Glas zaveznikov Leto III - St. 509 orm&cijjski. dne®muk A. i. S. Cena 5 lir TRST, sobota 22, februarja 1947 UREDNIŠTVO: Via S. Pellioo 3 * Telefon it. 93354 In 7303 OGLASI: Cena za mUlrrietervišine strma ena kolona), trgovski L 15, mrtvaški L. 30 (osmrtnice L 60), objave L. lp, finančni in oravni oglasi L. 25. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 25. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: U. P. L, Trs% ul. Silv. Pellico št 4, tel. 940-». Cena posamezne številke L. 5 (zaostale L 10). Rokopisov ne vračamo. Kompromisni predlog za zastopstvo malih držav KRALJ JURIJ OTVORIL ZASEDANJE JUŽNOAFRIŠKEGA PARLAMENTA Kapsko mesto. 22. februarja Angleški kralj Jurij VI. je včeraj otvoril zasedanje južnoafriškega parlamenta. Imel je kronski govor. Običajno prečitajo kronski govor izmenično na več sejah v angleščini in afrikanščini. Tokrat bi ga morali prečitati v afrikanščini, toda kralj Jurij je govoril v angleščini ter zaključil govor s stavkom v afrikanščini: »Proglašam uradno otvoritev četrtega zasedanja devetega parlamenta Južnoafriške zveze.* JUGOSLOVANSKI PROTEST ZARADI VPADOV London, 22. februarja Jugoslovanska poročevalska agencija javlja, da je jugoslovanska vlada prti zavezniškem, svetu za Avstrijo protestirala proti domnevnim, vpadom banditov iz Avstrije na jugoslovansko ozemlje. Omenjena agencija trdi, da avstrijska vlada in britanske straie ne storijo ničesar proti tem banditom, ki so, kakor pravi, člani bivših kvilinSkth formaoij. MASARYK0V0 MNENJE o NEMŠKI MIROVNI POGODBI Praga, 22. februarja češkoslovaški zunanji minister Masaryk je pred odborom češkoslovaškega parlamenta za zunanje zadeve izjavil, da po njegovem mnenju nemška mirovna pogodba ne bo podpisana pred sredino ali pa pred koncem leta 194«. Masaryk je pristavil, da je za varnost nemških sosedov nujno potrebno, da bo Nemčija pod skupnim nadzorstvom vseh velesil, in sicer neglede na to, ali,, bo zvezna ali pa centralistična država. Masaryk je nadalje izrazil prepričanje, da se bo Češkoslovaška z dvostranskimi pogajanji sporazumela a Avstrijo glede manjših češkoslovaških ozemeljskih zahtev do Avstrije. Glede madžarskega vprašanja je Masaryk izjavil, da je veliko težavnejše. Pri tem vprašanju se je položaj obrnil na slabše, za kar nosijo krivdo Madžari. Po britanskem in ameriškem mnenju neprimeren Avstrija zahteva povabilo za Moskvo LONDON, 22. februarja. — Francoski zastopnik Couve de Murville je na včerajšnjem popoldanskem zasedanju namestnikov za Nemčijo predložil kompromisni predlog za ustroj konference zunanjih ministrov v Moskvi. Novi francoski predlog skuša spraviti v sklad sovjetsko stališče (da bi morali biti v odborih na zasedanju Sveta zunanjih ministrov le zastopniki štirih velesil) in stališče drugih treh velesil (da bi moralo biti v nekaterih odborih zastopanih 18 malih zavezniških držav). POLETI 1948 SVETOVNI SESTANEK ZN V EVROPI London, 22. februarja Dne 26. februarja bo v Londonu otvoritev zasedanja glavnega sveta svetovne federacije združenj Združenih narodov, na katerem bodo sodelovali delegati iz več kot trideset držav. Svetu bo predsedoval češkoslovaški zunanji minister Jan Ma-saryk. Med delegati bodo tudi trije zastopniki bivših sovražnih držav, in sicer Avstrije, Italije in Madžarske Med govorniki, ki bodo govorili na velikem javnem sestanku, bosta tudi britanski ministrski predsednik Attlee in bivši britanski zunanji minister Anthony Eden. Na zasedanjih Sveta bodo razpravljali o načrtih za svetovni sestanek Združenih narodov, ki naj bi bil v Evropi poleti 1948. O novem francoskem načrtu včeraj niso dosegli sporazuma. Sovjetski zastopnik Gusev se je vzdržal komentarja. Britanski in ameriški zastopnik sta francoski načrt kritizirala. Za zastopstvo malih držav Je načrt neprimeren. Francoski načrt deli odbore v dve vrsti: 1) štirje stalni odbori (politični, ozemeljski, gospodarski in vojaški); 2) odbor za posvetovanje in obveščevanje. V štirih stalnih odborih naj bodo samo zastopniki štirih velesil. Odbori naj predložijo poročila in priporočila zunanjim ministrom in njihovim namestnikom. Vsak stalni odbor ima pravico ustanoviti pododbore za preučitev posameznih vprašanj. Za člane teh pododborov bi povabili male zavezniške države, ki bi bile pri določenem vprašanju neposredno prizadete. To točko o malih zavezniških državah sta britanski in ameriški zastopnik najbolj kritizirala. Zagovarjala sta stališče, da bi morale biti v pododborih poleg neposredno prizadetih tudi druge male zavezniške države. Funkc'je odbora za obveščevanje in posvetovanje v smislu novega francoskega načrta so: 1) skrb, da bodo zavezniške vlade redno obve-**««»' • -delu -Svete omanjžh ministrov; 2) obveščevanje zavezniških vlad o sklepin, navodilih in poročilih odborov ter podoborov; 3) skrb. da pridejo z dovoljenjem prizadete vlade vsem v roke splošne spomenice, ki jih bodo predložile male zavezniške države; 4) organiziranje posvetovanja z malimi zavezniškimi vladami p sledečih vprašanjih: a) ki jih bodo male zavezniške države sprožile v svojih spo-menioah; b) ki jih bodo vsebovale predložene listine; c) splošnih točkah nemškega vprašanja. Francoski načrt stavlja predlog, naj bi bili člani tega odbora male zavezniške države in štiri velesile, čeprav bi moralo biti predsedniško mesto rezervirano za štiri velesile. Ker namestniki glede francoskega kompromisnega predloga 'niso dosegli nobenega zaključka, so sklenili prvi del sovjetskega osnutka o postopku, ki obravnava vsa vprašanja razen spornega ustroja odborov, dati v preučitev odboru strokovnjakov. Združene države so si pridržale svoje stališče z ozirom na to. da imajo namestniki zdaj samo pooblastila, da razpravljajo o postopku za sestavo mirovne pogodbe z Nemčijo, pa o postopku v zvezi s sklicanjem mirovne konference. Včeraj popoldne so izročili glavnemu tajniku konference namestnikov štirih zunanjih ministrov uradno zahtevo Avstrije, da jo povabijo Indonezija naj dokaže da je vredna zaupanja Nizozemska ne bo trpela izigravanj premirja HAAG, 22. februarja — Nizozemska vlada je izdala posebno spomenico o položaju v Indoneziji, s katero obvešča nizozemske člane parlamenta o stanju v Indoneziji. Spomenica pravi, da bodo nizozemske čete ostale v Indoneziji toliko časa, dokler ne bo izveden novi upravni ustroj Indonezije; nizozemske čete bodo ostale zlasti v primeru, če se bodo indonezijske republike izkazale, -da niso vredne zaupanja, katerega so stavili vanje. Spomenica pravi • dalje: «Nizo-zern&ka vlada ne bo več trpela kršitev premirja na škodo nizozemskih čet, pa tudi n© na škodo blaginje indonezijskega dn nizozemskega Prebivalstva. Čeprav bi Imelo-to stališče nizozemske vlade za posledico vojaško akcijo, to ne bo Spremenilo političnih smotrov vlade.* V četrtek zvečer je bila v nizozemski zbornici razprava o vojaškem preračunu za 1. 1947. vojni minister general Fievez je ob tej priliki izjavil, da bo treba stopiti v akcijo, če bodo v Indonezij da'je kršili premirje. Fievez je dodal, da je nadaljevanje teh kršitev nemogoče dopustiti. Vojni minister je tudi izjavil, da nizozemske čete zaradii položaja v Indoneziji ne bodo megle sodelovati pri zasedbi Nemčije. VENEZUELA BO SPREJELA London, 22. februarja Begunski odbor v Londonu in venezuelska vlada st! sklenila pogodbo, da bo Venezuela še letos sprejela 15.000 razseljenih oseb iz Evrope. na sestanek v Moskvi, na katerem bodo nadaljevali z razpravljanji o mirovni pogodbi z Avstrijo. Avstrijski zunanji minister dr. Karl Gruber se v zahtevi sklicuje na prejšnjo noto, v kateri je Avstrija zahtevala, da jo povabijo, na londonske razgovore ter je izrazil mnenje, da je dejstvo, da je bila Avstrija prisotna na posvetovanjih, koristilo presojanju namestnikov, ki se zdaj bliža koncu. Nota izjavlja, da bi bila podobna konzultacija prav tako koristna vsem zainteresiranim državam tako, ko se bodo razpravljanja nadaljevala v Moskvi, kot ko bodo osnutek mirovne pogodbe predložili v odločitev Mina, njim ministrom. «Ože domovine* Jurij Washington 22. februar 1732 - 14. decembra 1799 Združene države so gotovo imele boljše vojake in državnike, kot je bil on in vzvišeno mesto, ki ga zavzema v srcih sorojakov, je 60U priznanje njegovemu značaju, kot pa njegovim dejanjem. Za opis njegovih zaslug ne rabimo dosti časa, čeprav obsegajo zgodovinske podrobnosti dela ustvaritelja Združenih držav, katerega dneva rojstva se spominjamo danes, cele knjige. Vse pa, kar je bi in naloga, za katero se je boril, je za Američane in za ves moderni svet velikega in trajnega pomena. Odkar je po uporu trinajstih kolonij proti matični državi (1775) stopil kot poveljnik armade v službo domovine, pa vse do isvojevanja svobode in ves čas, ko je predsedoval mladi državi, je bil odkrit, domovini od srca vdan in plemenit borec. Čeprav so stranke skušale izrabljati njegovo osebo, se je znal vedno vzdržati nad vsakim sporom. Svoje mesto je za-' pustil težko in nekoliko zagrenjen, toda za Američane je vedno ostal «prvi v vojski, prvi v miru, prvi v srcih svojih sorojakovy>. Za ..odkritejše" odnošaje med USA in Sovjetsko zvezo Ameriški tisk komentira Marshallov odgovor Moskvi WASHINGTON, 22. februarja — Več severnoameriških časopisov in radijskih komentatorjev je ob priliki odgovora zunanjega ministra Marshalla na sovjetski protest glede izjave podtajnika Achesona, da je sovjetska zunanja politika »zavojevalna in napadalna* napisalo, da se izraža v tem značilen korak k odkritejšemu in neposrednejšemu reševanju raznih vprašanj med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo. Omenjeni Usti ln komentatorji izražajo mnenje, da je Achesonov komentar označba deanskega položaja ter se čudijo sovjetski «su-perobčutljivostl*, ko pa po drugi strani tisk in radio, ki sta pod nadzorstvom sovjetske vlade, doma in v inozemstvu stalno napadata vlado Združenih držav in njeno gospodarstvo. »CLEVELAND PLAIN DEA-LER* pravi med drugim: »Dejstvo, da Marshall brani podtajnika Achesona pred obtožbo sovjetskega zunanjega ministra Molotova, češ da je obrekoval in sovražno nastopil proti Sovjetski zvezi z izjavo, da je njena politika »zavojevalna in napadalna*, je uvod v novi način ameriških odnošajev s Sovjetsko zvezo. To pomeni konec dobe petolizništva, ko smo bili iz bojazni, da bi žalili občutljivost Moskve, glede sovjetskih ' zadev vedno strašno obzirni in molčeči.* «NEW YORK TIMES* piše: »Marshall naglaša, da je bil Ache-son po našem ustavnem sistemu Možnost kmetskega upora zaradi strašne lakote v Romuniji Groza dolži opozicijo, da skuša izkoristiti nevarnost BUKAREŠTA, -22. februarja — V Moldavski ravnini, ki je bila običajno ena izmed žitnih Srednje Evrope, vlada tolikšna lakota, kakršne že ne pomnijo v Evropi več stoletij. Od S do 5 milijonov ljudi, ki žive med rekama Siret in Prat, v dolinah reke Bistrice in Trotasa ter v pokrajinah Tuteva, Covnrlui in Tekutz, je popolnoma izčrpalo živilske zaloge, ki jih je zmanj-povojnih let, še prej pa je vojna opustošila večino tamkajšnjih pridelkov. šala suša obeh Na tisoče ljudi Je že umrlo, na stotisoče ljudi je bolnih in na kon-ciu življenja, milijon ljudi bo umrlo, če ne bodo pravočasno dobili pomoči. Britanski vojaškii zdravnik, ki se Je nedavno vrnili iz teh kra-jev, Je dejal »Reuterjevemu* dopis, niku: «Ce vlada ne bo mogla hitreje nuditi aktivnejše in večje pomoči, bomo v treh ali štirih tednih videli skrajne posledice lakote, ki bodo dosegle višek koncem marca. Ce bi take razmere vladale v Zahodni Evropi, bi prišlo do velikih uporov in množičnih samomorov. Za enkrat preprečuje kmetom vsako upiranje mraz, demonstracije kmetov v mestih pa so nemogoče.* Poieg lakote so se pojavile še bolezni. Zdravnik poroča o primerih tifusa, tifuzna mrzlica pa je zavzela že epidemičen obseg in narašča skoraj v razmerju 100% bolnišnic je malo, poleg tega pa tudi nimajo zdravil, oblek, živil i. t. d. Ko se bo vreme izboljšalo, predvideva omenjeni zdravnik, da se bo to sestradano ljudstvo začelo na veliko izseljevati in posledica tega bo, da bo nastala nevarnost za prehrano ln zdravstvene razmere še v ostalih delih države. V Jassyju, prestolnici Moldavije, so ljudje že januarja živeli od koruze,^ kaše, želoda, juhe iz trsja; neko uradno poročilo pravi, da so ljudje jedli tudi korenine pese. Poročilo, ki ga je dobilo predsedstvo narodne kmetske stranke lz Tuteve, pran, da kmetje prodajajo celo zemljo, da bi dobili živež, in sicer dajejo hektar obdelane zemlje za milijon lejev al ce za eno vrečo koruze. Tudi bogati ljudje jedo le enkrat na dan, drugi pa enkrat v dveh ali treh dneh. «Skoraj vsaka hiša žaluje za kakim članom, ki Je zmrznil, umrl od stradanja ali zaradi jetike. V vasi Griests pokopljejo vsak dan pet do šest ljudi, Šesto vse naenkrat. V mrtvaške knjige so navadno vedno zapisali crumrl od lakote*. Zdaj so dobili ukaz, da morajo zapisati »umrl zaradi pljučne jetike*. Ko se je pričela zima, so se ljudje iz Moldavije na veliko izseljevali na druga področja, kjer je b.lo še mogoče dobiti hrano. Kmetje, ki so prodali zemljo, hod.Jo kupovat hrano za svoje stradajoče družine. Vlakov Je malo in so tako natrpani, da moški zlezejo tudi na odbijače in strehe. Mnogi so se pri tem smrtno ponesrečili, drugi so zmrznili, tretjim so spet zmrznile roke, tako da se niso mogli ved in to padli g vlaka,' Ma la bilo samo mrtvih ob eni priliki način je 50 do 60 Zlasti v opozicijskih krogih v Romuniji se zelo bojijo, da bodo te strašne razmere spomladi dovedle do kme. ske-ga upora. Prišlo je že več poročil o incidenti^: Napadli so več vlakov z živili. Razjarjene množice so demonstrirale pred prefekturami in zahtevale koruzo, ki so jo obljubili, pa je od nikoder ni. Romunski ministrski predsednik dr. Petni Groza priznava nevarnost, dolži pa opozicijo, da skuša to nevarnost izkoristiti zase. Vsi opozicijski voditelji brez izjeme, s katerimi sem govoril, pa so mi rekli, da so proti vsaki kmetski vstaji, poroča® »Reuterjev* dopisnik. USA ZAHTEVAJO SOVJETSKI ODGOVOR Washington, 22. februarja Ameriški zunanji minister je objavil vsebino pisma ameriškega veleposlanika v Sovjetski zvezi W. Bedella Smitha sovjetskemu zunanjemu ministru Molotovu, v katerem je obnovil razne predloge Združenih držav glede kulturnih izmenjav med obema državama. Vsebino pisma, ki je datirano z dne 3. februarja, je veleposlanik Smith sporočil zastopnikom tiska v Moskvi. V tem pismu zahteva sovjetski odgovor na razne predloge za kulturno sodelovanje, ki jih je stavilo ameriško veleposlaništvo, na katere Sovjetska zveza doslej še ni dala nobenega dokončnega odgovora. BELA KOVACZ ODSTOPIL London, 22. februarja Glavni tajnik madžarske stranke malih posestnikov Bela Kovacz je odstopil ter prosil za dopust, da mu ne bi bilo treba za daljšo dobo prisostvovati zasedanjem narodne zbornice. Bela Kovacz Je zapleten v domnevno zaroto za zrušitev sedanjega madžarskega režima, v pismu, v katerem je sporočil odstop, pa zanikuje, da bi sodeloval pri zaroti. Sprejema pa moralno odgovornost za dejstvo, da je več članov stranke malih posestnikov zapletenih v zaroto. NAPAD NA POLICIJSKE ORGANE NA BAVARSKEM Frankfurt, 22. februarja Nemška poročevalska služba na ameriškem zasedbenem področju v Nemčiji poroča, da so neki tujci v četrtek na Bavarskem s streli iz samokresa ubili dva policijska uradnika in nekega uradnika ustanove UNRRA, medtem ko je bil nek drugi policijski uradnik težko ranjen? Policija je v nekem poslopju namreč prijela sumljivo osebo; ko pa so policijski organi zapuščali poslopje, je pet tujcev začelo proti njim iz zasede streljati. Pravijo, da so bili napadalci, ki so po dejanju zbežali, trije Ukrajinci in dva Poljaka. INDOKINSKI KOMISAR NA POSVET V PARIZ Pariz, 22. februarja Iz Saigona poročajo, da je visoki komisar za Indokino admiral Thierry d’Argenlieu z letalom odpotoval iz Saigona v Pariz, kjer bo razpravljal z vlado o položaju. Francoske čete nadaljujejo z očiščevanjem kitajsko-anamitske četrti v Hanoiju, katere zasedbo so objavili v sredo. ITALIJA BO IMENOVALA VRŠILCA POSLOV V BEOGRADU Rim, 22. februarja V prihodnjih dneh, pravi «Ansa», bodo imenovali italijanskega vršilca poslov v Beogradu. V jugoslovansko prestolnico bodo poslali tudi trgovinskega izvedenca za obnovitev in razvoj trgovinskih izmenjav med obema državama. VESTI V 1 STAVKU ZSSR RO VZELA V PRETRES SVOJ DOLG London, 22. februarja Poročevalec ameriškega zunanjega ministrstva je včeraj izjavil, da }c Molotov zagotovil ameriškemu veleposlaniku, da bo Sovjetska zveza vzela v pretres svoj dolg 11 milijard dolarjev, ki jih Združenim državam dolguje na podlagi dobav po zakonu o nakupu in posoji. Ta izjava je sledila ponovnim ameriškim zahtevam po poravnavi imenovanega dolga. ITAL.-ARGENTINSKI SPORAZUM O IZSELITVI Rim, 22. februarja Včeraj so v Rimu podpisali i tali janske-argentinski sporazum o izselitvi, ki obsega 17 členov. Sporazum določa pravice ln dolžnosti Izseljencev, skuša onemogočiti vsak poizkus emigracije v druge namene kot za delo. Dalje govori o izbiri izseljencev. Med drugim določa, da izgubi ve pravice in dobrote izseljenca tisti, ki v prvih dveh letih zapusti poklic, ki ga je navedel v tre-notku pridobitve dovoljenja za vselitev v Argentino, ali ki zapusti kraj, kjer se Je naselil. Govori tudi o plačilu in olajšavah prevoznih stroškov. dolžan odkrito odgovoriti na vprašanja, ki mu> jln je stavil član kongresa pri uradnem Izpraševanju, Vprašanje se je nanašalo na snov, ki so jo takrat obravnavali v kongresu. Ko je Acheson uporabil besede »napadalne in zavojevalna*, je govoril o zunanji politiki Sovjetske zveze, ki je od izbruha vojne v Evropi priključila svoji državi nad 250.000 kvadratnih milj czemlja (650.000 kvadratnih kilometrov) z nad 20 milijoni neruskih prebivalcev. Izraz, ki ga je uporabil, ni bil obrekovanje, ker izjava o dejstvih pač ni obrekovanje. Ta izraz je bil le opis nečesa, kar se je zgodilo*. «ST. LOUIS POST DISPATCH*: «Acheson pač lahko primerja svojo milo pripombo s čenčanjem o Ameriki, ki ga stalno priobčujeta sovjetski tisk in moskovski radio. Proti temu nihče ne protestira. Sovjetska zveza bi se tudi lahko spomnila, da je v preteklosti storil vse, da h! bil obziren do Sovjetske zveze prav tisti ameriški visoki ura Inlk Acheson, na katerega jo zdaj tako planila. Sicer pa je ta Incident zelo malenkosten in je vreden omembe le zato, ker je značilen za uradno sovjetsko pojmovanje, ki je povzročilo velik del nevšečnosti ter nerazumevanja med Sovjetsko zvezo ln nami.* «NEW PORT NEWS» (Virginia) piše: «S tem, da je Marshall zagovarjal Achesonovo pravico, da sme povedati, kako on gleda na sovjetske namere, je vljudno, toda odločno pograjal Kremelj. Kaže, da sovjetska diplomatska šola razume odkrito, neolepšano govorico bolj kot katero koli drugo... Sicer pa je po našem mnenju govorjenje o sovjetski ekspanzivnosti pretirano. Po našem mnenju je namen Sovjetske zveze dvojen: 1. zanašati se na pogansko pojmovanje o sili za ohranitev svoje varnosti; 2. trdo udarjati navzvem po drugih In tja obračati pozornost javnega mnenja v času, ko se doma trudi, da bi dvignila svoje gospodarstvo na znosno višino. S tem načinom svojega dela seveda povzročajo v tujini mnogo sumničenj, če pa že govorimo o obrekovanju In sovražnosti, potem je bila Ache-sonova pripomba kakor udarec na zapestje v primeri z udarcem sekire na glavo, če to pripombo primerjamo z namernim popače-vanjem dejstev o ameriški politiki ln njenih 'namenih, česar je vsega uradno kriva Sovjetska zveza. Vse to popačevanje lahko zasledimo v sovjetskem tisku v v Sovjetski zveze in v komunističnem tisku izven nje. »PHILADELPHIA INQUIRER» pa pravi: »Moskva se je silno podvizala, da nam je poslala to srdito noto. Mi pa še čakamo odgovor na štiri druge note, v katerih zahtevamo obračun za blago v vrednosti nad II milijard dolarjev, ki smo ga dali Sovjetski zvezi med vojno na podlagi zakona o najemu in posoji. ((Kremelj hitro zacvili, kadar misli, da mu je kdo stopil na rep. Sovjetska vlada ne more živeti v dobrih odnošajih z Združenimi državami, če jtii stalno napada. Obžalujemo nepotrebne in ne-modre pripombe ameriških državnikov — če jih delajo. Toda če Sovjetom naravnost povemo resnico o tem, kaj mislimo o sovjetski taktiki, utegne to roditi kaj deber sad — če naj sploh -k Ja j pride do uspešnega nadzorstva nad atomsko silo in če naj se zavre vsakšna »zavojevalna in napadalna politika* v kateri si bodi državi.* Ameriški časopisi in radio komentirajo tudi naznanilo, da iio ameriška radijska oddaja «Glas Amerike* začela prenašati poleg oddaj za drage narode tudi oddaje za Sovjetsko zvezo v ruščini. Nekateri teh komentarjev poudarjajo, da je v Sovjetski zvezi le malo radijskih sprejemnikov, vendar pa naglašajo, da je vsekakor treba poskusiti sovjetskemu narodu posredovati poročila iz ameriških virov. «WASHINGTON STAR* piše: »Ameriške radijske oddaje za Sovjetsko zvezo predstavljajo prvi neposredni poskus, da prodre vsaj nekaj ameriških nazorov za tako zvani »železni zastor.* »Z radijskimi oddajami za drugo narode, katere oddajamo v 24 tujih jezikih, poskušamo, da daljnim ljudstvom kolikor mogoče točno sporočimo svoje gledanje na dogodke. Moralo bi priti do splošnega sporazuma, ki bi dovoljeval, da bi obveščevanje neovirano in brez cenzure prihajalo v vse dele sveta. »Naše radijske oddaje bodo sprva napravile na sovjetsko ljudstvo le majhen vtis. Sčasoma pa bodo vendarle naše pojmovanje razširite povsod, kjer doslej o tem še niso nič vedeli.* »PHILADELPHIA lNQUIRER» piše: »Vprašanje je, koliko bodo uspela naša obvestila sovjetskemu narodu. Na tisoč sovjetskih državljanov ima povprečno samo eden izmed njih radijski sprejemnik na kratke valove, s katerim bo megel poslušati naše radijske oddaje. Morebitni poslušalci naših oddaj bodo večinoma samo višji sovjetski uradniki. »CINCINNATI TIMES STAR* imenuje ameriške radijške oddaje za Sovjetsko zvezo »ubod s šivanko proti sovjetski železni zavesi* ter piše: «Dvomljivo Je alt bo naš radijski program slišal še kdo drugi razen visokih sovjetskih uradnikov. Sovjetska zveza namreč skrbno pazi, kakšen radijski program posluša njeno ljudstvo.* Britanska Bela knjiga o gospodarstvu v letu 1947 Gospodarska načela glede posameznika bodo demokratska, ne pa totalitarna LONDON, 22. februarja — Britanska vlada je včeraj objavila toliko pričakovano Belo knjigo o »gospodarskih izgledih v letu 1947». Knjiga vsebuje načrte splošnega značaja in se ne bavi toliko s podrobnostmi. Kakor poudarja uvod, bodo v Veliki Britaniji gospodarska načela glede posameznika demokratska, ne pa totalitarna ter ne bodo nikogar silili, kakšen poklic naj si izbere. — Predsednik niirnberskega de-nacif;kacijskega sodišča Sachs je izjavil, da bodo v petek verjetno raglasili sodbo proti von Papenu. — V soboto se je z uradnim razvitjem egiptovske zastave na trdnjavi Kom El Dikk zaključila britanska izpraznitev drugega naj-večjega mesta v Eg'ptu-Aleksan-drlje. — Angleški laburistični poslanec Thomas je izjavil, da Je bil začuden nad poročili, po katerih naj bi bil izginil na potovanju po ozemlju, ki g’, imajo zasedenega grški gveriljci. — Bivši poveljnik v Palestini general sir Eveljtn Barker je prispel v London; prevzel bo vrhovno poveljstvo za Vzhod. — Kanadska spodnja zbornica je odobrila popravek k novemu načrtu zakona q vojski, ki omejuje stanje kanadske vojne v mirnem saau na 3o.ooo fe ^nSps, Laburistična vlada misli vsako leto izdati tak dokument. Vlada bo pričela z Javn;m razpravljanjem o gospodarskih vprašanjih, cim bodo v kakih 14 dneh v parlamentu preučili gospodarski preračun. Bela knjiga govori q vladni politiki glede uvoza in izvoza, glede premogovnega vprašanja in elektrike, glede jeklarske industrije in železnic, kakor tudi glede plovbe, ■poljedelstva, stanovanjskega vprašanja ter glede opreme in delovne sile v industriji. Bela knjiga poudarja namero britanske laburistične vlade, da mora vsak posameznik povečati svojo proizvodnjo ter da mora biti plačilo v skladu z uspehi pri delu; zato vlada nasprotuje skrajšanju delovnika ali nadaljnjemu povišanju plač in dobička, če to povišanje ni v zvezi z večjo proizvodnjo. Bela knjiga se nato zavzema za zaposlitev tujih delavcev in pravi, da ni nevarnosti, da bi tuji delavci odvzemali zaposlitev britanskim delavcem. Zato bo vlada poskrbela, da bodo zaposlili v civilnih poklicih one Poljake, ki ao prišli v Veliko Britanijo in se nočejo vrniti dalje govori Bela knjiga o nameri britanske vlade, da bodo zaposlili v Britaniji tudi evropske begunce. Pri tem pa knjiga izrecno paudarja, da tuje delavce ne bodo uporabili pri specialnih strokah, kjer je na razpolago zadosti britanskih delavcev. Do konca leta 1947 naj bi v Veliki Britaniji zaposlili najmanj še 100.000 tujih delavcev. Bela knjiga navaja nato proizvodnjo v različnih panogah industrije, katero misli Velika Br.tanija doseči v letu 1947. V letu 1947 naj bi pridobili najmanj 200 milijonov ton premoga (letu 1946 samo 189 milijonov). Predvsem pa hoče država dvigniti in pospešiti proizvodnjo posameznika. Oni rudarji, kil delajo v podzemeljskih rovih, bodo v sledečih letih oproščeni vojaških naborov; poleg tega bodo nabirali za delo y rudnikih tudi Poljake. Na poljedelskem področju si je vlada, zadala nalogo, da bo povečala pridelek žita ter rejo živine, predvsem prašičev in perutnine. Uvoz živinske krme v vrednosti »a Poljsko, Na- 4006 funtov gtezjingov odgovarja prihranku 200 funtov šterlingcvv pri uvozu živine. Bela knjiga nadaljuje, da so kritične dobave lesa. Uvoz odgovarja le 75% zahtev ter bo pomanjkanje tega materijala trajalo še nekaj let. Britanski gospodarski načrt predvideva, da bo izvoz ter tozadevni pri-tek dolarjev v letu 1947 desegel 140% od celotne vsote v letu 1946. Smoter, ki so si ga zadali z izvozom, je določen na 175%. Posebno važni so izvozi na zahodno poloblo, Švico, Švedsko in Portugalsko. Načrt za uvoz za leto 1947 je 1450 milijonov funtov Sterlingoy aii 80-85% uvoza v letu 1948, v primeri z 70% v letu 1946. Izdatki, ki jih ima vlada v tujini, za vzdrževanje čet v Nemčiji, za pomoč Itd, so predvideni na 175 milijonov funtov šterlingov v primeri z 300 milijonti v letu 1946. Pri-mankljaj preračuna bo 350 milijonov v primeri z 450 milijoni v letu 1946, kajti vlada meni, da bi ne bilo umestno preračunavati za leto 1947 višjega primanjkljaja od 350 milijonov funtov šterlingov. V drugem polletju leta 1947 je treba doseči večji izvoz. Za dosego višine 140% v primeri s predvojnim izvozom bo potrebno izvoziti 165% ročnih izdelkov. Ker pa letos še ne bo mogoče povečati izvoza jekla in bombaža, bo nujno potrebno povečati izvoz strojev, avtomobilov, kemičnih proizvodov ter drugega blaga. Br knjiga zaključuje z naslednjimi besedami: «Vlada je prepričana, da bodo vse naše sedanje težav« premagane, če bo industrijska zmoglijvost napela vse sile.* PRIKLJUČITEV DODEKANEZA GRČIJI Kot poročajo iz grških vladnih krogov, bodo pred koncem marca na osnovi sporazuma z zavezniki priključili dodekaneške otok« k grškemu ozemlju. Stran 2 GLAS ZAVEZNIKOV | ŽENSKI KOTIČEK V Zdruienih državah polagajo ve- ODOBRITEV POLJSKEGA i USTAVNEGA NAČRTA Veršava, 22. februarja V »redu mo na zasedanju par la-1 »lenta s 330 proti 17 glasovom z nekaterimi popraviti odobrili načrt ustave, ki so ga predložili poslanci delavske in socialistične stranke, [ Nadrt, imenovan »mala ustava*, Uko važnost na kuhinjo'in njem določa oblast parlamenta, predsed-1 ureditev, kar ni niz presenetljive-nlka republike, državnega »veta in I ga, kajti kuhinja je središče pov-neodvisnih sodišč. Načrt bo ostal I prečnega anieriikega meščanskega v veljavi do odobritve končno- I stanovanja. Vse kuhinjske potreb-veljavne ustave poljske republike. IS čine, posoda in pribor so skrbno j shranjene v zvidanih omarah in ZASEDANJE j na V0* P°Oled ne bi mislili, da ste SOVJETA NARODOV |Je tako iitto in bleiteie Moskva, 22. februarja I Nikjer ni velike kuhinjske mize, V četrtek se je v Kremlju sestal I nikjer ni opaziti štedilnika. Mize Svet narodov Vrhovnega sovjeta. I so ob stenah in po končanem delu Generalisim Stalin zasedanju ni I čudežno izginejo, kakor tudi elek-prisostvoval. Drugi del Vrhovnega I trlčni štedilnik, hladilnik in podob-sovjeta — Sovjet unije — se je I ne kuhinjske naprave. Tudi napra-eestal nekaj kesneje. Po običajnih I va za sušenje kuhinjskih krp %je uvodnostih sta se oba organa zdru-1 skrita v stenski omari. Vse je avala ter stvorila Vrhovni sovjet h omotično: električna naprava za Sovjetske zveze. I prepečenec opeče kruh do prave Svet narodov šteje «82 poslancev, I mere, ne preveč, ne premalo, elek-kl zastopajo republike in avtonom- I trlčni strojček ta sladko smetano 22. februarja 1947 odšnehišla> tpspodmjstPD ne pokrajine. GLUNCICEV POGREB Se ustavi v pravem trenotku, preden smetana postane surovo maslo. Nešteto je podobnih naprav m ena izmed njih je avtomatična naprav Beograd, 22. februarja Jugoslovanskega konzula Olunčl- ■ * te. so pokopali v majhni vasici Do-1 Žene po svetu « * B‘>Sreb“ ’eje ~ KomW“ Zdruienih udeležilo 4000 ljudi, predstavnik ju-" goslovanskega va za umivanje posode: pritisnete na gumb in vroča voda pod pritiskam brizga na mastno posodo in jo opere; pritisk na drugi gumb in suh zrak posuši posodo... delo je opravljeno. Ali niso to sanje vsake gospodinje? Najbolj neprijetno delo v gospodinjstvu, ki nam vzame toliko časa je opravljeno z najmanjšim trudom in v kratkem času. Podobno je s pospravljanjem. Električni sesalec za prah, električne ščetke sta parkete in celo električna naprava sxt pranje perila. Gospodinja mora biti spretna in znati pravilno ravnati s temi najrazličnejšimi napravami, ki so njene najboljše in najposlušnejše pomočnice. Sodobni arhitekti so izdelali primerne načrte za smotrno kuhinjsko pohištvo, tako da po o-pravljenem delu vsaka naprava najde svoj določen prostorček in je kuhinja prijetna dnevna soba, kjer družina je, otroci se učijo in gospodinja Hva ali pomaga otrokom pri nalogah. ZANIMIVOSTI I za preučevanje ženskega vprašanja . zunanjege mlniatr-1 v Lake Successu je predložila, naj 0bL*w < V°J8ke ln jlVnlh u,tanov-1 ^j priliki bi komisija preučita , * J® vi,*rovoru de-)al, da fa-1 osnutek mednarodnega zakona s -ni morilci uživajo podporo I ženskih pravicaji, ki ga pripravlja angio-amerlikih vojaških oblasti, I komisija Zdruienih narodov za (lo-a ura povračila je blizu. Govo- I večanske pravice. Pričakujejo, da rili so tudi zastopniki ljudskih I bo komisija v ponedeljek končala b asti in vojske. I ,vojt stdanje zasedanje ter zaklju- I čila svoje dele kot zadnja izmed FRANCOSKO-SPANSKI 8PO-1 mU wtte komilil- ™ delujejo v RAZUM ZA ODPOair IATPV Irikviru gospodarskega in socialnega ... I Sveta Združenih narodov. blaga I I — Trgovinsko ministrstvo t) Madrid, 32. februarja I Združenih državah je izjavilo, da Ir uradnih krogov poročajo, dal porabijo Američanke 250.000.000 do-sta francoska pa španska vlada I larjev za klobuke. To je približno sklenili začasni sporazum, na osno-1 * dolarje na vsako ženo. ul b0d° blagQ' kl ost,a' I ~ Soproga Henrija Bidavlta ni iraiuj na meji Plrenejev, ki I samo žena znanega francoskega po-je zapr > te od 28. februarja pr e-1 litlka, dnarveč tudi ena izmed prvih Mkiega leta, poslali na namembni I francoskih žena in prva žena v dir kr*J I plomatskem poklicu v Franciji. Na- Porocajo da so sporazum sklenili I slednja zgodbica najboljše pove, kaj glede ha razgovore v Madridu med I je gospa Bidaultova, Bivši franco-Spaosko vlado in veleposlaništvom. I ski zunanji minister bi moral ime-Sklenltev tega spprazuma pa ven-1U na radiju govor ob priliki otvo-dar ne predstavlja predobjave za I ritve zasedanja ONU. Mikrofon je otvoritev franeosko-spanske meje. Iie bil. nameščen v ministrovi pisar-Vsekakor pa menijo, da so imeli I k0 fr slednji razburjen prišel predhodne razgovore glede otvo-1in zaklical svoji tajnici v sosednjo ritve meje. I sobo: «KJe j« vendar moja žena? 1 Saj veste, da brez nje ne morem ni-LETAL8KI PROMET jčezar narediti/» Po mikrofonu so MED ATENAMI IN KAIROM Jfi* T" *” I vsem svetu in iMveaelU da je gospa Atene, 81. februarja I Suzy Bidault najboljši prijatelj in po izmenjavi not z britanskim I svetovalec francoskega politika. poslanikom sir Oliffordom Norto-1 _ Anna Kethg je podpredsednl nom. Je grška vlada izdala «Britlsh I oa madžarske poslanske zbornice. Overseas Airwuys Corporation* za-l Pred Vojno je bila 20 let glavni, u-casno pooblastilo za letalski pro-1 rednica političnega lista in članica met med Atenami in Kairom. | socialno demokratske stranke. Med Nadalje so izvedli nekaj poprav-1 v°jno je aktivno delovala proti oku-kov grsko-britanskega dogovora za j motorju. Po vojni je postala prtd-letalskl promet ki »o ga »plenili no-1 sednicA madžarskega Rdečega kri. vembra 1945, z namenom, da ure-1la in ilan'oa parlamenta. Največ rijo pooblastilo eBrlUsh European I l'a*a in >il Vosveča delu za izbolj-Alrways» za podaijianje letalske I 'Mnit položaja otrok, ki je trenot-proge LondoDrAtene do Ankare in I m na rnadiarskem *elo slab, kajti | skuhajte lepe kostanje ter pazite, narodov ** ostanei° celi. Naložite jih na pladenj, potresite s sladkorjem v prahu in polijte z rumom. Preden ponudite prižgite alkohol Pozor! Pladenj mora biti močan, da zdrži ogenj. LIMONOVE OMLETE: Navadnemu testu za omlete dodajte žlico llmtnivega šoki, žlico naribane li-minive skorje in žlico krompirjeve moke. Uporabni nasveti Marca in aprila postanejo kokoši spet pridne in takrat so jajca najboljša. Zato lahko mislite naprej in shranite jajca za čase, ko kokoši postanejo lene. Predvsem pazite, da so jajca popolnoma sveža. Naložite jih na kvadratasto brisačo ali čisto krpo. Zvežite štiri vogale in pustite eno minuto v vreli vodi. Nato jajca posušite, shladite ter pazljivo naložite v stekleno posodo, katero zaprite s pokrovom in postavite na hladen in suh prostor. Na ta način konservirana jajca se ne pokvarijo, ker se je tanka plast beljhkovine v vreli vodi strdila in se prilepBa na jajčno lupino. Pore v lupini so na ta način zamašene in ne prepuščajo zraka. * * * Ce hočete odstraniti s prta vinske ali kavime madeže, zdrgnite prt s prav« in narobne strani e mlačno glicerina ter potikajte z narobne strani. Teherana. NEMŠKI UJETNIKI KOT PROSTOVOLJNI DELAVCI V FRANCIJI na tisoče otrok umira zaradi pomanjkanja in podhranjenosti. Za-goparja tudi podaljšanje dobe obveznega šolanja, in sicer do 14 leta. Vse to ogromno delo opravlja z mirnimi živci in nezmanjšanem veseljem. Gospo Ele.anor Rooseveltovo so Wash!ngton, 33. februarja V Waehingtonu so objavili, da je vlada Združenih držav odobrila I vprašali; «Ali bi žensko združenje načrt aa francosko rekrutacijo pod I lahko naredilo več. »a mir kat ob-nadzorstvom narodnega Rdečega I stoječe organizacije?» Gospa Hoose-križa m. prostovoljne delavce med I vtliova js odgovorila: eZaupunje «00.000 nemškimi vojnimi ujetnik:, I imam samo v mešane organizacije. ki zdaj delajo v Franciji, Podtajnik I Gotova sem — lahka sem ugotovila za zunanje zadeve general John H. I že v neštetih primerih — da je so-Hilldring J* na tiskovni komferen- J delovanje med ženami m možmi ci izjavil, da j« t« ujetnike zajela I najboljše *agotovilo~ta uspeh .n ameriška vojska v zadnjih dneh | . vojna. I Američanke kuhajo Francozi so pristali na to, dal POLNJENE POMARANČE: Sveže bodo do L oktobra poslali v do-l pomaranče prerežite na polovico in moviuo vso on*, ki niso pripravlja-1 pazite, da pri lupljenju ne poško-ni podpisati delovn« pogodbe za I dujete lupine. Meso nasekljajte in delo v Franciji. Ta rok so postavi-1 ga dodajte s sokom skuti, ki ste le Združene države. Tisti ujetn ki, I jo penasto vmešali s sladko smeta-k) bodo pristali na to, da ostanejo I no ali kondenziranim mlekom. Zme-v Franciji, bodo prenehali biti voj- „ dodajte po okusu sladkorja in ni ujetniki ter bodo postali civilni I poljubnega likerja ter še enkrat vse delavoj s popolno svobodo v mejsh. dobro premešajte, preden napolnite k Jih določa pogodbe, ki jo bodo I pretn« polovice pomarančnih lupin. podpisali. | GOREČ KOSTANJ: Olupite in Snežni vihar nad južno Anglijo Največ-ji snežni vihar v trisni, ki je že tako edinstvena zaradi svoje ostrosti, je včeraj divjal nad Ro-kavsklm prelivom ter sg je naglo raziiiil na večji del južne Anglije. Zvočni signali so neprestano sporočali ladjam položaj v viharju. Razgled v Rokovskem prelivu je bil slab in majhne ladje, ki prevažajo premog za električne centrale, so bile v veliki nevarnosti na poti skozi vihar. V jugovzhodni Angliji se J« vremg poslabšalo in od leta 1H91 ni bilo toliko snega kakor letos. Cest« m teleznios v Londonu, ki so jih očistili po dolgem in težkem delu, so zdaj znova blokirane. Včeraj so poročam o močnem sneženju v zahodni Kanadi, kjer je zdaj ena izmed najhujlih zim, kar jih pomnilja, Snetni viharji Severni Ameriki so ponoči ubili petnajst oseb. Iz Švice, dela Nemčije l* Pariza pa so včeraj Javili, da pričakujejo milejig vreme, ki bo prineslo seboj nevarnost za plazova v gorah. Kesselringova razprava le čela potisnjeni turban jz vin-skordeče barve in okrašen s Petelinjim perjem ter pajčolanom enake barve. IZ JUGOSLAVIJE Zarota v jetnlSnlcl Fresnes Poročilo, ki ga je včeraj objavilo francosko notranje ministrstvo, pravi, da je te več mesecev bila pozornost eSurete National«» obrnjena na tajno organizacijo, kateri so pripadali nekateri nemiki agenti, ki so internirani v Fresnesu. V jetniinlct v Fresnesu so namreč zaprti francoski politični jetniki in nekaj nemikih agentov. Nemiki agenti eo poskuZali priti v etik s svojimi voditelji, ki so »e prosti v tujini. Da t»i diskreditirali Četrto republiko ter francosko odporniško gibanje, so zaprosili pd tujih sil dokumente, ki naj bi jih baje »lflšJi v nemSkih arhivih (« ki naj bi služili so diskreditiranje nekaterih francoskih politikov. Olava organizacije je bil CavaiUe, bivSi agent načelnika, Vichpjske m het Dar-nanda. Material pa dokumente je zbral bivZi Sef Oestapa Kelin. Bil Je pisan na nemZkih strojih. Dokumente so potem prinesli v Fresnes, kjer jim je neki zaprti graver dodal ponarejene žige. Po Šestih mesecih pozornega opazovanja j« 70 nadzornikov sSurete Nalionalez napravilo v Fresnelkih zaporih nenadno preiskavo. Pred množico dokazov so zarotniki priznali svojo zaroto. Njih izjave so pripomogle k aretaciji nekaterih sokrivoev v tujini. Včerajšnje dopoldansko razprava v Benetkah je izpolnilo pričevanje sodnega generala Hansa Kellerja. Keller je izpovedal, da se je mar-Sai Kesselnng proti njemu izrazil, da hoče vojne operacje vrSiti t> skladu z vojnimi običaji. Svetoval je Kesselringu, naj si pridrži p rovi oo potrditve smrtnih obsodb. Kesselring je imel tudi pravico pomilostitve. Olede partizanske dejavnosti so bi le protimere omejene na enostavne policijske mir« in so težje represalije zagrozili le za bodočnost. Na vprašanje, Če ni Kesselring moral sumiti v tako veliko Zttvlko smrtnih obsojencev, je priča odvrnil, da ne more poznati maršalovih misli. Priča j« zatrdila, da bi Kesselring, če bi hotel zvedeti za točno Stsvilo obsojenih na smrt, moral poizvedovati službenim potom pri podrejenih sodiSčih. Pri tej točki je toiileo zatrjeval, da bi po njegovem mnenju mogel abtoSeneo zvedeti za točno Število smrtnih obsojencev v teku pol ure, če bi Omel to za potrebno. — Nato so ebraimavali stavek za stavkom Kesselringova naredbo z dne IS. junija 1944, s katero je Kesselring zapovedal, da proti partizanom ravnajo *z vsemi razpololljivinvi sredstvi». ARETACIJA KLEPTOMANA Francoska policija sporočila, da so aretirali 40 letnega kleptotncna, ki je bil 20 let uslužben pri železnici in je v tem času odnesel granitne kipe in iz vrtov do 10 ton težke klopi. Policija je s tovornimi avtomobili odpeljala ukradeno blago, ki ga je zbiral preko 15 let. Med ukradenim blagom so tudi pokrovi podzemskih kanalov, 24 drsalk fvse ta levo noge), 131 lasulj ter deli koles, pisalni stroji in razne kovinaste razbitine. * * » Epuracijsko sodišče v Monako-vem je obsodilo Hitlerjevega osebnega fotografa HetirichA Hoffman-na na deset let prisilnega dela ter na zaplembo celotne imovine. Razprava je trajala pet dni. TRST GOSPODARSTVO Predsednik .francoske republike Vincent Aurioi je odlcčil dovel-ti Petainovi soprogi, da prebiva v trdnjavi otoka Yeu, kjer je bivši maršal zaprt. Fredaedn.k Aurioi je sprejel dva Petainova advokata, ki st* zaprosila za maršala nekaj ugodnosti glede na velikodušnort, kl so Jo pokazali do maroškega voditelja Abdi El Krima, k porazu katerega jc v glavnem pripomogel Petain. • • * Pri letalski nesreči v Yorkshireu. ko Je strmoglav lo letalo RAFa. sta bila mrtva dva moža posadke. Letalo se je vneto in je bil vsak poskus reševanja nemogoč. * * * V New Yorku so aretirali tri mornarje prekomornika «Saturnia», zaradi sokrivde pri skrivanju 9 slepih potnikov, med katerimi so bile tri ženske, ki so se vkrcali v Neaplju. Ameriške oblisti so zelo stroge g1'’-de vprašanj »lepih potn.kov, kate-rlh število je višje z vsakim prihodom ladje iz Italije. Na ta način hočejo preprečiti nadaljevanje tega nezakonitega prevažanja. IZ SLOVENIJE V odgovor n* brzojavko k . semiti, ki jo je jugoslovanski ministrski predsednik maršal Tito poslal Bcleslavu Bierutu ob priliki njegova izvolitve za predsednika poljske republike, je novi predsednik poslal sledečo brzojavko: »Zahva- lim se Vam za čestitke ter Vas prosim, da sprejmete moje zagotovilo resnega prijateljstva, ki veže poljski narod z jugoslovanskimi narodi.* V Ljubljani bodo po pisanju «LJudske pravice* se letos odprli Moderno galerijo, ki bo izključno namenjsn* kulturi. Dela na stavbi nadaljujejo že od Julija 194« in zdaj pripravljajo se vse potrebno za razne instalacije, takoj za zdar. sklmi deli pa se bodo pričela dela za notranjo opremo. Pred ljubljanskim okrožnim sodiščem Je bila meseca Januarja razprava proti sklupini razpečevalcev ponarejenih tisočakov. Obtoženci, ki so bili obsojeni na kazni od I do 20 let odvzema prostosti, so se proti obsodbi pritož.U, prav tako pa je zaradi odmere prenake kazni vložil priziv javni tožilec. Vrhovno sodišče LRS v Ljubljani Je 7. februarja odločilo, da se pritožbe obtožencev v celoti zavrnejo, pritožbi javnega tožilca pa ugodi. Vrhovno sodišče je obtožencem kazen zvišalo in izreklo naslednjo sodbo: Janko Tominc, Franc Gnezda in Anton Hlad so obsojeni na smrtno kazen z ustrelitvijo, trsijno izgubo političnih posameznih državljanskih pravic ter popolno izgubo premoženja; Fr^nc Petrič na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo 20 let, iagubo političnih pravic za dobo 8 let m na popolno zaplembo premoženja; Franc Sčap na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo 10 let, izgubo polit.č-nih pravic za dobo 3 let in na popolno zaplembo premoženja; Franc Kodela n* odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo 8 let. Izgubo političnih pravic za dobo 2 tet in na popolno zaplembo premoženja; Karol Južnič na odvzem prot t osti s prisilnim delom za dobo 5 let z izgubo političnih pravic za dobo 2 let in na popolno izgubo premoženja; Marija Urbas na eno leto prisilnega dela brez odvzema prostosti. Za ostale obtožence ostanejo v veljavi sodb?, ki jih je izreklo prvostopno okrožno sodišče. V Jakopičevem paviljonu v Ljubljani je bUa nekaj dni odprta razstava Slovenske Koroške. Otvoritvi so prisostvovali predsVinik p-ezi-dija Ljudske Skupščine LR Slovenije Jos.p Vidmar, podpredsedn.k vlade LR Slovenije dr Marjan Brecelj, ministri Lidija Stntjurc, Janez Hribar, Zoran Polič, dr. M. Ahčin ter predstavniki znanstvenih in množ. organizacij. Umrli so: Jože Vokal, upokojenec tobačne tovarne, Alojz.j Crnač, žel uradnik v pok., Jože Sule, uslužbenec v tiskarni «Slov. poročevalca*. Viktor Janoš. trgovski zastopnik, Jernej Velkavih, Franšička Ambrožič, Rado DfTeam, borzni senzal, Ršipert Pivec, mornariški generalni komisar y pok., Helena Pavlič, vsi v Ljubljani; Milan Meden v Begunjah pri Cerknici; Miha Babnik, posestnik v Tomaceven, Terezija Brumen roj. Turk v Vodraneih; Antonija Anžič, roj. Mirtič, v Mariboru; Marija Kostomaj, posestnica v Arji vasi; Franc Dežman, trgovec v Trbovljah. Izredni gospodarski odbor za Evropo je priporočil, naj bi previSek premoga, kl bi preostal po zadovoljitvi najnujnejših potreb za vzdrževanje evropskega gospodarstva, porabili pri tvornicah za izdelavo nitrogenskih umetnih gnojil. Odbor je mnenja, da bi to v veliki meri povečalo evropske zaloge živil. Proti temu sklepu izrednega gospodarskega odbora sa Evropo lo protestirala Danska, ker n* ta način ne bi debila nikakega previ-fka premoga. Izredni gospodarski odbor za Evropo je nadalje ugotovil, da je v Evrop, kritično pomanjkanje stavbenega i?sa; tiste državo, ki les uvažajo, »o se zedinile, da bodo vsaki izmed njih odkazali sorazmerno količino lesa, kl ga bo uvozila. Urad za mednarodno trgovino ameriškega trgovlnskiga ministrstva bo podpbal udeležbo ameriških tvrdk na medr.artdnih velesejmih in rasstavah. Zbirali in razširjali bodo vse informacije glede velesejmov in razstav v tujini. Za t* primere bodo olajšali trgovsko udeležbo. Podeljevali bodo tudi podporo za razvoj trgovskih velesejmov In mednarodnih razstav v Združenih državah. Novo delovanje urada za mednarodno trgovino bo vodil Jacquesa Kunstenaar, ki je študiral v Italiji, Angliji in Švici ter ja diplomiral v mednarodnih gospodarskih vedah. Preden ja prišel Ista 1943 v ameriško trgovinsko ministrstvo, je Kunstenaar zavzemal vodilna mesta v vtč državah ter je b;l gospodarski svetovalec v Ziirlchu in v Nsw Yorku. Znane Zeissove optične tovarna v Jeni, ki "leži na sovjetskem zasedbenem področju, bodo ponovno ustanovili v mestu Reidenhelm v ju'nem WUrtenbergu na ameriškem zasedbenem področju. Po pogajanjih msd zastopniki vlade in sindikatom pristaniških delavcev so se novozelandski pristaniški delavci, po stavki, ki Je trajala nad dva meseca, vrnili na delo. Podpisali so sporazum o Izmenjavi blaga med Madžarsko in Jugoslavijo; sporazum Je po trinajstih tednih dela, ki je potekalo v zelo prijateljskem ozračju, izdelala mešana madžarsko-jugoslovanska komisija. V Novih Delhlh so zaključili pripravljalne razgovore o likvidaciji saldov Indije v funtih šterllngih v Veliki Britaniji. Razgovori o teh saldih, kl znašajo več kot eno milijardo funtov šterlingov, so se pričeli približno pred 14 dnevi ob udeležbi britanskih in indijskih finančnih izvedencev, Kanadska vlada Je pooblastila nadzornika transportov, da izbira vagone, da pospeši izvoz žita proti Veliki Britaniji. Za dobo šestih mesecev bo imel transport zlta prednost pred transportom vsega ostalega blaga iz poljedelskih okrajev do vkroevalnih luk. Poročajo, da so baje vladni funkcionarji izjavili, da je Kanada mnogo zaostala v »vo Švedski parnik zadel na mino Dne 19. t. m. ob 14.30 Je žvedski parnik «S;r:us», kl Je dne 3 t. m. s tovorom bombaža odplul iz Rotterdama na Reko, prišel v bližino nevarnih Fromontorskih čeri, kjer je zadel z desnim bokom na zasidrano mino, kar je povzročilo veliko luknjo v ladji. Voda je hitro vdrla v notranjost ladje, ki se Je nevarno nagibala, Ker eo videli, de je kakršen koli poizkus zaman, je vSa posadka s . a-pitanom vred stopila v 2 rešilna tolna ter se je skušala odstraniti s kraja nesreče. V.liarno vrem» j« še povečalo nevarnost brodolomcev. Visoko morje, srn žnl vihar in ze. lo slab razgled je resno postavil v nevarnost življenje posadke ladje «Slnus». Po večurnem prizadevanju je posadka z obema čolnoma pristala v Valkanskem zalivu pri Pulju. Krajevne zavezniške oblasti so sprejele brodolomce ter jim nudile pompe, Oblasti sq tudi ukrenile vz* potrebno, da so lahko včeraj dopoldne odpotovali z motornim čolnom «PuIj» v Trst, Vsa' posadka »e Je rešila, razen mornarja Niels Sandelfusa, ki je izgubil življenje. Brodolomci so včeraj ob 12. uri prispeli v Trst, kjer so Jih sprejeli v taborišču za razseljene osebe, odkoder jih bodo prepeljali na Švedsko. PREHRANA Testenina. Danes bodo v Trsti začeli razdeljevati vtem skupinam potrošnikov po 1 kg testenin; cena 30 lir za kg. Moka za polenta Danes bodo ▼ Trstu začeli razdeljevati potrošnikom IX skupine moko za polento; cena 25 Ur za kg. Konec razdeljevanja 28. t. m. NAJDBA VOJNIH OSTANKOV Na treh različnih krajih mesta so včeraj našli 76 mm izstrelek, 4 ročne bombe, izmed katerih eno vrste «Breda» ter tri ročne bombe vrste «OTO». Nevarne predmete so odstranili čistilci. Izstrelek so na«lt na vogalu skladišča v ulici Fioo 2, kl je last Vincenta Seorze. Ročno bombo so našli v ulici Settefontane blizu vhoda v poslopje »t. 53. Tri ročne bombe pa v vodi nabrežja Oktaviana Avgusta v globini približno poldrugega metra. MEDNARODNA ŠPORTNA PRIREDITEV Pokrajinski urad za turlstlko Javlja, da bo proti koncu julija v Trstu mednarodna tekma motornih Čolnov ob udeležbi več držav, katere športnik! se bodo v zalivu pomerili za Veliko nagrado «Mesta Trsta*. V nujnih primerih tel. st. 23 Policij« sporo««, da Je novi sistem z« nujne pozive že urejen in velj« kot Je že objavljeno od danos 30. t. m. dalje. V nujnih primerih Je poklicati št. 23. V nobenem primeru ni klloati bivše kvesture, marveč le št. 13. Te velja za tržaško področje. CIT ATELJE OPOZARJAMO, DA BO DVOJNA ŠTEVILKA «GLASA ZAVEZNIKOV* IZŠLA V TOREK 25. FEBRUARJA Cepljenje proti davici in kozam Mestno županstvo v Gorici sporoča, da bo spomladansko cepljenje proti davici in kozam v tej občini v dveh rokih: prvič cepljenje proti kozam in prva injekcija proti davici; trt tedne pozneje pregled cepljenja proti kozam in druga Injekcija proti davici S cepljenjem bodo pričeli J. marca, in sicer: za mesto, Solkan t n Kronberg pri občinskem ambulatoriju v ulici Mazzini St, 7, od 9, do 10, ure; za Lačnik, Podgoro, Pevmo, Oslavje in Podsabctin pri zdravniškem ambulatoriju v Podgori, v dneh 10. in 11. marca od 19. do 10. ure; za &smpetet; Standre«, Vrtojbo tn Bukovec ho —plob«en- skt zdravnik po šolah, in sicer: v Šempetru 9, marca ob 15.30, v Btandreiu 6. marca ob 15.80, v Vrtojbi 4. marca ob ts.SO, v Bukovci S. marca ob 15.30. Cepljenje je obvezno za i>»» otro-k«, ki so dopolnili eno leto starosti in ki So niso bili cepljeni. Noben otrok ne bo v bodoč« sprejet v Sole in atrotke vrtoe brez spričevala o oepljenju; starte «» varuhe opozarjamo na to dolžnost. Kršitelji odredbe bodo kaznovani po predpisih čl. teo in t6« zbornika zdravstvenih zakonov z dne 27. marca 1934 št. 1265. SPORI 60 milijonov kazni za tihotapstvo cigaret Ogromno kazen ?0 milijonov lir j» nalogu* carinska uprava odgovornim zaradi tihotapstev« desetih ste tov tobaka, ki j« obstojal :z enega milijona cigaret «Morava», »Drina* in »Zeta* in ki ga je odkrila v Gorici 23. januarja civilna policija, oddelek za finančne zadev«, Ogromno kazen bodo mo ali Plačati Guido Atena in August Ni-brandt, oba iz Gorice ter Lidija Silič iz Dornberga, in eioer v desetih dneh. JUGOSLOVANSKO SMUČARSKO TEKMOVANJE NA BLEDU Na Bledu »e je včeraj začelo jugoslovansko smučarsko prvenstvo. Pri prvenstvu sodeluj« 10 fizkul-turnih društev vz raznih ljudskih republik. Najprej je bilo patrolno tekmovanje na 8 kilometrov s streljanjem na tarčo. Zmagala je par trola fizkulturnega društva iz Krope v Sloveniji. Program vključuje tudli tek na 15 kilometrov in skoka za klasično kombinacijo ter tek na 5 kilometrov za Juniorje. RADIO TRST II 276.3 m - 1086 ko Sobota, 32. februarja , 17.30 komorna glasba; 18 priljubljen« melodije; 18.15 prireditve v tednu; 18.30 slovenske pesmi: pojs Marija Tiran; 18.48 Josip Kosovel: Kulturno aktualnosti; je ljudska glasbena ura: Viteslav Novak; 19,30 na harmoniko Igra Avgust Stanke; 19-45 napoved časa, vos til v slev.; 20 glarisa po željah; 20 45 pregled tiska; 31 Moliere: Na-rr.iSljeni bolnik, komedija v treh dejanjih, igrajo elani radijske družine; 33.30 glasbeni apored; 28 napoved časa. vesti v ital.; 23.15 vesti v slov., čitanje sporeda za naslednji dan; 23.30 plesna glasba; 24 zaključek. Nedelja, 23. februarja jutranji pozdrav; 6.55 kole- C. V. ROCK PRIMER PROF: WALGREENA Obsodba agenta civilne pol clje Naglo sodišče Zavezniške vojaške ____ ___________ „ uprave pod predsedstvom .stotnika I dar; 7 v«sti o slov,; 7.15 vesti v jih obvezah pošiljanja žita VeTlkl A' fb?:Uona, 1* včeraj »bsodUo a Sandri S' na sest mesecev z^Poia ***“**“ diga; 11.45 nedeljski glasbeni spo-vilne policije Alda Canciamja, ker red; 12.50 napoved Časa, vesti v so ga spoznali za krivega, da je 20. slov.; 12.45 vesti v ital.; 13 za- Britaniji, predvsem zaradi velikega pomanjkanja vagonov. — Seveda, s« razum«! Saj sem prsv maradi tega prišel. — Cudahy ja pokleknil k truplu. Profesor j« bil srednje postava toda obilen; oblečen Js bil v elegantno obleko, kl ja je bila na mnogih mestih sslo zanemarjen* in umaaana. Z odprtimi uetmi, očmi nepremično obrnjenimi v strop Je bil videti. kot da j* v nekaj tesnobno zamaknjen. Oud*hy ga je trenete k opazoval, nato pa je iz notranjega žepa pla-fiC* izvlekel uenjen «tui in