Tečaj XI. narodskih v f Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleineis O reci ^ ■ —■> --■ ■ || Veljajo za celo leto po posti II :J) t « o /i „„ «^i it 9 J 2fl. po pošti, scer 1 fl. 30kr 4 saboto 2. aprila 1853. List 27 Slava umetniku ! V čast domorodnemu malarju gosp. M. Langus-u (Pesem v veseli družbici prijatlov prepevana). Nasa družbica obseže Dost častljivih pridnih mož Mož se k možu res přileze, j 15 Kakor v vencii roza k roz Vendar 9 kar po zemlji hodi 9 Splošni ne odgré osodi. Eno cvetje le obstáné: To je cvet umetnosti, Ki okó in serce gane Iq k omikí duh budí 9 Tako cvetje mi imamo In mu čast in hvalo damo. Gospod Langus-a častimo, Ki med nami tù sedí, In na zdravje mu napimo Dokler glažek še derži ; Naj bi dolgo še veseli V nasi družbi ga imeli ! V mladosti se je trudil, Se v Rimu dost učil, Ondi duh umetni budi!, Ga je budil in bistril Da v domovja, v lastno slavo Kaze vedno pot mu pravo ). Maraikterga je obrisal Ko bi v špegel gledal se, Starše otrokom on opisal, Drag spomin zapustil je; Marsikteri spi že v grobi Vendar še živi v podobi. Glejte ! o n «i i v cerkvi sveti 9 Duša žalostna klečí Mater" božji razodeti 9 Kaj tak serce ji těží 9 Malar serca nam odkrije Da z očesa solza lije. Cerkev tam stojí visoka > Kloštra franciskanskega : Vidi se na zidu roka Malarja izverstnega: Dokler cerkev ta bo stala Njega slavnost bo spričvala. * Slavni Kukuljević-Sakcinski v Zagrebu je lani za Vtihnulo med nam bo petje Bo objedel časa zob Nam iz lie življenja cvetje 9 Nas objel bo hladni 9 grob : 9 Malarju bo slava ostala Živa stená na-nj kazala! Podůk hmeljoreji (Dalje.) Hmeljove bolezni. Hmelj je marsikteri hudi bolezni podveržen, ktera pa ne storí velike škode, ker majhin pridelk se veci del drago prodaja. Nar nevarniši bolezin, po kteri zna celi hmelj nik pod zlo iti, je gnjiloba, ki se spervega po kaže na štorih, po tem pa tuđina mladikah ali na per ju. Če spomladi hmeljovi štori nič mladik ali pa mladi le revne mladike odganjajo, so kore nike bolehne ali vničene. Kakor hitro se to za 5 pazi j je treba urno gledati, da se resi , kar se da, ali pa da se svet drugaci v rabo spravi. Ta bole zin izvira od starosti storov. če že 20 40 let s t oj é ali od po vodi nj ali podz em elj skill stu den čin, če ni voda v redi odpeljana. Tak svet naj se opusti 5 ker hmelj ne ni za hmel jorejo, zato terpi močvira. Gnjiloba se hmeljovih štorov tudi loti, če ke brovi in tudi druge sorte červi korenike oglojejo ali ranijo, da štori oslabijo, umerjejo in gnjili za 1**1 JL U/1J I j v; ^ Ml«/ kJI/Vl I V/OlUMl J V/ • U IllL/ I J V. J V/ 1U / čnejo. Pa večidel jih le malo pomerje, ker se rane rade zarasejo, in stori sčasoma se okrepčajo. ljive Tudi vertne bol he so linielju nevarne in škod , one spijejo in preluknajo voljno perjiče mla dík, in dostikrat pokazijo polovico pridelka. Ti nad logi se nar gotovši pride v okom, če se hmelj spo mladi zarano, ali clo v jeseni obreže. Nekoliko pomaga in odvracuje bolhe tudi potresanje hmelja s pepélom. Nar škodljivši vsih bolezin je pa rij a, včasi pridelk enoletni, včasi celo večletni močno ali pa popolnoma vniči : kadar več let za- ktera zmanjsa poredoma pride, dovitost pripravi novih sadík vsajati, ker tudi te rada rija pokvari. K sreči se taka huda rija le malo kdaj pokaže; po še štore pokončá, in ob vso ro tak okužen svet ni varno koj malém pak dostikrat 9 kar inalo škoduje. R i j a uší pride od manaste rose, po kteri se drevesne brezštevilno pomnožijo, vse mladike napadenegaštora od tal do verha pokrijejo. Se zgodí kaj tacega ob času, ko hmelj ravno začenja cve s ti ves pridelk pod zlo; pridejo poznejši, ko je hmelj nimiv živijenjopis našega Langus-a na svitlo dal. Vređ. že sterže napravil, ga scer nepokončajo popolnoma 5 pa vender pridelk ostudijo , in mu vrednost znižajo. Zoper bolezen hmelja ni pomoci v človeških rokah je popolnoma odverniti. Nar boljši pomoc je kak močen piš, da uší na tla otrese, potem pa hud naliv, da jih v tla zabije in še na perju ostale z nesnago gori puščeno izpere in te merčese z zaro-dom vred pomori. Po taki odpravi nadležnih mer-cesov se hmelj spet oživí, in že tisto leto obilen pridelk donaša. Še druge drevesne uší pridejo, če jim je vreme váeč, na hmeljne šterške, jih poluknajo, da vsi platički razpadajo. Tej bolezni je treba s tem v okom priti, da se šterski — zreli ali nezreli — na-gioma poberejo in posušijo. Imajo malo moke v sebi, so nižji vrednosti, pa vendar boljši kot nič. Ta bo-Jezen se kliče požrežba (Frass). Huda suša ali vročina, pa tudi mraz ali dolgo terpeče deževje v jeseni o času zorjenja šterškov napravijo, da šterški zbolijo, namesto hmeljovemoke in smole zadelovati, rudečkasti prihajajo in od-cepati začnejo. To bolezen imenujejo lisico. Lisici se pridelek otme na enako vižo kot riji ali drevesnim ušiin. (Dalje sledi.) 0 zađevah poslov. (Konec.) Kako hoćemo tedaj dobre posle imeti, ako jim je v službah tolika priložnost dana, pohujšati se in se mnozih nepak naučiti! Kako se more od posla tirjati, da bi on postrežin, molčljiv, zvest, pohleven, zadovo-Ijin in poterpežljiv bil, ako v toliko hišah ravno vse na-sprotno najde? Star pregovor že pravi: „kakor gospodar, tako služabnik", in ti pregovor se, žalibog, le pre-več poterduje. Naj bo tedaj poselska postava še tako dobra, bo sama le malo zdala, ker zleg, kakor smo sedaj razložili, če ne ravno vselej, vendar večidel kje drugod leži, kakor ga navadno išemo. Bodi m o sami drugač i, in tudi posli bojo boljši, kterim je naše obnašanje izgled! Res je scer, da tudi pri hvale vrednih gospo-darjih in gospodinjah se najdejo slabi posli ^ ki so že sami po sebi, po slabi izreji od mladih nog popačeni, ali taki. ki so se v prejšnjih službah popačili, ali pa med tem, ko niso službe imeli. Per v em u vzroku zamore le b o l j i iz rej a mladine, druge m u pa poboljšanje gospodarjev in gospodinj izdatno v okom priti; zraven tega zamore še le poselska postava kaj koristiti. Obojno pa se ne da v en em hipu doveršiti; zdravila, ki segajo v k ore n in o bolezni (Ra-dical-Curen), hasnijo vedno le počasi. Kako bi se pa dala tista spačenost poslov odvraćati, ki se prime poslov v mestih med tem ko ni-majo službe, čem v sledečem nasvetovati. Po naših mislih bi kaj koristno bilo, ako bi se zlasti v večih mestih cna hiša po gosposki odkazala, v kteri vsi posli ženskega spola, ki iz dežele pridejo in vsi tišti, kteri so brez službe, bi mogli tù noč in dan prebivati in tù službe čakati, namést da toliko nevrednih babúr se s takimi rečmí pečá in posameznim ubežišče in prebivališče dajč, kjer se posli v tolikih rečéh pokvarijo. Takih hiš smo v mnozih deželah več vidili in njih korist in dobroto spoznali, ker policijska vradnija nad takimi hisami lože čuje, in se oskerbstvo vedno le poštenim me-stjankam izročuje. V taki hiši imajo posli živež in prebivališče po ceni od policije pregledani in poterjeni; no-ben posel ne smé brez delà biti, ker vsakemu je po svoji moči in vednosti delo naukazano, za ktero tudi plačilo dobiva. Posamem ne smé nobedin hiše zapustiti, Ie več skup jih smé z dovoljenjem varhinje po dokonča-nem delu za eno uro na sprehod iti. Kdor posla potřebuje, ga mora le iz te hiše vzeti in v pričo varhinje s poslom pogodbo narediti, kar se v hišni zapisnik za-znamva. Po tem je gosposki lože razpartije med go-spodarji in poslom razsojevati. Kdor iz službe gré in v mestu ostati hoče, mora prec v to hišo priti, in akoravno že kje drugod službo ima, morajo vender pogodbe v hišni zapisnik zapisane biti. To je pravi poselski red, kteri zasluži, da bi »a povsod vpeljali, in tako bi dospěli važno stopnjo k poboljšanju naših poslov, ker bi se nevarno potepanje in po-kvara brezslužbnih poslov s tem overalo in se jim priložnost jemala včasih na nesramno vižo se po prepove-danih kotih potikati in edin po druzem se pohujšati. Zna biti, da kdo poréče: to je lahko govoriti, pa teško izpeljati. Veni. da ni ravno lahko; če pa hočemo tistemu zlegu resno v okom priti, zavolj kterega se raz-lega tolikšen hrup po mestih in kmetih, se ni ostra-šiti ovér in težav! Vse je mogoče , če se le hoče! Saj je že takih naprav po svetu dokaj ! Zna biti, da se bo komu taka družina brezsluž-binih poslov smešna zdela. Takému le pokažem na druge naprave, v kterih tudi po več ljudí enega namenain opravila skupej živí in se skupej sprehaja. Red nos t ni nikakor in nikodar smešna , čeravno se aboti in zijalom smešna zdí! / « x i : r? * ; Na vsako vižo pa se mora na tište babúre ostro paziti, ktere, ko so same posli bile in se služb naveli-čale, so se zdaj v kakošno izbico v pokoj vsedle in se velikokrat le s tem preživé, da posle po hišah ponujajo in jih tudi večkrat zvodijo. Takim, če niso skoz in skoz poštene znane, se mora njih rokodelstvo zatreti, ako hočemo boljsi posle imeti, ker take babúre slabím poslo-m narveči potuho dajejo, in včasih clo, kar so posli vkradli, skrivajo in prodajajo ; take stanišča so večkrat pravi ber-logi za malopridne posle. Al še enkrat rečemo: bodimo sami drugači in tudi posli bojo boljši ! Dobri izgledi poboljšajo tudi razujzdanega člověka. Kdor se pa ne dá poboljšati, naj se v delavšnici uči drugo pesem peti! Zna biti, da smo se komu zaměřili s tem, kar smo odkritoserčno govorili. Al zamera gor zamera dol, — naj nam kdo dokaže, da n i s m o resníce govorili ? Bk. Kodereija in mletvina. Glad je kej čuden kuhar, — on ume hrano tako pripraviti, da je brez zabele in brez solí vendar okusna. O polajsanju solne cene še zmiraj milo upamo. Kakošna se bo nam za zabelo godila? To sam Bog vé; zakaj tudi v tej reci se svet obraća, pa za nektere njegove prebivavce kej nevgodno ! Dokler se je podzemJjic (krompirja) přidělovalo, je Ložka, Potoška in Bloška okolica dokaj opitanih prascev v Terst poprodala; přetečeno leto so pa še nekteri odtod za svojo hišno rabo speh (slanino) v Terstu kupovali! Scer se pri kak-šnemu mlinarju še najde, drugod pa pri kmetih je tukej debel prasec skorej bela vrana. Več va si je že tù, kjer čez zimo ni v svinjaku kerrnaka. Pomladi prasčarji iz Dolenskega, Štajarskega in Horvaškega cele jate prascev priženejo, ki jih po jako visoki ceni in tudi na brado poprodajo. Kaj pa je kup-čija na brado? bi tišti naj umevniši povedal, ki je primoran se ž njo pečati. Medio svinče na brado kupiti, se pravi, ga čez leto pridno rediti, da se vendar v jeseni, ako se pitano po sreči prodá, prasčar odrajta. To se pravi kmetovati, da je gorjé! Svènska kupčija tedaj na brado že več let gerdo kmetu guli brado. Pa tudi neke pijavke v zdanjih siromaških okoljši- nah dovelj zlega napravijo. Pa to niso pijavke tište baže, 107 jih Lahi na vozičkih z oslovsko vprego iz Karlovca Mlinar po vagi přejme žito in ga kot svojo last vozijo, kjer jih na desni strani Kope po mocvirju namiř- níjo cuva, in ne bo lahko le zemice po zanikarnosti pod iiike naberejo. zlo slo. Misi kokoši in druge grabljive roke juuvixjv. niv Diu. xtaioi , ivunuDi m uiu^i/ ^lauijivc lune ga ne Te pijavke s svojim serkanjem so za človeški rod bodo lahko dosegle, ki imajo pogostoma dosihmal v škodo prave dobrotnice ; one marskteremu bolniku k zdravju tistega, ki v mlin prinese » do njega vglajeno pripomorejo virju ne živé 5 Druge pijavke pa, ki v mlakah in moc se le poleg tekocih vodá in bistrih poto životvorno moc, kamorkoli pot. Tehtnica (vaga) bi torej množino křivic , na ktere celô mlinarji ne porajtajo , zaterla. Natanjko in očitno odlocena merica bo pa tudi za- kov znajdejo, in ako one životvorno moc, kamorkoli si bodi, krivično in prenezmerno slabijo, je njih škodljivo ni kerne mlinarje spredrarnila za boljši ml i ne sker- beti. Dokler brezvestni mlinar sme z mlevšino poljubno ravnati, mu slabi mlin vést tolaži, ker on pri merici na dolgost časa gleda, ne pa na to: koliko in kako je ■ moč treba v prid človeške družbe omejiti in zmaujšati. Cez take pijavke, ki jih je treba natanjko poznati, v nerodovitnih letih posebno reveži pogostama zdihujejo. V ..Novicah" 26. svečana se bere: Turšica v Ljubljani mernik 1 gold. 40 kr, Al preden siromak svoj skerčeu želodec s turšičnim moćnikom nekoliko vmiri,ze mirnik tursice blizo li zavzameš ? 4 gold. veljá. Predragi bravec, se Al dovoli mi, to rec nekoliko razjasniti. zmlel. Ce je pa merica postavna, bo mlinar lahko spozna!, da on le z dobrim mlinom zamore napredovati. In tako bo obertništvo tudi v tej reci tište, ki prinašajo mlet, osrečilo. Pisavec pa tega iz zabavljivosti ne piše , ampak iz Nekteri ze vec let, kar pred ni navadno bilo, mo- gol dobrega namena, da bi se v tej reci tolikanj škod rajo živež za svojo družino kupovati, in so tako vdolgove ljive napčnosti zaterle. Tudi on misli, da ga pošteni se zakopali, da bi pridelk dvéh rodovitnih let, če bi se oni mlinarji, ki morejo ž njim v tej reci ene misli biti, ne z družino vred po medvedovsko zalizali, komaj zmogel, bodo pisano gledali; tišti pa, ki so bili svojo vést na nekoliko upnikov otresti. Ce še tako reven člověk mora kljuko oběsili, kjer se je zaprašila, naj jo v svoj naj vsak dan vendar koliko toliko hrane imeti, in ker do- večji dobiček lepo očistijo, in tudi oni mu bodo gotovo stikrat ni nikakoršnega zasluzka, on hribe in doline preleta, da kaj za žito na posodo dobi. Nekteri, ki revežu posojujejo , so pa tako brezvestni, da za posojeno jajce hočejo kokoš imeti, kar tudi siromak privoli, kajti sila kola lomi! Potem ko siromak jezik in peté si obilno nabrusi on otovoren s polno vrečo žita v mlin prihrope. Nekte hvaležni ! Kriznogorski. Starozgodovinski pomenki i remu mlinarju pa je malo mar mlin v dobrem redu imeti, nekteri se pa tudi na-nj malo bolje kot zajic na boben zastopi; le kar m eri co ali ml et vi no vtiče, tù mojster skaza vsakterega pravega mojstra prekosi, zakaj on če-tertino ali pa še skorej polovico za mlevšino pohaše. In krivični mlinarji so tište škodljive pijavke, Ra%lo%il Davoriti Terstenjak. (Dalje.), Ravno na takšni način, kakor so sêverni Slavjani božanstvo luči in svetlobe častili, so tudi norički, kar nam poterdi sledeči rimski napis: M. COCCEO SVETVEDI FIL. QVINCTO ET BACA VCVCVNI TOGIONIS F. V. F. (Eichhorns Beitr. I. 62.) ki se jih je treba čuvati. Ako tedaj krivične obresti, Tukaj najdemo imena Svetved, Baca« U krivično merico in zamudne oota v račun vzamemo 9 Je in Togi on, ktera vsa v S veto vit častje spadaj vsakteremu razvidno kot beli dan: kako visoka je žitna Hoćemo jih po redu razložiti cena za r e v e z a ! Marsikdo bi C se znal rêci pelja od slovenske besede k mu taka škoda huje, Zakaj se pa tišti, ki se die Hiifte; to ime najdemo na gornjoštajarskih kamnih godi, ne pritoži? On živo popisuje mlinarja ? 5 scer okrog al tožba, kjer vest zdi-spí se s sanskritskim pomenom J?CAIXVa i i besede 5? kuksas koč kuk 5 d , od sanskritske Hufte. in na koroških malo dobi. Sto zgovorov bo mlinar povedal, in posled-njič se še priduševal, da je on včs pravičen , da se nikdar se nihče ni zoper njega přiložil. Za odškodovanje bi torej poškodovani imel prazno pota in hudo mlinarjevo zamero. kamnih v latinsko prestavljeno „Coxius" in „Coxia" 2) Obitelji (rodovini) K in Koks se živite na Štajarskem. Lepšega sloveuskega imena pa slovenski starinoslo Kdo drugi bi znal svetovati, da je treba se tacega mlinarja ogniti. Al včasi je kej nepriročno druzega mli- ječ nemore najti, kakor je Svetved, der heili °re Wisser. Že Saxo Grammaticus (XIV. pag. 320) pise ?? narja iskati; pogostoma se pa tudi tako or odi y tinec pravi: „Incidit in Scyllam, qui vult vitare Charyb- peritus annuatim mero perfund cjin|« in Rakowiecki Prawda ruska I. 34) še svetio rajta. Koliko se pri dobro vredjenih mlinih od 5, 10, opomeni, da je tudi pri severnih Slavjanih krava Bha- 20, 30 itd. liber (jfuntov) smé na mlevšino pustiti, bi wany Maje Babe Mare v časti bila. moralo natanjko doloceno biti. Tudi tista voda, s ktero ee nektero žito v mlini porosí, gré po svoji teži v račun. Mnhar Oesch. d. Steierm. I. 387. Anhershofen Gesch. Kàrnt. IV. 3 ) Muhar Gesch. d. Steyerm. I, 383 Drugo imé, ktero je iz častja solnčnega boga vzeto y je ti da prebiva spoznovavci raznega verozakona y je Ucucun, kar pomeni kuko vec, po ptici k ukuv i ci, so tudi razdvojenih misel, in se toraj o izreji otrok ne kteri so stari Slovenci kakor se dnešnji den proroke- morejo zjediuiti ; pa tudi knpčija, ktera Terstu življenje vavno moc připisovali. Učeni J. Grimm navodi iz daja in očete v mnoga opravila zakoplje, da manj mi Prokoszeve kronike (Deutsche Myth. pag. 391.), da je ku slij na izrejo svojih otrok in so zadovoljni, da se njih ko vica bila p r e o b r a z e n j e nar visjega vladavca sveta sinovi brati y pisati in nekoliko računiti nauče y da jih (tudi Beloboga Svetovita), in da je naznanovala zamorejo potem pri kupcijstvu porabiti. Ker že ravno o v V • 1 , • S- . I • « . m . //N x r *T % v • • , • « v « ..........W- čas življenja (7,et annuntiavit vitae tempora"). IméUcu- kupcijstvu govorim, omenim še, da nekdaj tako živa « « « î«»«™«^ T A 17^ A VVfí H kn«^;« r, t! f o ; O v n Ir : i« ÏT « « « X î^ X ~ 1____ can se najdemo s sanskritskim izrazom CAVCAVVS ker v sanskritu se kukovica veli kaukilas. 5 kupcija sŠtajarskim in Koroskim lezom je poslednji cas začela mocno hirati, ker Švedsko železo Kaj imé Togi on pomeni, nemorem za gotovo reci ; ga ni le v zunanjih deželah zavolj nižje cene prekosilo, mislim, da je imena Togi on korenika sanskritska be- ampak jelo se je celô že v Terstu razkladati in žuga seda » tekja", kar palico batino pornem Med domaće železo celô spodriniti junačkimi vlastitostmi Svetovitovimi najdemo tudi orozja kakor meč y pusice itd. Ako je pa Togion iz tekja izpeljati, tako je Bate u s slovensk in S ci-pi o latinsk izraz. Obedve imeni se najdete pogostona rimskih kamnih. Večkrat se to na rimskoslovenskih kam- Novičar iz mnogih krajev h najde, da poleg sanskritske stojí slovensko Cesarjev generaladjutant major KellnerKolIenstein ski je prinesel Njih veličanstvu lastnoročno pismo kneza Cernosrorske y na přiklad: CACVSIVS 2) CAPATIVS 3), od sanskritske besede „kak", kar pomeni kopati, ali kapati, kakor delj v kterem se iskreno zahvaljuje za po pripomoć v turski razpartii Za nadskofa D jskega je knezoškofSekavski (Gradski) gosp. vitez R a u s ch so stari Slovenci izgovarjali. Da je častje luci posebno dalječ v Noriku in Panonii razširjeno bilo , to pričuje edino imé ADNAMAT 41, ktero se na koroških kamnih zvolj S Petra b, kterega dan sv. oce papež presvitlemu cesarju v spomío srečne otetbe poslali, je ok v demante in rubi t noter do sredine Tiroljskega, od Vindobone do starega Lavreaca in po gornjem in dolnjem Štajeru sila dostikrat y ktere cvet je v podobi menjeni zob sv. Petra kte rega obdajajo slavonosni oblaki s tremi srebernimi an najde Bila pa je At m y At P rakra t das geisti duhovno svetio bitje Lichtwesen des Prakrat gelj y vse skapej je v krasni sreberni, z biseri in zla y tom okovani posodi, ktera s podnožjem vred je blizo 3 e. summa vjs et potentia) kakor Pierer (U. L. 16 B cevlje visoka Od 25 yag. 656) p • v M y mat pa pomeni m (Eich h off fag. 134), Toto prestaro sanskritsko imé najdem večkrat s slovenskim izrazom „LEVCIMARA" 5) od be sede ribor; Milan vedano A u s 11 marca se smé po cerkvah v spet zvoniti, kar je bilo od 6. februara prepo A 1 V . « « « • • « V. • . ... Anglesko kupcijsko druztvo y ki 1 i z » luč ali ?? le uč", kakor v ustih se cuje, m » M t in m okoli Ma t hoce kupcijo v Europi odpreti, je poslalo o: pozvedit mesto* te dní svojega poročnika na Česk er bi se Australska volna na prodaj skladala y tudi Mat luč mara glánzen , lu cis, luci mati, ali pa lux mundi, sveta. V sanskritu se veli ..lauču mira ____________Nov znamnje, kako se kupčija vedno bolj križem sveta raz Kakošne laži se po svetu trosijo in kako so v • T sehen, erscheinen. (K sledi.") 'Af Novičar iz slovenskih krajev. Tersta 30. marca. Perva potreba za Terst Proti temn> da se m sirja nekteri ljudjé pripravljeni jih verjeti, pričuje debela kl s HMHHHIHHM^h^^ihbh^HI^I namreč: da nek zato je unidan posebno med gorjanci na Marskemrazširila, itío na Dunaji je imel obešen biti bog ker je denar ponarejal, vendar so mu prizanesii kd drug mest je železnica. Ako bi se dalj časa do sèm ne napravila bi pri zdajnih okoljšinah moral Terst pešati, ker bi kup y bes i t dat nj y na to je pomilosteni bogatin srećko terijo) napravil z 89 belimi in rudečim ilkami čija zastajala. Ze se vozi blago iz Hamburga na Du- Pa cerno, in je povabil vse, ki hočejo srečkat priti naj in se bolj proti jugu, ker od Hamburga pelje železnica noter do Ljubljane in v serce Ogerskega. Kupčija v Terstu je tedaj po suhem vedno bolj omejena, in to obljubo y da kdor potegne b ali d eno številko prejme 10.000 y kdor pa černo, dobi 30.000 y vendar se mora namesto njega obesiti dati. To laž so le zavolj pomanjkanja železnice. To čutijo tukajšni kup- nekteri kmetje na Marskem tako gotov rjeli, da so cevavci živo > in se toraj veselé, da je visoka vlada, Prièli k okrajnemu poglavarstvu po potne list vneta za blagostanje Tersta', ukazala je spomladi železnico od Ljubljane do Tersta na 17 različnih krajih z so bil v se le o neumnosti svoji podučen Carigrad J edaj mesto, kamor se še zmiraj * 9 ©Cl cele