140. številka. Trst, v avgusta 189S. Te&ij XXIII. „Edinost" izhaja dvakrat na Dan, raznn nedelj in praznikov. /jutranje izdanje izhaja oh 11. uri, vetVrno pa ob 7. uri. <1 ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop. Naročnina /naša: Obe izdanji na leto . . . gld. 21"— Za Ramo večerno izdanje . 12'— Za pol leta,četrt leta in na me*' zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. | - Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npravniStv«. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. 1 redništvo in tiskarna *» nahajata v ulici t 'arintia štv. 12. I pravnlštvo, odprav »lištvo in sprejemanje liiserat«* v ulici Molili piceolo Stv. 11. nadstr. Izdsjstelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti' Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v^j SE Novejše vesti. Dunaj 2. Doktor medicine, Edvard Lmvinger, dospevši semkaj iz Novegasada, se je ustrelil danes v nekem hotelu. Vzrok temu činu je baje neozdravljiva bolezen. Cini je njegova žena izvedela o nesreči, ki jo je zadela, je ostavila hotel in se ni povrnila več. Boje se, da si je tudi ona vzela življenje. Karlsrulu* 2. Župnik v Badcn-Baden, Niirber, je imenovan škofom v Freiburgu. Lvov 2. Minolo noč je blizo mesta Laneut brzovlak zajel neki kmečki voz, na katerem je bilo 7 oseb. Štirih njih so ostale takoj mrtve, tri pa so bile pobite več ali manj. Kdo je kriv na tej nesreči, ni še dokazano. Uvela se je stroga preiskava. Carigrad 2. Vsled note Srbije, v kateri se toži radi novih vil slučajev umorstev in nasilstev, ki so jih izvršili Albanci v vilajetu Kosovo na škodo Srbov, se je turška vlada izjavila v načelu pripravljeno, odposlati tjakaj preiskovalno komisijo. Borolill 2. »Ncueste Naehrichten« javljajo iz Fridrichsruh : Popoludne je došla deputacija prvega garde-dragonskega polka, kateremu pripada a la silit grof Herbert Bismurek kakor polkovnik. — Ko so minolega četrtka ob 1jt\2. tiri zvečer svarili kneza, naj ide v postelj, je odgovorili »Moj Bog, sedaj naj bi šel spat«. To priča, kako dobro se je počutil knez. Slikar Leubaeh se je izjavil, da mu ni bilo dovoljeno, da bi naslikal sliko pokojnika. Tudi maska mrtveca se ni posnela. Borolill 2. Povelje vojski izraža globoko žalost na smrti Bismareka in ocenjuje zasluge po- PODLISTEK. « Čuvaj se senjske roke! Zgodovinska povest. Spisal A. Senoa. Poslovenil F. Š. Cvetkov. »Jaz prav za prav ne smem soditi o tem, kakor ste izvolili reči, »razbojniškem gnezdu«, saj je to Vaša prestolnica. Razgledni sem pod varstvom enega svetega preoblečenca marsikaj, tudi Vaše fratre. Svetega mi Marka, ti sinovi svetega Frančiška so pri Vas popolnoma druge narave, nego-li naši italijanski redovniki. Ti mrki, plešasti ljudje nagibajo bolj na razbojniško struno. Ali zopet so modri. Ko so slišali, da sem italijanski frater, umolknili so vsi in niti besedice nisem mogel izvleči iz njih; še celo hrvatski niso hoteli govoriti pred menoj ; samo pozdravljali so me s kratko latinsko formulo. Kako bi se bili še le prekriževali, ti dobri pobožnjaki, ko bi vedeli, da se skriva pod ovčjo kožo beneški volk in da se mi'skriva poti izposojeno obleko znak služabnika visokega sveta desetorice. l)a, šel sem dalje — monsignor. Čudite se: Vaš svetli sorodnik Sabieuo Veluto gotovo izbuli oči — zašel sem v levji brlog, v krčmo nekega Lo-šinjca »črnega Nike«, nedaleč od kaštela. To Vam je pravo gnezdo vseh uskoskih sršenov. V .Dalmaciji sem se priučil nekoliko temu Vašemu jeziku, pa sem vse razumel. Tam se je celo preveč govorilo. V vas jo res čudna navada. Ne čudim se, tla na levu sv. Marka ni ostala ni dlaka ali da ste slišali mastno kritiko cesarskih in nadvojvodskih kojnika. Povelje nalaga vsem častnikom vojske osemdnevno, magdeburškemu polku oklopnikov, kateremu je bil pokojnik šef, kakor tudi gardnerau batalijonu lovcev, v katerem je pokojnik stopil v službo, pa štirinajstdnevno žalovanje. Mouakovo 2. 1'rinc-regcnt Luitpold je do-poslal cesarju Viljelmu in grofu Hantzau sožalni brzojavki ter je naročil venec, ki se položi na krsto Bismarkovo, Frietlrlclisruli 2. Takoj po prihodu podala sta se cesar in cesarica v grad, kjer sta se mudila jedno uro. Mrtvaški obredi so se izvršili v sobi, kjer je ležal Bismarek. Po mrtvaški slavnosti jc žalujoča rodbina spremila cesarsko dvojico do salonskega voza, kjer so se poslovili. Skozi okno odhajajočega voza je še pozdravljal cesar mahanjem roke. Krasen venec iz lovorjevega perja in hrastovega listja z začetnimi črkami cesarske dvojice, to je bil cesarjev dar. Truplo pokojnega kneza se položi te og pomagaj! Iz njih krika sem posnel dvoje. Za prvo slutijo, kaj jim preti od nas, da jih namreč kanimo izgnati iz Sonja ; za drugo sem razumel, da jih najbolj peče, ker so galije (Indije) presijajne republike zaprle senjsko ožino.« »A kateri nečisti duh jim je našepetal vse to?« je vprašal škof srdito. »Tudi jaz sem premišljeval o tem, ali zastonj. No, bojim se, da bode skoro zopet boj med Uskoki in našo vojsko. Med ostalim sem razumel tudi to, daje lucifer Juriša Orlovič ugrabil pred nekoliko dnevi zaročnico tajnika našega generala Paskvaliga, bogato deklico iz Vrbnika, a divjak jo hoče oženiti, pa jo je skril v hišo kneza Martina Posoda-riča. Barbaro je, kolikor ga pamtim, maščevalen človek.« Martina Posedariča?« je pomrmral škof. »Veš, da republika nima večega neprijatelja od njega? Niti Jure Daničič ni bil Dobrovčanom več i krvnik, nego Posedarič Benečanom. Ali da — ob dveh imam dogovor z Uskoki, da jih pomirim. Z njimi moram skleniti mir.« »Ki pa seveda ne veže nikogar nt* na nebo, ne na zemljo«, sejo nasmehnil ogleduh republike. »Seveda! Ki veže Cskoke vsaj na neki čas, a to pod pismom in pečatom. Tega ne poteptajo ti divjaki, ker oni, da resnico govorim, drže besedo.« Po mojem mnenju, monsignor, mora se jim najprej vse dokazati, da je prazen krik, kar so jim govori, da jih mislimo premestiti z silo iz Senja. WasIihiurtoii 2. »Post« javlja, da skliče predsednik Mac Kinlev posebno zasedanje obeh zbornic kongresa, čim vsprejme Španska mirovno pogoje, in sicer v ta namen, da se sklene zakon za vzdrževanje aktivne vojske od 100.000 mož, ki bi se razdelili: 50.000 mož na Kubo, J0.000 na Filipine in 20.000 na Puertorico. San Franclseo 2. V četrtek odide na Filipine in Honolulu nadaljnje prevozno brodovje z možtvom, mezgami in materijalom. »w-York 2. Glasom poročil iz Havane so demonstrovali te dni dobrovoljci napotit po mestu. Demonstranti da so obdolževali maršala Blanoo in vlado izdajstva države in strahopetstva, so vrgli orožje od sebe in so plenili prodajalnice. V glavnem taboru Kubanov govore, da je kubanska vlada zaplenila V trgovskih ladij španskih, ki so imelo seboj zalog za Kubo. Havana 2. 400 Kubanov jo napadlo pri Gu-nezu v pokrajini Pinar del Rio jeden oddelek španskih vojakov. Začel jc zagrižen boj, po katerem so ustasi zbežali. Deset španskih vojakov je bilo ubitih. Slovenskim županom! (J lavno mesto Slovenije hoče na dostojen način proslaviti vladarski jubilej milostnega in vi-težkega vladarja Frana Josipa I. Drugače ni bilo pričakovati. Globoko v slovenska srca jo zarisana zvestoba do vladarske hiše. Ta zvestoba je zadobila svoj častni krst na vsakem bojišču, kjer-koli jo tekla kri za varnost, čast in slavo monarhije Ilabs-buržanov. Malje narod slovenski po svojem številu, »Dobro«, je potrdil škof, »a za drugo jim treba reči, tla jim dozvoljava prejasna republika brez nevarnosti brodariti po kvarnem v oboroženih barkah.« »To je«, je mignil Antonio z rameni, »napisati so to more, ali kakšen pečat udari na to general Paskvaligo, ne vem. Jaz vsaj no bi dal glavo za tak mir.« »Vsejedno«, je odvrnil škof, »sedaj idi, tla sestavim pismo. A potem pridi, da ti povem, kedaj treba oditi od tod.« Okrinkani frater se je poklonil in odšel. Okoli jedne uro popoludne so bobnali glasni bobni po senjskih ulicah. Radovedne ženske glave, katerih je bilo redko videti v Senju na oknih, prikazovale so se iz vseh hiš. Meščani so si pripovedovali, kako so posli res zelo resni, ker je šel v kaštel cesarski komisar Andrej do Daunoeh, a tudi debeli mestni notar Jeronim Srebrnjak je zelo resnega obraza korakal tje, in celo sam preeastni gospod škof. Nihče ni mislil tedaj, da bode šala, samo vražji »črni Niko« je bobnal s prsti po praznem sodu, kričč v smehu; »A saj pravim, pravim: Dum, dura, dum! Vse prazno in votlo do vekomaj. Srečni oni, ki si sami spletajo vrv >!«Na glas bobna se je zbrala uskoška četa pod orožje na trg pred kaštel. Kakor pečine so stali ti mrki junaki povoženo glave. Videlo se je, da jim roje pod kapo čudne misli; videlo se je, da jim tli v očesu tajni srd, a dolge puške so se jim svetlelo tako čudno v majniškein solne u, kakor da bi hotelo reči: »Tudi za nas bode še posla!« (Daljo pride.) ali po svojstvih, ki pa dičijo, je med prvimi v vencu avstrijskih narodov, združenih ]*> zgodovinskih pogodbah in svobodni volji. A ravno zato, ker nista kri in sila združila narodov z dinastijo H a b a h u r ž a n o v, ravno zato, ker s t i to vez ustvarili ljubezen in svobodna volja, ravno zato, ker je le jedna velika 1 a ž, ako trde Nemci, d a so oni ustvarili to državo: ravno 'Stoje razmerje mej vsemi različnimi narodi do dinastije tak o prisrčno, kakor more hiti le meti ljubečimi roditelji in hvaležnimi otroci — razmerje, kateremu morda ne najdemo primere v nobeni drugi državi. Dinastični čut je svetu dedščina, katero hrani slovenski narod od roda do roda, nekaljei.ega, vedno jednakega. Ta čut ima tak«) v oblasti slovenska srea, da ga ni mogel oslabiti noben zgodovinski dogodek. Ta čut je ostal intnkten v vseh viharjih in tudi ob vseh nerodnostih avstrijskih državnikov in diplomatov. A med najslavneje med slavnimi Habsburžani uvrsti zgodovina svitlo, oboževano, vzvišeno prikazen c e s a r j a K r a na Josipa I. ('ednosti tega vladarja se zrcalijo ravno sedaj, v jubilejnem letu, ob f><»-letnici blagoslovljenega vladanja Njegovega: v neitevilnih pojavih podaniškn ljubezni. Tudi narod slovenski hoče stati v prvi vrsti v teh velepomenljivih dneh, ob tem prazniku avstrijskih narodov. Srečna jc bila misel zastopa slovenske metropole, (hi naj se jubilejske »kivnosti prično shodom županom vseh slovenskih pokrajin. Županje so prvi zaupniki naroda, oni so cvet naroda. V nobeni drugi skupščini ne bi mogla tako jasno in izrazito odsevati eelokupnost naroda slovenskega, kakor se moro to zgoditi na shodu županov, sešlih se od povsodi, kjer-koli odmevajo mili zvoki slovenski ; zaupnikov, ki so došli v središče, ne meneči se za političke meje, deleče nas po nemili usodi na šestero upravnih skupin. Shod županov, ki se bode vršil dne 17. avgusta v Ljubljani, postani pravi narodni parlament slovenski, zastopstvo — /jedinjene Slovenije! To zastopstvo vsega naroda odpošlje posebno odposlanstvo pred cesarski in kraljevi prestol; tem poklicanim predstaviteljem naroda bode častna naloga, da položć v roke vladarja-jubilarja — slovenska srea : da Mu izrazijo čutila, prekinjajoča slovenska bitja. To bode najprimerneji, najčastneji pojav vseslovenske lojalnosti. Toda ne le kakor pojav slovenske lojalnosti bode shod županov velikega plemena, ampak isti mora postati tudi pojav kulturne, narodne in političke cclokupuosti naroda! Na shodu dne 17. avgusta se mora razviti slika našega splošnega političnega in narodnega položenja. A kdo more lnglje podati tako sliko, nego županje, ki žive med narodom, ki poznajo njega potrebe, ki prvi občutijo, kur tare narod naš, in ki navadno sami trpe na nenaklonjenosti državnih organov — na vsej nečuveni narodni in politički mizeriji naši. Oni morajo povzdigniti odvažno besedo in združeni obsoditi krivice, ki se gode temu rodu! /jediniti morajo svoje glasove v impozantno zahtevo, da nehaj enkrat krivica, ki se godi nam, zakonu in pravu! To hode velik, harmoničen, imponujoč akord, to bode — glas naroda! Tako bodi, tako je naša želja! In da bode tako, v to mora pripomoči sleherni slovenski župan! Kar klice župane v Ljubljano, to je velika narodna dolžnost! Županje slovenski širom vseh slovenskih pokrajin! Ne od teza j te se tej dolžnosti, ki je toli velika iu vzvišena, da je vredna žrtve! Vsi, vsi, odzovite se pozivu velevrednega župana ljubljanskega — njega, ki jc personifikacija slovenskega patrijotizma in slovenske vzajemnosti vsi pohitite v Ljubljano, da izvršite tam dvojno veliko nalogo: da v imenu naroda posvetite cesarju, kar Mu je narod dolžan v teh slavnostnih dneh in da daste hkratu tudi narodu, kar ste mu dolžni kakor njega izvoljenci in zaupniki! Storite tako in dan 17. avgusta bodemo mogli zabeležiti v svojo zgodovino kakor časten — slovenski dan! Politični pregled. K položaju. »Slovencu brznjavljajo z Dunaja: »Neki tukajšnji list poroča, da so se te dni na Dunaju vršila posvetovanja med zastopniki češkega in poljskega kluba ter Jugoslovanov. Češki zastopniki so jasno izrazili, kako daleč morejo v jezikovnem vprašanju. Posvetovanje pa ni imelo povoljnega izida, ker so Jugoslovani odločno nagi a šal i, da se mora ob je dnem z češkim urediti jezikovno vprašanje tudi na jugu sicer Jugoslovani ne ostanejo v večini. Sedaj bode vlada najprvo skušala dogotoviti nagodbo z Ogersko, potem pa skliče državni zbor, kateremu predloži nov načrt , jezikovnega zakona, ki ga izdela sekcijski načelnik Stummer. Po tem načrtu bode Praga dvojezična. Po kratkem zasedanju državnega zbora vlada skliče deželne zbore«. Tako je prav — to je, ako je resnična ta vest, ki jo priobčuje dotični dunajski list. Saj bi bilo naravnost nezmiselno z ozirom na vzajemne medsebojne dolžnosti skupin v veČini, ako bi se zadovoljili s tem, da se v jednem delu države izvede program te iste večine, program jednako-pravuosti in jednakoveljavnosti, v drugem delu države pa bi pustili v veljavi načelo nadvladja jedne narodnosti nad drugo. A nesmisel bi bil tem luiji, ko so zastopniki naroda teh pokrajin, ki naj bi ostal i nadalje brezpraven v narodnem pogledu, v isti večini in so važen nje sestavni del. Pa tudi z ozirom na korist države in na za-željeno konsolidacijo odnošajev v omogočenje reševanja nujnih socijalnih in gospodarskih vprašanj, bilo bi neodpustljivo, ako bi na severu celili rane, na jugu pa bi jih puščali odprte. Delo za zadovoljenje in pomirjenje se mora izvršiti hkratu in na vsej črti. Ako so se naši poslanci res že izrekli v tem zmislu, smo jim hvaležni; ako se še niso, potem jih poživljamo, naj store to o prvi priliki. Ako program večine ni prazna fraza, tedaj ne sme biti niti govora o tem, da bi se zanemarjala ali eelrt žrtvovala pravica ni najmanjega dela zemlje, zastopane v večine. Avstrijsko slovanstvo se ne sme odreči več niti jedni kaplji svoje krvi, in tudi, ko bi morali doprinašati še nadaljnih žrtev v borbi za jednako pravo. Clara paeta, boni amiei. Danes smo čitali o nekem novem načrtu grofa Thuna. Baron Kallav, naš ukupni finančni minister, da je bil v Budimpešti v ta namen, da iz posluje od barona lianffvja, da bi isti privolil v nadaljnji (> mesečni nagodbeni provizorij. V tem času da 1 oče grof Thun na podlagi ij 14 uvesti nov volilni zistem, ki naj oslabi narodno-radikalne stranke. Nadeja se, da s tako preosnovano zbornico bode možno dogotoviti pogodbo zbornice. Poročila pa dostavljajo, da je baron Banff'y odklonil to zahtevo grofa Thuna. Biamarck in Gl&dstone. V kolikor smo mogli pregledati do sedaj sodbe slovenskih, hrvat-skik in čeških listov o pokojnem orjaku Bismarcku, dobili smo utis, da se sodba vse slovanske javnosti pokriva popolnoma. Vsi soglašajo v tem, da je bil Bismarek nenavaden orjašk duh, da je bil jedna najvećih prikazni v zgodovini Nemcev, da jc njegova beseda skozi desetletja odločevala v politiškem življenju Evrope; istotako pa soglašajo v tem, da je bil Bismarek krut, brezobziren in nezbirčen v sredstvih, ter da se je v vsem svojem nastopan ju ravnal po navodilu, da se svetovna vprašanja se rešujejo krvjo in železom. »Agramer Tagblatt« je napravil kaj primerno paralelo med dvema velikanoma, ki sta se jeden za drugim preselila v večnost: Bismarek—Glurlston ! Oba orjaka, oba nenavadna človeka, oba velika duha! In vendar kako velik razloček! Prvi bog teme, drugi bog luči. Ghidstone jc predstavljal solnčno stran, Bismarek senčno v razvoju človeštva v PJ. stoletju. Gladston je bil poosobljeni izraz prizadevanj modernega človekoljubja in pros vetij ene pravičnosti, Bismarek pa mož brezobzirnega kon-servatizma, trdega avtokratstva, ki je v obliki ustavnosti stremi! po samogospodstvu na znotraj in po neoporečni hegemoniji na zunaj. Ta prispodoba velja. Mi bi povdarili še, da je Gladstonovo pravicoljubjc segalo tako daleč, da je — n. pr. z ozirom na staro politiko Anglije na Balkanu — nastopal celo proti lastnim rojakom, ako je videl, da delajo krivico. Brez strahu in ne mend se za stare tradicije, ki so bile prešle njego- vemu narodu v meso in kri, in ne meni1 sc za to, da postavlja svojo lastno popularnost v nevarnost, sc jc Gladstone odkrito in z vso gorečo zgovornostjo svojo postavil na stran pravice — na stran balkanskih mučenikov. Strupeno sovražtvo židovske internaeijonale in madjarskega — azijatstva mu je bilo v plačilo. A kako Bismarek? On se ni menil in ni povpraševal, ali je to prav ali ni prav? On je poznal le jeden pomislek: ali bode koristilo neinštvu, ali ne ImmIc koristilo? To je odločalo vsikdar; kakovost sredstev ga ni brigala, najmanje pa mučeništvo nedolžno proganjanih. Taka hi bila razlika med blagim Glad«tonom in železnim Bis-m a reko m. Domače vesti. Čast. komur Čast! Pod tem naslovom nam pišejo: »Naše vrlo pevsko društvo «Ko1o« se, kakor čujemo, resno pripravlja za koncert, ki ga priredi prihodnjo nedeljo, 7. t. m., na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu. To mlado društvo zasluži, da se je podpira, kajti, akoravno sestoječe malone iz samih delavskih sodelujočih moči, je vendar pokazalo, da z resno voljo in požrtvovalnostjo tudi delavec lahko doseza častno mesto v narodni in sploh v človeški družbi. Zadnji koncert tega narodnega društva našega ni izpal povoljno v materijalnom pogledu, kar treba sedaj poravnati! j Mislite si delavca (delavko), ki so ves dan trudi j za vsakdanji kruh, na večer pa prihaja (cel<> po uro daleč!!) na pevske vaje, in to iz gole ' ljubezni do petja in do naroda! To društvo, oziroma njega členi se uprav žrtvujejo za razvoj in širjenje slovanskega petja; oni so vsako nedeljo in praznik na drugem kraju, kjer slovansko pesmijo dramijo zaspane, osrčujejo probujene in pridobivajo zgubljene za našo narodno stvar! Ni ga skoraj koncerta, da bi se ga »Kolo« ne udeležilo! In to ne dva trije, ampak oni so kakor roji čebel — vedno vsi skupaj, kjer jih je treba! Vpoštevaje te okoliščine, upoštevaje, da je tako društvo v čast in ponoB nam tržaškim Slovencem, se nadejamo, da se naše »Kolo« prihodnjo nedeljo še enkrat proslavi in zajedno zamaši luknjo, nastalo — kakor že gori rečeno — na zadnjem koncertu v redutni dvorani! Kakor čujemo, pridejo na ta koncert razna bratska okoličanska društva, nekatera celo polno-številno. S tem pokažejo bratsko vzajemnost na IiaSih tržaških tleh. Pričakujemo, da nam bog Pluvij no prepreči te narodne zabave, ter da bodo prihodnjo nedeljo vrt veselice natlačen samih zadovoljnih ljudi vseh vrst in stanov! Kolačem pa želimo popolnega moralnega in materijalnega vspeha! Še jedno dolžnost mi je izvršiti danes. Dovolite, gosp. urednik, da opozorim zajedno tudi na i/let, ki ga priredi prihodnjo nedeljo naše stareje društvo, dično naše »Slovansko pevsko društvo« in sicer v Divačo. I njemu želim popolnega vspeha v vsakem pogledu. Tako bodi! Saj nam je vsem dovolj prostora za— delo! Delo, intenzivno delo, neprestano delo na narodnem polju pa je nam vsem d o 1 ž n o s t. Kjer ne moremo nastopati ukupno, tam delujmo vsporedno, a vedno v istej smčri! K o 1 o k o 1. Oni čudili družbi, ki se je zbrala pod častnim imenom »krščanskih soeijalistov tržaških«, bodemo že morali jutri napisati nekoliko pouka v njih album. Prihaja nam na uho to iu ono. A mi bi vendar molčali, ako ne bi se ti čudaki še pritoževali, ker jim naš list noče odpirati predalov za vabila na razne shode. Tako pa jim že bodemo morali povedati, da je — tepce oni, ki podpira njega, ki je njegov nasprotnik. Mi pa nočemo biti tepci! Odbor »Kmetijske in vrtnarske družbe za Trst in okolico« bode imel svojo redno sejo v petek dne o. t. m. zvečer ob 7. uri v svoji pisarni, ulica Geppa 14, I. nadstr. Shod slovenskega uMteljstva. — V ponedeljek zvečer je bil jubilejski koneert v Sokolski dvorani v Narodnem domu. Jako obsežni, 10 toček obsegajoči koncert izvajal se je uprav umetniški in je bil vspeh vsestransko popolen. V zborih je nastopalo do 150 močij, ki so si bile sveste svoje naloge. Posebno so se odlikovali solisti in solistinjc. Vodja koncerta, gosp. učitelj L. Potrebi n, ki je nastopal tako srečno, tako mnogobrojnim in iz vseh krajev zloženim zborom, zasluži posebnega priznanja. Razun presvetlega gosp. knezoškofa ljubljanskega se je udeležilo koncerta lepo število odlič-njakov-dostojanstvenikov iz vojaških, oblastništvenih in drugih krogov. Udeležba je bila ogromna in veliko sto ljudi ni dobilo prostora. Včeraj zjutraj se je vršila otvoritev »Šolskega muzeja«. Muzej je jako zanimiv. V treh sobah so za sedaj razstavljeni proizvodi: pedagogiško-literarni, leposlovni, metodiško-tehnični (učila), potem šolsko orodje in šolske potrebščine. Za ustanovitev muzeja se je največ potrudil gosp. Dimnik. Tudi Čehi in Hrvatje so pripomogli. Ob 10 uri je bila slavnostna seja. Sejo je otvoril gosp. Jelene, ki je pozdravil mnogoštevilne udeležnike, Spoeijelno pozdravljeni so bili : knezo-škof Jeglič, župan Hribar, Ceh učitelj Sehuster in Hrvat profesor Gerin, ki so se se prisrčno zahvalili. Po slavnostnem govovoru, katerega je izustil gosp. Ravnihar, je prečital še udanostno adreso, ki se izroči vladarju potom dež. vlade. „Der Sildcn", Organ fflr dlc polltlsclicn, cul t u rellcii u n d ulit liscIiafllUdicn Interesen der Kroaten mul Slovencu, — Tretjo številko glasila g g. državnih poslancev slovanske krščansko-narodne zveze prejeli smo, pomnoženo s prilogo. Vsebina tej številki je raznovrstna in zanimljiva. Na uvodnem mestu je članek 0 tržaških dogodkih ; dalje : kako praktično izkoristiti sedanji politični položaj. Posebno zanimanje vzbuja članek k jezikovnemu vprašanju iz peresa odličnega slovenskega državnega poslanca. Dalje sledč opis ljubljanskega shoda slovenskih odvetnikov, notarjev i. t. d. proti znamenu ukrepu graškega vii. sodišča, — razne vesti iz Š t a j a r s k e, Koroške, Kranjske, Primorja, Hrvaške, Slavonije, Istre, Dalmacije i. t. d. Iz Istre je nadaljevanje korenitih člankov »Naše sloge«, ki dokazujejo, da Istra nikdar ni bila italjanska. Tudi vsebina priloge temu listu je raznovrstna in poučljiva, posebno narodno-gospo-darski članek o novem zcmljišno-veresijskem zavodu kraljevino Dalmacije. Želimo od srca, da ta list najde vsestranske podpore od vseh strank in v s c h j u-g o s 1 o v a n s k i h pokrajin. Naročnina znaša za dobo od avgusta do konca d e c e m b r a t. 1. samo eden goldinar. Uredništvo in upravništvo je na Dunaju, I. Plankongasso 4. Strel o poliuioei. Nocoj o polunoči je bilo čuti ženski krik iz prvega nadstropja neke hiše v ulici Acque. Koj na to je bilo čuti tudi strel iz samokresa. Stvar je bila ta. Neki gospod se je pomenkoval z neko gospo in neko gospodičino. Kakšen pogovor jc bil to, ne vemo. V tem je gospod zapazil v roki gospe samokres, katerega jej jo hotel iz-dreti. Samokres pa je v tem padel skozi okno na tla ter se sprožil. Jeden redarjev je ulomil v vrata se silo; potem došli pol. inšpektor Jež si jo zabeležil vse. Poskusa samomora. Filip Giurovieh, bivši 1 poštni uradnik, je živel nekaj časa sem jako slabo. Tudi ženo in otroke je zapustil. Pečal seje z mešetarijo. Včeraj popoludne ob 8. uri je sedel v ljudskem vrtu tor premišljeval. Ko je prišla njegova ura, je vzel iz žepa steklenico in je izpil vsebino iste, ki jc bila žveplena kislina. Neki drugi mož, ki je sedel tam blizu, je videl vse to. Približal se jo Giurovichu in le z velikim naporom jc mogel odvesti istega na zdravniško postajo. Od tu je bil nesrečnež potem odveden v bolnišnico. Včeraj popoludne je prišel kavarno »Indu-stria« neki mladenič. V kavarni je bil od 0. ure do 10. Videti je bil nekako potrt. Sc svinčnikom je narisal na mizo venec in v sredi je napisal žensko ime in spodaj besede: »Spominjaj se mene, ki sem ti želel tako dobro. Za-te bodem prosil v nebesih. — Marij Jesurum«. — Ob 10. uri jc plačal svoj račun. Prodno pa je odšel, vlil je neko tekočino v kozarec ter izpil. Takoj se je zgrudil na tla in močan duh žveplenc kisline se je razširil po kavarni. Navzoči so pogodili takoj, kaj se je zgodilo. Poklicani zdravnik z zdravniške postaje je prihitel nemudoma. Mladenič se jc branil vsake pomoči in le sc silo mu jc zdravnik mogel poma- gati. Na to je bil mladenič sproveden v bolnišnico. Mladeniču je sedaj še-le 16 let. Isti biva pri svoji | materi v ulici »Istitnto« št. ltf. Torej vzrok je bil j zopet: ljubezen. Ljubezen DHetaih vzrok aamo-moru! Ako bi ne bilo žalostno, bilo bi neizmerno — smešno. Orožna nesreča sc je dogodila dano« zjutraj <»b 7. uri na tukajšnjem kolodvoru južne že-znice. Toletni zavorničar Martin Pire jc pal pod vagon in mu je bila leva noga odtrgana popolnoma. Preveli so ga v bolnišnico. Slabo Je zadel. Kmet Fran Purič, bivajoči na V rdeli lišt. 2.r> 0., se je grozno naveličal svoje žene Uršule. Dosti je bilo, da jo jc videl, že se je grozno raztogotil. Ne vemo, sicer da-li bi bil res vstanu storiti to, z čemer jej je pretil, namreč da jo umori. Ali rerniea je, da si je kupil samokres, katerega jc nabasal v pričo žene. Žena je zbežala od njega. Saj ni neumna, da bi izpostavljala svojo kožo. Toda ta nesrečna radovedna policija je doznala tudi o tem. Včeraj sta prišla k Puriču dva gospoda, ki ne poznata in ne slišita navadnih opravičevanj ter sta odvedla seboj »siromaka« Puriča. Nezgode. 18-letni služkinji Josipini Brandin, službujoči v ulici Belvedere št. 1, se je zadrla včeraj popoludne jedna luska tako močno v pod-nohtje srednjega prsta desne roke, da jej jc skoraj odnesla noht. 3-letni Henrik ValiČ si je zvonil včeraj popoludne desno roko, ko se jc moča val z u teže m klgr. Včeraj zjutraj je prišlo slabo 42-letncmu krčmarju Vincenciju Serattniju v ulici Poste vec-ch ie. Potem, ko mu jo odpomogcl zdravnik, je bil i sproveden na dom. H-letua deklica Marija Valenčič iz Kjadina lišt. 21J je zdrsnila včeraj popoludne ter padla in se ranila ob neko železo na vratu. Bila je odvedena na zdravniško postajo. Umrl Je mladenič Hugo Suša, sin zdravnika na Opčinah, ki se je zastrupil v svobodni Inki, kakor smo poročali včeraj. Zgubljeno — najdeno. Včeraj popoludne sta našla dva dečka na starem trgu mošnjiček, v katerem je bilo nekaj denarja. — Na ulici je bil najden včeraj železnični vozni listek. Te reči se morejo dobiti na policiji. Policijske vesti. Aretirani so bili: 22-letni trg. agent Galiop z Nemškega danes ob G. uri zjutraj v ulici Giulia radi pomanjkanja sredstev. Angelj CoBtalunga, 40-lctni krojač iz Italije ob uri po polunoči v ulici Petronio istotako radi pomanjkanja sredstev. 29-letni Dragotin Zalar iz Kamnika oh 0. uri zjutraj na Belvoderju, ker je izgnan iz Trsta. Koledar. Danca v sredo 3. avgusta: Najdba sv. Štefana; Lidija vd. Jutri v Četrtek 4. avgusta: Dominik, sp.; Agabij, Sk. Solnčni: Lunin: Izhod ob 4. uri 24 min. Izhod ob 8. uri 4 min. Zahod „ 7. „ 4(5 „ Zahod „ »5. „ 2 „ Ta je 32. teden. Danes je 213. dnu tega let«, imamo torej še 152 dni. Različne vesti. VI. shod katehetov bode dne 22., 23. in 24. t. m. v Djakovu. Meti drugim bodo razpravljali: o poučnem načrtu za veronauk na srednjih šolah, o potrebi jednoga veronaučnega načrta v vseh šolah, kjer so govori hrvatski, o marijanskih kon-gregacijah in o spovedi. Gospodje, ki namerujejo udeležiti sc shoda in žele, da jim odbor preskrbi vozove, naj so prijavijo gosp. dru. Jakobu Pli voliću, duhovniku v semenišču v Djakovem. Zajedno naj mu naznanijo vlak, katerim dospejo v Vrpolje. Narodno gospodarstvo. Občni zbor „Kmetijske in vrtnarske družbe za Trst in okolico". Ob precejšni udeležbi družbenih členov in nekaterih drugih prijateljev kmetijstva se je vršil dne 24. julija t. 1. občni zbor kmetijske družbe tržaške v prostorih »Slovanske Čitalnice«. Po jako lepem in umestnem nagovoru predsednika, veleč, gospoda deželnega poslanca in mestnega svetovalca, Ivana (i ori u pa, se je pročitalo tajniško poročilo o delovanju te važne družbe za gospodarski napredek v tržaški okolici. Iz tega poročila je razvidno, da je družbu v minolem letu zares rapidno napredovala in se približala za velik korak lepemu cilju, po katerem stremi. Isposlovala je v prvi vrsti nekaj potrebnih državnih podpor, kakor podporo v aministrativne namene, podporo za vzdrževanje in razširjenje družbenih trtnic, podporo za nakup umetnih gnojil, podporo več tisoč kolči in bilf ameriške trte, 2 Gomba-čevih knjig v pouk o umnem vinogradništvu, štipendije za obisk kmetijskih šol v Gorici in na Grmu in naposled premije za uzorne nasade ameriških trt. Družba je ustanovila tudi še jedno novo in važno kmetijsko podružnico v liazovici, preskrbela pouk o žlahtnem cepljenju v Rojanu in Sv. M. M. Spodnji in dala podpore za vzdrževanje podružničnega bika v Lonjerju. Pečala se je z vprašanjem bikov po okolici sploh in pričela korake za dejansko uredbo te zelo zanemarjene stvari. Kazmo-trivala jc vprašanje o zboljšanju mlekarstva na tržaških tleh in napravila nekaj načrtov gledč napredka v živinoreji. Družba jc priredila v okolici več zborov in shodov, na katerih je poučevala in vspodhujala kmetovalce za napredek v kmetijskskem gospodarstvu. V svojih 2H odborovih sejah pa je spravila družba na dnevni red celo vrsto točk, ki se tičejo radikalnega zboljšanja gospodarskega napredka na tržaškem ozemlji. V poslednjem času ne je odbor odločno potegnil za uredbo poljskega varstva v tržaški okolici in to vsed znanega magistratnega postopka, s katerim jo odslovil prejšnjo, dasi jako nezanesljive poljske čuvaje. Odbor je predložil na-mestništvu prošnjo, v kateri prosi, da bi visoka vlada naročila tržaškemu polic, ravnateljstvu, da isto v svojem področju uredi to stvar, da se iz ljudstva samega izberejo zanesljivi čuvaji in za-prisežejo. Mestni magistrat pa mora na temelju 92 in 9J1 mestnega statuta dovoliti potrebne zneske za pokritje dotičnih stroškov. V stvareh zavarovalnic za govejo živino sc je odbor prizadeval neodmoino, da bi uredil tudi to kardinalno točko v domačem kmetijskem gospodarstvu. Da še ni dosegel povsem povoljnih vspehov, so krivo deloma gmotno razmere našega kmeta, ki mora vendar vplačati nekak delež po razmeri zavarovanja v zavarovaluični fond, ako hoče, da zavarovalnica faktično obstoji in deluje v korist živinorejcev, in pa pristopnino, a kmetje, zlasti v tem času, nimajo skoro nobenega dohodka; deloma pa — in to se mora povedati javno v sramoto nekaterim našim okoličanom — trti ogla v ost živiuorejcev samih. Dasi priznava vsaki zares trezen kmetovalec veliko korist take ustanove, se vendar nahajajo nekateri med njimi, ki so tako trmasti, da no rečemo, celo hudobni, da smatrajo zavarovalnico za nepotrebno in celo — komu sc ne studi tako natolcevanje! — za špekulacij o družbi nega odbora. Le-ta žrtvuje svoj čas in tudi denar, da bi pomagal kmetu iz zadrege v slučajih, ko je istemu poginila žival, vendar je tako nizkih ljudij, ki govore javno, da ali je odbor neumen, da »teka« v stvari zavarovalnice po okolici, ali pa išče lastne koristi! Taki izrazi kažejo zares o skoro popolni moralni propasti ljudi, do katerih ima svoj upliv peklensko italijanaško pohujšanje in rovanje zoper vse, kar je namenjeno osamosvojenju tržaškega Slovenca; tako izražanje bi bilo zmožno, da vzame prijatelju ljudstva vse veselje za delovanje za njega gmotni blagor. To so ljudje, ki ne morejo razumeti več — ker so sami popolnoma ubiti duševno — da zamore človek imeti za človeka pravi čut in srce, dasi nima za to druzega plačila, nego lopo zavest, da je storil za bore trpečo človeštvo nekaj zares dobrega in za več časa koristnega! No, reči sa mora, da večina okoličanskih kmetovalcev še ne soglaša s propalieami in da združeno z glavnim odborom pridno delujejo na velevažni ustanovi zavarovalnice. Taki uzor-kine-tovalci so n. pr. okoli Bazovico z vasema Padriči in Gropada. Kajti oni so si žc ustanovili svojo zavarovalnico, kateri je pristopilo lepo število udov. Naj bi jih skoro posnemali tudi drugi kmetovalci, v katerih je še količkaj zdravega razuma in pojma za dobro stvar; drugi pa naj se ugledajo v svoje vzgledne sosede in skušajo poboljšati se! (Zvrčetek pride). Kuba. Spisal 1>. L. Selski. (Zvršetek.) lako so je vlekla vojna s kubanskimi ustnši, katerih je bik> le iM.immi, do I. 1S7S„ ko je general Martini1/ (.'anijms z sedaj. Leta 1#7«. w> proglasili vse otroke, katerih matere so bile suži-nje, svobodne; 1. l.sso. S. maja pa so e i sto o«lpra-vilili suženjstvo, ne da hi morali dati sužnji gospodarjem za to kako odškodnino, pač pa so jim morali za plačilo služiti še M let. Pozneje so odpravili še to za zadnjih 2f).(MK) črncev; toda tudi to že ni moglo več ustaviti zavoženega voza. Suženjstvo so sicer odpravili, dovažati so začeli Kitajce, a o tem niso poskrbeli črncem primernega dela, in ti so izrabljali svobodo. ('isto umevno jc, da se reformo ne dajo uvesti kar čez noč, toda španska vlada nikoli niti mislila »i resno na kaj taeega. Gospodarsko izko-riščevanje jej jc bilo vedno prva briga. Pred vsem bi bilo treba preosnovati upravo in skrbeti za zadostna komunikacijska sredst\a. Seveda za nasipe, ki bi varovali prebivalce pred hudourniki in povod nji mi, za grajenje cest in železnic ni bilo nikoli denarja. To je gotovo, da bi bilo mnogo veljalo, sa j so pa tudi razne ustaje požrle veliko milijonov, miru pa vendar niso mogli doseči nikdar! Dalje bi se bilo trebalo brigati za mnogostranost produk eije, za skrbno obdelovanje malega posestva, dovoliti Kubi svobodno trgovino z drugimi deželami. Španija bi bila morala začeti bolje spoznavati kubansko zemljo in nje prebivalce, nje zemljepisne, geološke, statistiške, gospodarske razmere itd. — ne pa s silo zatirati svobodno pravično gibanje. Spanec Wnldo A. Yusua pravi, da so trije vzroki kubanskih 11 staj: slaba uprava, odprava suženjstva, ne da bi bili poskrbeli za nadomestne sile in primerno delo črncev, ter konečno grozni padec cen sladkorja, ki se začenja od 1. 1884. E. St. VnCz pa dodajo temu še dvoje okolnosti. Najprej je to kruto postopanje, in to od obeli strani: od španske in kubanske, seveda je bilo kubansko le povračilo, a je bilo vendar-le, dasi so listi nalašč molčali o tem. Druga okolnost pa je novodobno svetovno gibanje, ki ne more dočakati prihodnjega stoletja, pa začenja na koncu tega: boj nižih vrst proti višini, ki so v boljšem gmotnem položaju, boj belo-kožcev proti drugokožcem. Ako Američani zmagajo, kar se gotovo zgodi (Se je že. Opomba ured.), bo ljudstvo vriskalo, da je osvobodilo Kubo, toda domačini se bodo, ako se vlada Zjedinjenih držav severoameriških polasti Kube, Portorika ali Filipin, upirali tudi nadalje, kakor za španske krute vlade, ali pa izginejo: ker s Severoameričani tekmovati ne morejo. Mi želimo Kubancem, da dobć, naj bo že potem tako ali tako, svojo samoupravo, svoj home-rule«, Spance pa moramo pomilovati, ker so tako zaslepljeni in jih še ni izučila izkušnja, da moramo biti najprej ljudje, potem šele bogati....... Zadnje vesti. Gradec .'5. Začenši z današnjim dnem se je odpravila izredna služba orožnikov v mestu, katera služba se je bila uvela radi znanih dogodkov povodom razpuščenja občinskega zastopa v Gradcu in imenovanja grofa Glcispneha predsednikom višega sodišča. Oddelki orožnikov zapuste jutri graško mesto. Dunaj »Neuc Freie Presne« javlja iz Budimpešto, da še v tem mesecu prično nova pogajanja med finančnim ministrom ogerskim in mini-sterskim predsednikom avstrijskim radi začasnega obnovljenja pogodbe. — Tukajšnji krogi pa ne verujejo, da hi se pogajanja obnovila tako hitro. Ze po dejstvu, da se finančni minister Kaizl nahaja sedaj v Išlu, je možno sklepati, da avstrijska vlada ne misli v tem hipu na obnovljenje pogajanj. Lvov Vodja soeijalistov Priemskv je bil danes obsojen na S mesecev ječe radi žaljenja Njegovega Veličanstva in vere. *loskva 3. Na včerajšnjem obedu na čast kralju Rnmtinskemu je napil veliki knez Sergij kraljevi dvojici Romunski in prestolonasledniku, kakor tudi proevitu Humunske. Kralj Karol je napil carski dvojici. Madriil Kralju Alfonzu se je obrnilo toliko na bolje, da je mogel včeraj prebiti nekoliko ur izven postelje. ud riri 3. i Tovori sc, da se je dvema španskima ladijcinn posrečilo predrti blokado na Kubi, G1 asom zasebne brzojavke iz Manile, je prišlo tam do neznatnih spopadov med Spanci in Tagati. Poslednji so obglavili pet Špancev, med istimi tudi ednega polkovnika. Glasom privatne brzojavke iz S. Jiian de Portorico se je dvatisoč dobrovoljeev udalo Amerikanom. Wushiiigton .'5. Amerikanski poveljnik na Filipinih je dobil nalog, naj postopa proti ustašom, ako bi isti Hoteli izzivati nemire. \ew-York 3. Kvening Journal« javlja iz Madrida: Španska je vs prejela glavno pogoje za mir. Sedaj treba določiti še podrobnosti, da se nehajo sovražnosti. Ako se dovole par sprememb v pogojih, kakor zahteva Španska, mogel bi se mir podpisati takoj. Madrid 8. V Katalonijo, Aragonijo in v Bas-kiške pokrajine so odposlali vojaštva. Najnoveja trgovinska vest. New-York 1. uvgusfa. (Izvirni brzojav.) Pšenica za september za december 697h. Koruza za september 37za december 377«. Mast AGO. Trgovinske vesti. lliKlIinpCHtn. Pšenica za september 8*22 do 8-24. PSenica za marec 8'40 do 8'4<). Rž za september B'53 tlo l>T)4, Koruza za maj 1H10. PAeniea: ponudbe srednje, povpraševanje dobro. Prodaja 2f>(MH> met. Htot. Vreme : vročimi. llumlMirtr. Santon good average za september 30*25, zn december .'U-—, za marc 31*2;"» za maj 31*75. Ilavre. Kava Santon good average za avgust 36*50, za december 30*75 frankov za 50 klg. Prava. Surovi sladkor I. produkt, 88°/0 Itendement franco Auasig. Mirno. Takoj 12*52VS do 12*55. Oktober-de-ceraber 12*47'/, do 12*50. Dunajska borza 3. avgusta 1898. včerot dane* Državni dolg v papirju......101*1)0 101*00 „ „ v srebru......101'70 101*75 Avstrijska renta v zlatu......121*75 121*80 „ „ v kronah.....101*10 101*20 Kreditne akcije......... 363*60 863*60 London 10 Lsr......... 120*— 120*— 20 mark........... 11*75 11*75 Napoleoni........... 9*53 0*53 100 i tal. lir.......... 44*15 44*20 Cvet j^roti trganju. (Liniment caspici). PreiskuSano mazilo — odpravlja bolečine pri kostibolu, trganju in revmatizmu. — Ena steklenica z navodilom 60 nvč Kazpošilja z obratno poŠto najmanje dve steklenici „Deželna lekarna pri Mariji Pomuiraj" Pli. 51 r. 31. Le a steka v IJ ubijani. I Nova centralna čevljarnica v Trstu. Via Mnleonton štv. 'J, Bogat izbor čevljev za so8i>o<1