi so prepričani, da bi hokej na travi v Murski Soboti zopet stopil na pota stare slave, če bi tudi mesto premoglo igrišče z umetno travo. Pri OS III je za
to že vse nared, kljub temu pa si nihče ne upa napovedati, kdaj bodo na že pripravljenem asfal-tnem platoju z že urejeno okolico položili umetno travo. Do takrat pa prizadevnim hokejistom ne preostane nič drugega, kot da še naprej gostujejo na ustreznem igrišču v Lipovcih.
37
www.freerider-on|i.net
ŠPORT
Ciklus osmih
šahovskih turnirjev
Geza Grabar
S šahovskim turnirjem v Bakovcih se je v organizaciji Šahovskega društva Radenska Pomgrad iz Murske Sobote tudi letos začel ciklus osmih društve-nih odprtih šahovskih turnirjev, ki se točkujejo tudi v skupnem seštevku.
Podoben turnir je bil 1. februarja tudi v Moravskih Toplicah in 15. februarja v Puconcih; 22. marca bo v motelu Čarda v Nemčavcih, 26. aprila v gasilskem domu v Dokležovju, 10. maja v osnovni šoli v Gornji Radgoni, 24. maja v hotelu Ormož in zaključek 7. junija pri brodu na Muri v Krogu. Na vseh omenjenih tekmovanjih bo odigranih 9 kol po švicarskem sistemu (10 minut na igralca). Na prvem turnirju se je v jedilnici bakovske osnovne šole pomerilo 71 šahistov iz Slovenije, Avstrije in Madžarske. V članski kategoriji je zmagal Tomislav Gruškovnjak (8 točk), sledili pa so mu Denis Gjuran (7,5) na drugem ter Jernej Buzeti (vsi Radenska Pomgrad) in Mario Vidovič (Gorišnica) na tretjem mestu (7). Domača šahi-sta Stefan Cigan in Boris Kovač sta zbrala po 6,5 točke. Najboljša šahistka na turnirju je bila Lea
Števanec, nekdanja članica do-mačega kluba, ki sedaj nastopa za Metalko Trgovino. Najboljši senior na turnirju je bil član do-mačega društva Jože Glavač. Murskosoboški šahisti so bili pred kratkim deležni že enega priznanja. V posebnem točkov-anju Šahovske zveze Slovenije za
najuspešnejši šahovski klub v letu 2008 so namreč v seštevku dosež-kov šahistov v vseh kategorijah — od članov, kadetov do mladincev - zasedli visoko drugo mesto
Mladi
šahisti
Geza Grabar
V organizaciji ŠD Radenska Pomgrad so v jedilnici OŠ I v Murski Soboti tudi letos potekale pomurske kva-lifikacije za turnirsko prvenstvo mladih. Nastopilo je blizu 50 mladih šahistov.
Od učencev z osnovnih šol v mestni občini so najboljše re-zultate dosegli: pri dečkih U 14 - 1. Marko Cigan (OŠ II), 3. Dominik Sedonja (OŠ III); U 10 — 2. Vojko Kumin (OŠ I); U 8 — 1. Niko Hari, 2. Jaka Meglič, 3. Kai Cipot (vsi OŠ I); pri de-klicah U 14 — 3. Ana Ambruš (OŠ II), U 10-2. Laura Vratarič (OŠ I).
klekl@siol.net
38
ŠPORT
Zmagovalca
Katja Vrdjuka in Davor Gregorinčič
Geza Grabar
Zimski kros velja za eno redkih zim-skih športnih prireditev na prostem že polno desetletje; AK Panvita ga je v Soboškem parku tudi letos pripravil na tretjo nedeljo v januarju.
Že vse od začetka zimski kros ni običajen kros, pač pa mednaro-dni, ki vseskozi velja za posebno točkovanje v kros pokalu avstrij-ske Štajerske in Pomurja. Še lani je preizkušnja štela tudi za sloven-ski pokal v krosu, ki pa ga letos ni. Kljub temu je bila udeležba, zlasti v mladinskih in mlajših članskih kategorijah, zadovoljiva tudi kar zadeva atlete in atletinje iz slovenskih klubov, tembolj ker
je bil tudi letos s strani Združenja atletskih sodnikov Murska Sobota dobro izpeljan kros izbirni za se-stavo državne reprezentance, ki je že sodelovala na Belem krosu v Beogradu.
V precej hladnem vremenu in na zasneženih krožnih progah od 700 do 7.000 metrov se je v šestih startih oziroma v kar 31 različ-nih starostnih skupinah pomerilo blizu 300 atletov iz Slovenije in Avstrije.
Zelo pohvalno je, da je bila zelo številčna in kar zadeva tekmoval-ne dosežke tudi uspešna skupina
domačih atletov, ki so posegli po nekaj odmevnih dosežkih. Tako sta si absolutni zmagi v osrednjem članskem teku na 4.000 metrov pritekla domača atleta Katja Vrdjuka in Davor Gregorinčič. Med ostalimi dosežki domačih atletov velja omeniti še drugo mesto Aleša Zvera v kategori-ji mlajših mladincev na 4.000 metrov, sedmo Enreja Gönterja na enaki razdalji pri članih ter še nekatere mlade, ki so se odlikovali v otroških tekih.
Obetavna
dvoranska atletika
Geza Grabar
Že otvoritveni mednarodni atletski miting v dvorani na Dunaju je potrdil obetavno zimsko sezono murskoso-boških atletinj in atletov. Vzelo močni konkurenci nastopajočih iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Nemčije, Češke, Slovaške ter seveda Slovenije so zim-sko sezono člani AK Panvita začeli zelo uspešno.
Po več kot enoletnem premoru se je z odličnimi dosežki na atletske steze vrnila Tina JUREŠ, v za-dnjih letih najuspešnejša članica murskosoboškega atletskega klu-ba. V šprintu na 60 m je v finalu osvojila peto mesto z rezultatom 7,78, v kvalifikacijah pa je s 7,74 dosegla odličen četrti čas, ki je samo tri stotinke počasnejši od osebnega rekorda. Tudi na 200 m je bila Tina med najboljšimi, s časom 25,24 je osvojila sedmo mesto.
Davor Gregorinčič je na 1500 m z za dvorano zelo dobrim časom 4:00,90 v razburljivem teku na koncu osvojil odlično tretje me-sto in potrdil zelo dobro pripra-vljenost. Dober nastop je na 60
m z ovirami uspel tudi Štefanu Maučecu, ki je z rezultatom 8,68 osvojil šesto mesto.
V mladinski konkurenci sta tretji mesti osvojila Urška Jelenovec na
60 m (8,19) in Gregor Vinčec v skoku v daljino (630 cm). Anja Benko je na 800 m osvojila sedmo mesto (2:25,29), Daniel Horvat pa na 60 m osemnajsto. (7,81).
39
GASILCI
Zimsko
izobraževanje gasilcev
Geza Grabar
Gasilska zveza Mestne občine Murska Sobota je v zimskem času zopet nosilec številnih izobraževanj. Že od konca lanskega decembra za celotno pomursko regijo v gasilskem domu v Murski Soboti poteka tečaj za nižje gasilske častnike, ki se bo za-ključil s praktičnim usposabljanjem v republiškem gasilskem izobraževal-nem centru na Igu.
Konec februarja se bo prav tako za celotno regijo začelo izobraževanje za strojnike, zatem pa na nivoju ga-silske zveze za potrebe 12 društev murskosoboške gasilske zveze še te-čaj za izprašane gasilce.
Tačas se vsako soboto popoldan in v nedeljo dopoldan kar 39 kandida-tov seznanja s številnimi gasilskimi temami, med katerimi sta na prvem mestu in bržčas najbolj zanimivi gasilska tehnika in taktika. Večino predavateljev je tudi tokrat zago-tovila murskosoboška zveza, kar je za razpoložljivi gasilski kader veliko priznanje.
Naključno smo izbrali nekaj tečaj-nikov in tečajnico ter jih povprašali o vtisih izobraževanja.
Jože Draskovič, PGD Veščica pri Murski Soboti: »Čeprav smo bili prijavljeni štirje kandidati, naposled tečaj iz naše gasilske zveze obiskujem edini. Kaj naj rečem? Je zelo zanimiv, izvemo marsikaj novega, kar nam bo koristilo tudi v vsakdanjem življe-nju. Osebno me je najbolj pritegni-la požarna taktika oziroma načini in tehnike gašenja posameznih vrst požarov.
V gasilske vrste sem se vključil že pri
svojih 13 letih, trenutno pa v društvu opravljam naloge podpredsednika. Ker bi radi v kraju raven gasilstva dvignili še stopničko višje, sem se v dogovoru s poveljnikom Bojanom Horvatom tudi odločil za ta tečaj. Ker sem po poklicu gradbenik, je zame zimski čas za izobraževanje edini primeren.«
Darja Kuronja, PGD Moščanci: »Ker sem v našem društvu desetar članic, je nujno, da na tem podro-čju opravim ustrezno izobraževanje. Tematika na predavanjih se mi zdi zelo zanimiva, najbolj pa me privlači gasilska tehnika.
Ker nas je v kar številčni skupini šest deklet, se odlično razumemo in smo hitro stkali prijateljske vezi, ki bodo - v to sem prepričana, še dolgo ostale. Ker sem študentka, je zame tak ritem izobraževanja zelo naporen, saj se ob petkih vračam iz Maribora, sobote in nedelje name-nim gasilstvu, potem pa se v nedeljo zvečer spet vračam. Načrtujem, da to izobraževanje kljub vsemu zame ne bo zadnje, saj bi rada nadaljevala tečaj za gasilskega častnika, mika pa me tudi sojenje, zato bi se rada izo-brazila tudi za gasilskega sodnika.« Ladislav Bažika, PGD Lendava: »V gasilstvu velja pravilo, da ni samo položaj, ki ga zasedamo, tisti, ki bi nas silil v izobraževanje. Četudi sem v društvu predsednik, na ravni len-davske gasilske zveze pa opravljam naloge podpredsednika, sem v prvi vrsti gasilec operativec. Uspešno se spopadati z različnimi vrstami nesreč od vseh operativcev terja dodatna
izobraževanja.
To je bil tudi poglavitni razlog, zakaj sem se znašel med večino mladih, ki obiskujejo tečaj. Vsako izobraževa-nje je po svoje zanimivo, saj prinaša zanimive informacije. Četudi smo zanje že slišali, si je dobro obnoviti znanje.
Z intervencijami vseh vrst — od požarov, neurij, poplav do nesreč v cestnem prometu in še in še, dobiva gasilstvo nove dimenzije, ki pona-vadi zaradi večurne odsotnosti že presegajo mejo prostovoljstva. Tega gasilci nikoli in nikjer nismo obeša-li na velik zvon, boli pa nas, ko se velike obljube po materialni pomoči po končani intervenciji hitro in na-menoma pozabijo.«
Franc Rožman, PGD Gornja Radgona: »Na 80-urni tečaj me je poslalo poveljstvo društva, saj izobra-ženi kader v primeru nesreč odtehta marsikatero sprejeto odločitev. Ker sem tudi vodja intervencij za nevarne snovi, si je tudi s tega področja nujno pridobiti novo znanje. Izobraževanja so v gasilstvu vselej dobrodošla, saj na njih vedno izvemo kaj novega in koristnega. Kar zadeva skupino slu-šateljev, naj povem, da smo se hitro ujeli in smo se že tudi spoprijateljili. Tudi predavatelji so zelo prizadevni in se trudijo po svojih najboljših močeh. Pridobljenega znanja ne ga-silcem ne komu drugemu ni mogoče odvzeti, zato je znanje za gasilce v primeru ustrezne intervencije naj-večje orožje.«
Emil Hari, PGD Moravske Toplice: »V društvu sem mentor mladine in strojnik, zato je tovrsten tečaj zame za kakovostno opravljanje svojih na-log zelo pomemben. Tembolj, ker je zanimanje mladih za gasilstvo v našem kraju zelo veliko, zato jim je moramo nuditi kar največ možno-sti, da se tudi z igro izobražujejo in usvojijo nova znanja.
Osebno se mi zdi tečaj zelo zanimiv, tako da nova znanja odtehtajo več kot dvomesečno odsotnost ob vi-kendih. V skupini smo se hitro spo-prijateljili in navezali pristne stike,
dobrodošle pa so tudi raznorazne in-formacije s področja gasilstva. Ker so tudi do gasilcev prostovoljcev vedno večje zahteve, začetniška zagnanost mladih kasneje splahni, zato se nam prostovoljcem ne piše ravno svetla prihodnost.«
Danijel Huber, PGD Novi Dolič: »Ker smo vse vikende -v soboto po-poldan in v nedeljo dopoldan, od-sotni, bi si želel strnjen enotedenski tečaj.
Glede zanimivih tem nimam veliko dodati, tudi na račun predavateljev ne.
Osebno sem prepričan, da bom s pridobljenim znanjem lažje kos ob-veznostim v društvu, ki mi jih nalaga naloga operativca in orodjarja, pa tudi pri gašenju požarov se bom lažje in samozavestneje spopadel z vpraša-nji, ki nam jih nalaga vrsta požara. Na ravni GZ Kuzma, katere član je tudi naše društvo, namenjamo izo-braževanju veliko pozornosti, saj so štirje tečajniki iz naše zveze, iz dru-štva pa sem sam. V prihodnje naj bi z izobraževanjem še nadaljeval.«
Andrej Vidonja, PGD Sv. Jurij na Goričkem: »Ker sem edini v domači tekmovalni ekipi - včasih nastopam za enoto A, včasih pa tudi B, ki si kot strojnik še nisem pridobil čina nižje-ga gasilskega častnika, sem se odločil za tečaj. S samim potekom le-tega sem zelo zadovoljen, saj od preda-vateljev izvemo veliko zanimivega, določen primer pa je najbolj slikovit tedaj, ko nam predavatelji primer ali temo predstavijo iz prakse, torej vaje, gašenja ali reševanja. Zato ga priporočam vsem gasilcem. Zanima me tudi vsebina praktičnega uspo-sabljanja, s poveljnikom Stankom Holsedlom, ki me je prijavil za ta tečaj, pa računava tudi na tečaj teh-ničnega reševanja.
Ker imam službo tudi ponoči, se je že zgodilo, da sem po sobotnem te-čaju šel v službo, po koncu le-te pa sem bil zopet na gasilskem tečaju. S tega vidika je tečaj zame naporen, sicer pa ne bi bil.«
40
GASILCI
Na posvetu
tudi o statusu gasilca prostovoljca
Geza Grabar
Vsakoletna praksa, ko Gasilska zve-za Slovenije v vseh regijah pripravi posvete z regijskimi predsedniki in poveljniki, se je uspešno nadaljevala tudi letos.
V veliki dvorani gasilskega doma v Murski Soboti se je najvišje vodstvo Gasilske zveze Slovenije s predsednikom Antonom Korenom in poveljnikom Matjažem Klaričem na čelu (v delegaciji pa so bili še podpred-sednik GZS mag. Janez Merc in člana upravnega odbora zveze iz Pomurja Anton Rančigaj in Bogdan Šajnovič) srečalo s pred-sedniki in poveljniki 16 gasilskih
zvez iz Pomurja. Posvet je bil do-bra iztočnica za nadaljnje delo vseh tukajšnjih gasilskih zvez, zato je bil tudi letos zelo dobro obiskan.
Najprej je vodstvo zveze pred-stavilo načrt dela za tekoče leto, enako so govorili tudi o programu dela na ravni pomurske regije, ka-sneje pa so se dotaknili še težav, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Omenjena je bila osrednja slovesnost ob 140. obletnici gasil-stva na Slovenskem, ki bo maja ali junija v Metliki v Beli krajini. Kar zadeva program dela nacio-nalne zveze kakor regijskega sveta za Pomurje, so delegati ugotavlja-li, da je ta preobsežen in preširoko zastavljen. Kot še vedno nerešeno vprašanje pa so izpostavili status gasilca prostovoljca. Nemalo pri-merov je, da delodajalec ne pusti delavca-gasilca na intervencijo ali usposabljanje in mu celo grozi z odpovedjo delovnega razmerja. Kot so menili na posvetu, je to posledica pravnonormativne ureditve, in ne ureditve razmer-ja med delodajalcem in gasilcem oziroma bonitet, ki bi jih bil sle-dnji deležen, če bi zaposlil gasilca. Prizadevanja GZS o ureditvi teh razmerij so v teku, vendar se kon-kretne rešitve še ne nakazujejo. Bilo pa je govora tudi o vprašanju zavarovanja gasilcev prostovolj-cev in zavarovanja poveljniške odgovornosti.
Delegati so ugotavljali, da so pre-nekatera gasilska izobraževanja prezahtevna in kot taka odvrača-jo ljudi in mladino od vstopa v gasilske vrste. To je očitno tudi pri kadrovanju, ko gre za izobra-ževanja za vodjo enot in vodjo skupine. Raven sprejemnih izpi-tov je previsoka, zato so številni priznali, da si s tem gasilci sekajo vejo, na kateri sedijo. »Smo samo prostovoljci, ne pa profesionalci,« je bilo mnenje.
S strani pomurskega gasilskega regijskega sveta pa je bilo pou-darjeno nerešeno njegovo statu-sno vprašanje. Ker pokrajin na državni ravni ni, se bo moral tudi ta regijski svet - če hoče postati pravni subjekt, organizirati po Zakonu o društvih. Torej naj bi vse gasilske zveze podpisale listino o pristopu v regijski svet. Kot so razlagali odgovorni, lahko posta-ne pomurski regijski svet legalno
registriran kot pravni subjekt v razmerah, ko še niso sprejete pokrajine na ravni države, šele po sprejetju svojega statuta kot temeljnega akta. Organiziranosti na takšen način vodstvo krovne zveze ne nasprotuje.
Želja regijskega gasilskega sveta pa je, da se gasilci iz vseh dru-štev aktivno vključijo v »II. dneve MURE«; zbrani pa so se seznanili tudi z vsebino 5. mednarodnega sejma obrambe, varovanja, zaščite in reševanja Sodobna vojska, ki bo na sejmišču Pomurskega sej-ma v Gornji Radgoni od 24. do 26. septembra. Kot je bilo rečeno, bodo prav na tem sejmu s prika-zom razpoložljive tehnike in ga-silske opreme aktivno sodelovali tudi pomurski gasilci. V okviru sejma bodo gasilci pripravili svoj dan, v okviru le-tega pa načr-tujejo še prvo srečanje gasilcev veteranov.
41
KRIŽANKA
NAGRADNA KRIŽANKA
Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina
MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota
Člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT,
GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC,
DEZIDER ŠOOŠ in DANIJELA ŽITEK
Naslovnica: TANJA ZRINSKI
Odgovorna urednica: BRIGITA BAVČAR
Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ
Oblikovna zasnova: INOUA, d. o. o.
Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.
Naklada: 7000 izvodov
SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno.
Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 1619
Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 28. februarja 2009 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko
Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.
42
SADEŽI DRUŽBE
Odzivne
medgeneracijske delavnice
Nataša Vršič
Slovenska filantropija - združenje za promocijo prostovoljstva je v okviru projekta Hiša Sadeži družbe v mesecu januarju izvedla različne medgeneracijske delavnice.
Januarja, točneje 22., je na OŠ I Murska Sobota v času podaljšanega bivanja potekala tehnična delavnica, kjer so učenci s svojimi dedki in babicami izdelovali hiške iz vžigalic. Vodil jih je učitelj podaljšanega bivanja Iztok Lačen, pridružile pa so se tudi prostovoljke OŠ I Murska Sobota in njihova mentorica Tatjana Fras, učiteljica 2. razreda. V delavnici so uporabljali vžigalice, ki so jih nato lepili na kartonsko škatlo. Hišice niso uspeli dokončati, zato jo bodo učenci skupaj z učiteljem dokon-čali v času podaljšanega bivanja.
Dan pozneje je bila na OŠ I Murska Sobota v e-učilnici računalniška delavnica, ki jo je vo-dil mentor Boštjan Fartek. V delavnico so se vključile upokojenke, ki so se pripravljene na-
učiti dela z računalnikom, da bi ohranile korak s časom. Pri tem so jim pomagale prostovoljke OŠ I Murska Sobota, ki so jih usmerjale pri delu z računalnikom. Delavnica je bila nada-ljevanje prve učne delavnice, ko so spoznavali teorijo računalništva, tokrat pa so spoznavali program za zapis besedila Word.
27. januarja so na OŠ IV Murska Sobota učen-ci skupaj s svojimi dedki in babicami okraše-vali medenjakove srčke. Vodil jih je mentor Gregor Celec, medičar iz Murske Sobote, ki je najprej predstavil medičarsko obrt, kdaj se je začela razvijati ta dejavnost in kako se izde-lujejo medenjaki. Po uvodni predstavitvi so pričeli z okraševanjem medenjakovih srčkov, po preizkušenem receptu medičarja.
43
Otvoritev razstave Umetnine iz Prekmurja
V Galeriji Murska Sobota in razstavišču Pokrajinskega muzeja je od 5. februarja od-prta zanimiva razstava pomurskih umetnin od romantike do modernizma. Gre za enkratno priložnost ogleda sijajnih umetnin, ki so nekoč pripadale Prekmurju, hranijo pa jih v slovenskih in srednjeevropskih zbirkah. Gotovo je prav to razlog, da je bila murskosoboška galerija na
slovesnosti ob otvoritvi razstave povsem pol-na. Tako z razstavljenim, kot obiskovalci, ki so si prišli ogledat prvič predstavljene originalne Akvilove freske, poznogotske krilne oltarje iz Sela in Grada ter renesančne slike, baročne podobe ter številne skulpture.
Najprej so prisluhnili Metki Fujs, direktorici Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, zatem
direktorju Galerije Murska Sobota Robertu Inhofu, umetnostnemu zgodovinarju in višje-mu kustosu Janezu Balažicu, ki je razstavo pripravil ter ministrici za kulturo Majdi Širca, ki je razstavo odprla. Otvoritev razstave je po-spremila praizvedba skladbe Vlada Poredoša Pax pannonica v aranžmaju Tomaža Rauha ter v izvedbi Marko bande.