Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, Vračun Viljem, Rački Viktor, ing. Tramte Franc, Str-garšek Janko, Janežič Alojz, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. - Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje USPEHI POLLETNEGA POSLOVANJA Kljub temu, da je že dokaj pozno za objavo šestmesečnih rezultatov poslovanja, ne bo odveč, da se seznanimo z rezultati poslovanja. Verjetno nas rezultati ne bodo presenetili, ker smo že nekaj mesecev ugotavljali iste tendence uspeha poslovanja in nam zdaj preostaja le, da po končanem knjigovodstvenem obračunu še enkrat povzamemo vsaj osnovne podatke in pokazatelje ter nakažemo najbolj perečo problematiko. Število zaposlenih se v preteklem obdobju ni bistveno spremenilo. Poprečno nas je bilo zaposlenih 1827, kar je za 3,69 % več kakor v istem obdobju lanskega leta. Obenem je to na ravni piana. Po poročilni periodi je prišlo do spremembe, tako da po prvi polovici avgusta imamo 1806 zaposlenih, glede na to, da so nekateri šli k vojakom. Sicer pa je fluktuacija bila zelo nizka, celo najnižja v preteklih 5 letih. V prvem polletju je prišlo 73 oseb, odšlo pa 64. Pripomniti je še, da še vedno ne razpolagamo s srednjeročnim ali dolgoročnim kadrovskim programom, da ni zadovoljivo urejena sistematizacija delovnih mest, ki bi bila v skladu z novimi predpisi. Prav tako se premalo ukvarjamo z analizo zaposlenosti in koriščenjem delovnega časa. Glede na to, da to leto delamo po sistemu 42-urnega tednika, smo vložili tudi zagotovo 11 % manj delovnih efektivnih ur; na to pa moramo misliti, ko primerjamo dosežene proizvodne rezultate in produktivnost, kjer je izražen sum, da smo zaradi manjšega števila efektivnih ur dosegli slabše proizvodne in ostale rezultate. Važno je pripomniti, da je po uvedbi skrajšanega delovnega časa padlo število nadur od 84.226 na 10.245, kar je še en uspeh ob pogojih skrajšanega delovnega časa. Pričakovali smo, da se bo zaradi več prostega časa, možnosti rekreacije in dviga psihofizičnih sposobnosti zmanjšalo število bolezni. Toda v primerjavi z lanskim letom so ure bolezni do 30 dni ostale na istem nivoju, bolezni nad 30 dni pa so se zmanjšale za tretjino, kar ni vpliv skrajšanega delovnega časa. Prav tako ni prišlo do zmanjšanja neopravičenih izostankov, kar je bilo pričakovati z ozirom na več prostega časa. Glede na nepričakovane izpade in ostale težave, ki smo jih imeli v proizvodnji, smo laliko zadovoljni z doseženimi proizvodnimi rezultati s pripombo, da bi z malo več pazljivosti lahko dosegli še boljše rezultate. Skupna proizvodnja v kilogramih je znašala 10.274 ton, kar je za 7,6 % nad planom in skoraj za 500 ton več kot v istem obdobju lanskega leta. Pri tem je proizvodni plan starega obrata presežen za 2 %, novega pa za 12,5 %. Preseneča pa podatek, da smo v prvem polletju proizvedli v notranjem obratu za 317 ton manj kot v preteklem letu. Največji izpad je bil v skupini kiko, predvsem zaradi planirane proizvodnje na novih la fontana strojih, kar se je seveda odrazilo tudi na vrednosti proizvodnje. Najvišji presežek pri avtomatih je na IS, v glavnem zaradi asortimana, ker smo v prvem polletju v program dali večino planiranih težjih steklenic. Najslabša proizvodnja je bila na avtomatski preši, celo za 100 ton manjša kakor v istem obdobju lanskega leta. Najvišja proizvodnja, kar smo jo dosegli v enem mesecu, je bila 1830 ton, torej 10 ton manj kot je naša re-kprdna enomesečna proizvodnja (marec 1968). Če primerjamo doseženo proizvodnjo v komadih, zasledimo gotovo iste procente in iste odnose s tem, da so ponovno največji zaostanki bili pri kiko proizvodnji in avtomatski preši. V šestmesečnem obdobju smo pa vseeno imeli višjo komadno proizvodnjo od lanskoletne za 1,6%. Procent loma je precej ustaljen in se giblje v novem obratu med 12 in 14 %, v starem obratu med 18 in 19 % oziroma znaša za celotno proizvodnjo 13,8 %, kar je nekako enako1 lanskoletnim rezultatom. V notranjem obratu ni bistvenih odstopanj po podskupinah v odnosu na planirane procente loma, na drugi strani imamo pri avtomatih precejšnje odstopanje pri starih KS-6 avtomatih, ker smo dosegli čez 45 % loma in pri avtomatski preši, kjer je lom znašal 18 %, planiran pa je bil 12 %,. Struktura loma se tudi ni spremenila in se napaka dela giblje okrog 5 %, napaka stekla okrog 4,5 %, in ostali lomi okrog 9 % (lom na hladilni peči, lom v do- delavi, lom pri transportu itd). Torej ne bi imeli večjih pripomb na doseženi procent loma, v kolikor ga primerjamo z lanskoletnim dosežkom ali pa planom, vendar menim, da boste vsi soglašali, da imamo prav v lomu še precejšnje rezerve in da posvečamo premalo skrbi in pazljivosti pri delu in manipulaciji z našimi izdelki. Prodaja se je gibala enakomerno s proizvodnjo, seveda z normalnimi odstopanji. Tako so se zvišale zaloge artiklov notranjega obrata za 187 ton in znižale zaloge artiklov avtomatske proizvodnje za 308 ton. Kilogramski plan odpreme je prekoračen za 5,4 %,, največja odprema je bila meseca aprila, in sicer gotovo 2.000 ton. Ko smo že omenili zaloge, je potrebno tudi povedati, da je zaradi malomarne manipulacije z dokumentacijo dokaj nejasna situacija o višini zalog nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov. Pri neto prodajnih cenah pa nismo dosegli predvidenega nivoja, kljub temu, da smo na splošno dosegli za skoraj 4 % boljšo ceno kot v prvem polletju 1968. leta. Pri artiklih ročne in polavtomatske proizvodnje znaša ta izpad 7 %, pri avtomatskih izdelkih pa 11%,. Največja odstopanja so bila pri prešanih izdelkih, ker smo predvideli proizvodnjo opalnih pepelnikov, katere nismo delali in je to vplivalo na doseganje cen. Pri kiko asortimanu nismo dosegli cene zaradi zamude s proizvodnjo na la fonta- (Nadaljevanje na 2. strani) V ozadju se že vidi gradnja novega skladišča li jßm : s............... »11 I IPLL ^ ■ ' A A A ' “ \ /ffi ■■ li Mm m %. ■ alf! % ■ j* m/KU ■■■ Ročna izdelava svetlobnih teles USPEHI POLLETNEGA POSLOVANJA (Nadaljevanje s 1. strani) na stroju, pri ročno pihani razsvetljavi zaradi pomanjkanja kartonov za Ameriko in pri artiklih s podmornice, ker smo več izvažali kot prodajali na domači trg, cene so pa na tujem nižje. Pri avtomatski proizvodnji nismo dosegli cene na IS asortimanu, ker smo proizvajali težje artikle, kjer so cene nižje od poprečnih. Ne glede na te izpade niti en mesec nismo dosegli slabših rezultatov kot v istem obdobju lanskega leta. Skupna prodaja stekla je znašala 4,45 milijard, od tega je izvoz znašal 1,31 milijarde oziroma 1,101.533 $. S tem smo popolnoma dosegli predvideni plan izvoza. Največ smo izvozili v Zahodno Nemčijo in ZDA, a kljub temu na teh področjih nismo dosegli plana. Precej pa je povečan izvoz v Belgijo in Italijo. Ves izvoz je izvršen na konvertibilno področje. V marcu mesecu smo dosegli tudi rekorden izvoz v višini 231.232 $. Če upoštevamo še druge vrste realizacij, smo v obdobju januar —junij dosegli 4,56 milijard celotnega dohodka, kar je za 448 milijonov din več kot lansko leto Izdelava kozarcev na avtomatični preši in s tem je plan presežen za cela 2 %. Žal so obenem hitreje naraščali stroški, ki so znašali 4 % več od planiranih in so narasli za 15 % v odnosu na lansko leto. S tem seveda nismo ustvarili predvideni čisti dohodek za približno 1,5 %. Po delitvi čistega dohodka v odnosu 80 % za osebne dohodke in 20 % za sklade lahko izdvojimo za osebne dohodke 1,5 milijarde in za sklade 376 milijonov. To je seveda več kakor lansko leto, toda nezadovoljivo, ker so naši izplačani osebni dohodki znašali 1,58 milijarde in smo torej ustvarili tako imenovano negativno razliko za približno 80 milijonov. Takšno gibanje delitve je bilo pričakovati že po prvem periodičnem obračunu, ker so nam stroški hitreje naraščali kot ostali poslovni rezultati. Kljub analizi stroškov smo prepočasi reagirali, da bi lahko do konca junija že pre- prečili marsikateri nepotrebni strošek. V planu smo predvideli, da bomo na' vsakih 100 din dohodka imeli 56 ’% stroškov, po zaključenem šestmesečnem obdobju pa smo imeli skoraj 59 din stroškov, kar je tudi več kot je bilo lanskega leta. Padec ekonomičnosti poslovanja ima gotovo objektivne in subjektivne vzroke; kot objektivne lahko naštejemo precejšnji porast tako imenovanih fiksnih stroškov (amortizacija, investicijsko vzdrževanje, obresti itd.), na katere lahko vplivamo edino s povečanjem obsega proizvodnje. Ker pa to pri nas ni nepomemben strošek in znaša okrog 1,2 milijarde, je to vplivalo tudi na našo ekonomičnost. Z druge strani stalno zasledujemo porast cen. Kot subjektivne vzroke lahko štejemo neproporcionalni porast tako imenovanih direktnih stroškov, ki so hitreje naraščali kot proizvodnja. Razen tega so bile tudi intervencije za zmanjšanje stroškov maloštevilne, ker odgovorno osebje kljub zadostni evidenci ni bilo pravočasno in dovolj seznanjeno z gibanjem stroškov. V zadnjem času smo tudi tu napravili korak naprej in je obveščanje in spremljanje stroškov bolj striktno. Podrobnosti o porastu stroškov ne moremo izna- šati v časopisu, vendar samo za informacijo navajamo, da so največ preseženi stroški pri kartonih, mazutu, butanu in vodi. Če bi nadaljevali s takšnim tempom neekonomičnega poslovanja, bi do konca leta zvišali stroške v odnosu na lansko leto za 457 milijonov, oziroma za okrog 220 milijonov v odnosu na plan. Verjetno se bodo stroški (vloženi direktni stroški) nekoliko zmanjšali v času remonta 40-tonske bane, in sicer za približno 15 %, vendar je naša osnovna naloga v drugi polovici leta, da vse moči angažiramo na tem področju. Organi upravljanja, ki so razpravljali o doseženih rezultatih, so zavzeli stališče, da zaradi ustvarjenega minusa pri osebnih dohodkih zaenkrat ni potrebno seči po spremembi delitve, temveč je treba stremeti za tem, da ta minus odpravimo. Naj omenim še, da je tudi stopnja dobička znašala komaj 6,5 %, kar je za tretjino manj kot lansko leto. Lahko trdimo, da je pri naši politiki prodajnih cen in kalkulacijah precej nejasna kalkulacija, kaj vse prodajamo rentabilno in kakšne so te stopnje. To je rezultat metodološko napačno izdelanih kalkulacij. V tej smeri se je že začelo delati in bomo verjetno v bližnji prihodnosti imeli takšne kalkulacije, ki bodo lahko osnova za selekcijo asortimana oziroma ki bodo omogočile hitro poslovno odločanje. V preteklem obdobju smo dosegli poprečni neto osebni dohodek na zaposlenega v višini 100.282 din, kar pomeni 13 % povečanja v odnosu na lansko leto in 8,6 % v odnosu na plan; tu je seveda vračunan tudi izplačani dodatek K-15. Ko primerjamo produktivnost in gibanje osebnih dohodkov in vse to gledamo skozi prizmo skrajšanega delovnega časa, lahko rečemo, da je na splošno produktivnost povečana kljub manjšemu fondu efektivnih delovnih ur in da so govorice o slabših rezultatih zaradi skrajšanega delovnega časa netočne. Prav tako so osebni dohodki v skladu z doseženo produktivnostjo. Torej glavni »krivec« za manj doseženo akumulacijo je slabša ekonomičnost. V prvem polletju smo dosegli proizvodnjo 5.624 kg na zaposlenega, kar je za 2 % več kot lansko leto, 2,5 milijona celotnega dohodka, kar je 7 % več kot lansko leto, 1,3 milijona dohodka na zaposlenega, kar je 1,3 % več, in 206.000 din skladov na zaposlenega, kar je 13,2 % več. Menim, da so to dovolj zgovorni rezultati poslovanja. Tudi pri obratnih sredstvih in likvidnosti se je poslovanje »zataknilo«. Naše terjatve od odjemalcev znašajo 2,055 milijarde (do 31. 7. 1969), stanje se je poslabšalo za 90 milijonov, kar zna- ša četrtino našega celoletnega osebnega dohodka, ki se nahaja v rokah odjemalcev. To nas pogosto spravlja v nelikvidnost oziroma nezmožnost plačevanja naših obveznosti, posebej pa dobaviteljev, katerim smo dolžni 1,09 milijarde S-din. Naša skupno vezana obratna sredstva, terjatve iz zaloge znašajo 2,7 milijarde S-din, kar daje približno za 10 % težjo situacijo kot je bila lansko leto. Sicer pa je nelikvidnost splošno jugoslovanski problem verižnega karakterja, ki se mu ga ne moremo izogniti. Splošna ocena, ki so jo dali tudi organi upravljanja, bi bila, da je bilo poslovanje v prvem polletju, izvzemši ekonomičnost, zadovoljivo. Mi vsi skupaj pa moramo v preostalem času intenzivno delati vsak na svojem področju, da še izboljšamo dosedanje rezultate, posebno pa paziti na stroške oziroma ekonomično poslovanje. Kralj Boris, oec. Kontrola izgotovljenih svetlobnih teles Mašinska preša, brigada tovariša Godlerja iS-stroj, ki bo radi remonta na peči 3 mesece miroval Sekcija za steklo pri Zvezni gospodarski zbornici Na skupnem sestanku vseh zainteresiranih steklarn v Jugosia-vij za formiranje posebne organizacijske oblike proizvajalcev votlega stekla v sklopu /vezne gospodarske zbornice je bilo doseženo enotno soglasje o nujnosti formiranja take samostojne organizacijske oblike. Prvega julija 1969 je na sestanku v Hrastniku prišlo do konstituiranja sekcije za trgovsko steklo in sekcije za stekleno embalažo grupacije industrije stekla pri /vezni gospodarski zbornici. Na tem sestanku je bilo ponovno pretreseno vprašanje pomembnosti take sekcije za nadaljnji koordiniran razvoj steklarske industrije v Jugoslaviji. Bilo je precej razprave in vsakdo je želel, da da svoj prispevek v razjasnjevanju potreo in eventualnih nejasnih stvari okoli koordiniranega nadaljnjega dela med proizvajalci votlega stekla. Po vsej izčrpni razpravi so se sprejeli nekateri zaključki, ki bi jin na kratko lahko združil v naslednje: Sekcija je formirana kot enota za trgovsko in embalažno steklo, s tem, da bo svoje delo delila vedno na področje trgovskega stekla odnosno embalaže. Sekcijo vodi predsednik sekcije z dvema podpredsednikoma. Kot najbližje področje dela bi v naslednjem jesenskem obdobju lahko prišlo do povečanja aktivnosti sekcije na področju izdelave predlogov za standardizacijo kremenčevega peska, priprave študije o sodobnih tendencah razvoja asortimana stekla v svetu, analiziranje nenehnega porasta stroškov poslovanja surovin in reprodukcijskega materiala v industriji stekla, možnosti povečanja plasmaja stekla na domačem in tujem tržišču z boljšo študijo tržišč in organizacije prodaje, problemi delitve dohodka v industriji stekla in še nekateri drugi ne tako nujni elementi v vsakodnevni problematiki našega poslovanja. Razumljivo je, da se te točke lahko stalno dopolnjujejo z aktualnimi vprašanji vsak dan porajajoče problematike. Sekcija naj bi s svojim delom pričela v jeseni letošnjega leta, njeno delo naj bi obsegalo organizacijo dela in dodelitev posameznih nalog delovnim organizacijam pri sestavljanju idejne projekcije razvoja cele grupacije, vendar tako, da bodo imeli zainteresirani možnosti sodelovanja na tistih področjih izbora asortimanov in dogovarjanja o nadaljnjem razvoju, kjer je njihov interes večji. Vedno bodo v organizaciji nastopale vse tovarne, ki določeno vrsto blaga proizvajajo, da bi s tem ne bilo nikomur okrnjeno sodelovanje in vpogled v vse akte. Iz teh grobih in morda dokaj površnih naštevanj o področju dela takšne sekcije in njeni vlogi kot koordinatorju sodelovanja med posameznimi proizvajalci votlega stekla v Jugoslaviji je že možno videti potrebo o takšnem organizacijskem telesu. Če bo sekcija aktivno sodelovala v analiziranju vseh aktualnih dogodkov in jih pravočasno dajala v strokovno obdelavo ter v zvezi z njimi potem sprejemala tudi določene zaključke, lahko pričakujemo, da bo njeno delo uspešno. Svoj letni obračun bi vodstvo sekcije podalo na vsako leto organiziranem letnem sestanku vseh članov, ki bi potem lahko odločili, ali je bilo delo uspešno, kaj je potrebno spremeniti za naslednje leto in knočno, ali naj Zemeljski plazovi, ki več ali manj grozijo celemu mestu Hrastnik, so v letu 1968 in 1969 postali še posebno nevarni, zlasti plaz nad šolo Ivana Cankarja, kjer je bilo ogroženih več stanovanjskih in poslovnih zgradb, neposredno pa je bila ogrožena stanovanjska zgradba kjer sta stanovali dve družini in se je zaradi varnosti morala opraviti začasna preselitev. Drugi, verjetno še nevarnejši plaz, je »oživel-« ob potoku Brnica pri zgradbi Dolinšek ob cesti III. reda Hrastnik—Smar-jeta. V noči na 23. julij je pričel drseti plaz več desetisoč m3 zemlje ter ogrozil okoliške zgradbe, vodovodne naprave TKI, posredno pa tudi cesto III. reda Hrastnik— Smarjeta. Poleg teh dveh — zaenkrat najnevarnejših predelov, je registrirano še 5 drugih žarišč, ki se lahko vsak trenutek, ob večjih vremenskih in drugih spremembah, spremenijo v aktivne zemeljske plazove, ki imajo lahko dolgoročne posledice. Kaj je že bilo storjeno in kakšni ukrepi se predvidevajo? Vsled velike aktivnosti in posebnosti plazov v občini, je skupščina že pred leti z odlokom sprejela nekatere ukrepe ter imenovala posebno strokovno komisijo, da skupno z ustreznimi republiškimi strokovnimi službami, pripravi predlog sanacije. Ta predlog je bil v letu 1967 oziroma 1968 pripravljen, vendar ga bo potrebno, z ozirom na stanje v letu 1969, dopolniti. Izdelani elaborat predvideva ukrepe za izboljšanje stanja, ki pa je vezan na več stomiljonska sredstva, ki pa jih občina, niti celotno gospodarstvo v občini, ne zmore, zato so bili z elaboratom seznanjeni še pristojni republiški organi. Za delno sanacijo zadnjih dveh, zaenkrat najtežjih plazov, pa je komisija skupno s štabom za varstvo pred elementarnimi in drugimi hudimi nesrečami, v soglasju z ustreznimi republiškimi strokovnmi službami, že podvze-la nekatere ukrepe jih tudi izvedla, in sicer: Na plazu pri šoli Ivana Cankarja se je opravil odvoz materiala cca 2 500 m3 s primernim odvodnjavanjem ter se je tako zaenkrat ohranila že ogrožena stanovanjska zgradba. Na plazu pri Dolinšku, pa je TKI pristopila k preselitvi vodovodnih naprav ter tako preprečila stalno nevarnost, da se prekine dobava vode nad plazom pa se poskuša vodo, katera je ver- vodstvo ostane v taki zasedbi kot je bilo ali pa naj se spremeni. Vsekakor je jasno, da je tudi naša sekcija neko doplnilo k že obstoječi organizaciji Gospodarske zbornice. V prvem letu življenja te novo formirane sekcije jo bodo vodili tovariši: Mlinar Martin, komercialni direktor j etno vzrok za plazenje, v čimveč-ji meri preusmeriti drugam, kar bi dalo možnost, da se zemeljske mase na plazu izsuše. Vsled neprimernega terena, ker bi po strokovni oceni odvoz zemlje povzročil nadaljni pritisk, se k temu ni pristopilo, pač pa se je pristopilo k preureditvi (preusmeritvi) struge Brnice, kamor so bile vključene tudi mladinske delovne akcije ter delnim odvažanjem zemlje v strugo, s čimer je neposredna nevarnost zaenkrat preprečena. Za te namene je skupščina odobrila iz rezervnega sklada občine, (ker drugih namenskih sredstev ni) za delno sanacijo obeh zemeljskih plazov že okrog 20 milijonov S din, kar pa zadošča le za najnujnejše ukrepe. Tudi kolektiv TKI Hrastnik je prispeval precej sredstev in truda za prestavitev vodovodnih naprav v najkrajšem možnem času, vse to Steklarne Hrastnik kot predsednik, Peter Ilič, šef plana in analiz iz Srpske fabrike stakla Para-čin kot podpredsednik, ter Ivo Kmetovič, komercialni direktor Steklarne »Straža« Rogatec kot podpredsednik. Martin Mlinar pa je le začasen ukrep do izdelave dokončnega programa sanacije plazov na najbolj ogroženih območjih. Pri tem pa bo verjetno nujno sprejeti še nekatere druge ukrepe, tu se predvideva predvsem predpis, ki bi omejil obdelavo zemljišč na teh območjih, ker je po oceni strokovnih služb tudi to pospešilo plazenje in pa proučitev možnosti za zasaditev takih kultur oziroma pogozdovanje, ki bi omejevalo plazenje. Vsi že sprejeti ukrepi in pa naloge, ki stoje s tem v zvezi, terjajo velikih finančnih sredstev, ki jih hrastniško gospodarstvo in občina ne bo zmogla, zato bo nujno potrebna pomoč širše družbenopolitične skupnosti — republike in drugih organizacij. Prvi koraki v tem smislu so že storjeni ter upamo, da bomo v tem tudi uspeli. Martinšek Franci VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM OBČINE HRASTNIK OBVESTILO Obveščamo vse delovne organizacije in občane občine Hrastnik, da bo na podlagi sprejetih stališč v volilnem programu dne 3. septembra 1969 odprta poslanska pisarna, ki bo poslovala vsako prvo sredo v mesecu v prostorih Občinske konference SZDL Hrastnik. Tovariši poslanci občine Hrastnik bodo na razpolago za razgovore v dopoldanskem času od 9. do 12. ure. Predsednik občinske konference SZDL Hrastnik Viktor Malovrh Še nekaj dni nas loči od prvenstva Slovenije v kajaku. Organizator jem v Hrastniku želimo vso srečo Problem zemeljskih plazov^ Hrastniku ZEMELJSKI PLAZOVI OB POTOKU BOBEN IN BRNICA SE NADALJE OGROŽAJO ZGRADBE,. CESTO III. REDA IN VODOVODNE NAPRAVE TOVARNE KEMIČNIH IZDELKOV HRASTNIK Tudi letos je bilo praznovanje občinskega praznika v znamenju novih delovnih uspehov in novih nalog Občina Hrastnik praznuje 3. julija svoj občinski praznik v spomin na junaško 72-umo gladovno stavko hrastniških in revirskih rudarjev proti kapitalističnemu izkoriščanju, kar je bilo tedaj, teklem letu ustvarjen družbeni bruto produkt v višini nad 27 milijard starih dinarjev, kar je za skoraj 1 in pol krat večji kot pred 5 leti, narodni dohodek pa je v letu 1968 porastel na 11 mili- Del gostov na slavnostni seji Občinske skupščine 3. 7. 1969 na Dolu leta 1934, v skladu s stališči KPJ najstarejša legalna oblika boja. Praznovanje letošnjega praznika se je po sklepu skupščine letos preneslo na Dol, združeno s podelitvijo priznanj trem častnim občanom ter z razvitjem praporov ZB terena Rudnik in lovske družine Dol. V prenovljeni kinodvorani Svobode Dol so se 3. 7. 1969 zbrali k slavnostni seji skupščine občine odborniki, predstavniki druž-benopolitičnh in delovnih organizacij ter predstavniki občin Trbovlje, Zagorje, Žalec in Trebnje. Slavnostni seji so prisotvo-vali tudi prvoborci iz Hrastnika. Še posebej je k svečanem vzdušju pripomogla navzočnost častnih članov občine Hrastnik tov. Sergeja Kraigherja, Lidije Šent-jurc in Olge Kastelic-Marjetke, ki so se odzvali vabilu. jard, kar je 1 milijon starih dinarjev na prebivalca. Omenil je tudi da se srednjeročni program razvoja negospodarske dejavnosti izvršuje, prometne zveze pa so se izboljšale z modernizacijo cest, pričelo se bo z dograditvijo dodatnih učilnic na šoli narodnega heroja Rajka, nato pa z izgradnjo kopališča. Vse te gradnje se financirajo v dogovoru z delovnimi organizacijami, skupna vrednost objektov pa bo znašala preko 1 milijardo starih dinarjev. Tem uspehom nasproti pa je treba poudariti porajajoči se problem zaposlovanja novih delavcev, novih zemeljskih plazov, zaostanek v stanovanjski izgradnji ter drugih spremljajočih objektov (otroško varstvo, kino dvorane), kar vse bo vbodoče polno angažiralo skupščino in delovne organizacije. Lidija Šentjurc in Sergej Kraigher častna občana občine Hrastnik po končani slavnostni seji Predsednik skupščine tovariš Zdenko Ulaga je v slavnostnem govoru poudaril pomen praznovanja, navedel podatke o nenehni gospodarski rasti gospodarstva v občini, saj je bil v pre- V nadaljevanju seje so bili častnim občanom občine, tovarišu Sergeju Kraigherju, Lidiji Šentjurc in Olgi Kastelic izročena priznanja in plakete za zasluge, ki jih imajo v predvojnem, vojnem in povojnem delu za raz- voj zveze, republike in občine. V imenu vseh se je za priznanja toplo zahvalil predsednik skupščine SR Slovenije, tovariš Sergej Kraigher, ter poudaril, da so še posebno počaščeni, ker priznanje prihaja iz občine v Sasavju, na katero jih veže zlasti medvojno delo. Za dolgoletno uspešno delo v sindikatih pa je predsednik skupščine občine v imenu predsednika republike tov. Tita izročil visoka odlikovanja tovarišu Žibret Albinu, tov. Grešak Milanu in tov. Ostanek Jožetu. Praznovanje se je nadaljevalo na Marnem z razvitjem prapora ZB terena Rudnik in prapora lovske družine Dol. O pomenu praznovanja občinskega praznika in rudarskega praznika ter 50-let-nice ZKJ je govoril tov. Malovrh Viktor, predsednik občinske konference SZDL Hrastnik. Po razvitju praporov je bilo tovariško srečanje borcev in občanov, ki so v toplem poletnem večeru na primernem mestu v zavetju košatih bukev obujali spomine na težke, vendar slavne dni preteklosti. K uspešnemu praznovanju sta prispevala tudi godba na pihala Svobode II in pevski zbor Svobode Dol s svojim progra- Predsednik Skupščine SRS se zahvaljuje v imenu treh častnih občanov za plakete, ki jim jih je podelila Občinska skupščina na slavnostni seji mom na slavnostni seji in v nadaljevanju praznovanja na Marnem. Martinšek Franci Predsednik občinske skupščine Hrastnik izraza tov. Grešak Milanu odlikovanje s katerim ga je odlikoval predsednik republike Tito za dolgoletno delo v sindikatih Onesnaženje ozračja v občini Hrastnik postaja vse bolj zaskrbljujoče Onesnaženje ozračja po koncentraciji žveplovega dioksida in prahu, ki ga povzroča predvsem Termoelektrarna Trbovlje, delno pa tudi ostala iidustrija v Zasavju, ni nov. problem, postaja pa vse bolj zaskrbljujoč, zlasti po pričetku obratovanja Termoelektrarne II. Trbovlje. Skupščina občine Hrastnik, njeni organi in pristojne občinske in republiške službe so iskale možne rešitve v sporazumu s prizadetimi delovnimi organizacijami, vendar doslej žal brez večjega uspeha. Prebivalci ogroženih območij Hrastnika, Podkraja, Krnic, Šavne peči, Pra-pretna terjajo ustrezno rešitev, za kar se zavzemajo tudi skupščine občin upoštevajoč, da je industrija osnova napredka celega Zasavja, da pa je pri tem poskrbeti za zaščitne naprave, ki bodo onesnaženje zraka omejile na minimum. V čem je bistvo problema? Po ugotovitvah delovne organizacije Termoelektrarne Trbovlje, čistilne naprave v novozgrajeni termoelektrarni II. ne odgovarjajo določenim normam, kar ima za posledico prekomerno onesnaženje ozračja po žveplovem dioksidu in prahu (saje), kar je bilo ugotovljeno z meritvami, ki jih je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije v ONESNAŽENJE OZRAČJA V OBČINI HRASTNIK POSTAJA VSE BOLJ ZASKRBLJUJOČE (Nadaljevanje s 4. strani) Ljubljani, saj onesnaženje zraka v povprečju krepko presega dopustne mere, kar ima zelo škodljive posledice na razvoj vegetacije, škodljivo za zdravje živali, ogroža pa tudi zdravje človeka. Kaj je predvideno in kaj naj bi se ukrenilo? Na posvetu, ki ga je sklicala Skupščina občine Hrastnik v drugi polovici julija 1969, na katerem je sodelovalo nad 40 predstavnikov delovnih organizacij, odbornikov občinske skupščine, predstavnikov občinskih in republiških strokovnih služb, potem ko so si na terenu samem ogledali povzročeno škodo in seznanili z uvodnim pojasnilom predsednika občinske skupščine ter s prispevki ostalih navzočih, so ugotovili naslednje. Ub priliki izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo Termoelektrarne II. Trbovlje so bili s strani skupščine občine Trbovlje oz. Hrastnik investitorju določeni naslednji pogoji: — Določiti je potrebno zaščitno cono okrog dimnika, v katerem ne bodo smela obstajati naselja z maksimalno dopustno koncentracijo žveplovega dioksi-sida, v njej pa ne bodo smele presegati 10 mg SCL/M3 zraka. ■— Za ugotavljanje koncentracij žveplovega dioksida v zaščitni coni in izven nje je treba odrediti stalna opazovalna mesta, kjer se bodo kontinuirano merile količine zraka. — Čim bi meritve količin žveplovega dioksida na kateremkoli od teh stalnih mest (opazovalnih) pokazale, da je maksimalno dovoljena koncentracija žveplovega dioksida presežena, bo potrebno takoj ukrepati, da se zavarujejo ljudje na ogroženem področju. V kolikor ostali ukrepi ne bi bili uspešni, bo treba omejiti ali ustaviti obratovanje termoelektrarne. Zavarovati je treba vsakogar, ki bi se takrat na tem področju zadrževal, bodisi kot delavec, izletnik, potnik po cesti ali železnici in podobno. Zaradi tega je treba tudi že v naprej predvideti ukrepe, ki pridejo v poštev, in vso organizacijo ter ves mehanizem za kar najhitrejše izvajanje potrebnih ukrepov. — Za razsežnost in obliko zaščitne cone si mora investitor pridobiti posebno soglasje od Republiškega sanitarnega inšpektorja. — Maksimalno dopustne koncentracije žveplovega dioksida izven zaščitne cone morajo ustrezati mednarodno veljavnim tovrstnim higienskim predpisom, oziroma po izidu našega zakona o varovanju ozračja — normam, ki bodo v tem predpisane. — Ukrepe za zavarovanje ljudi v zaščitni coni, če bi bile presežene dopustne maksimalne koncentracije SO2, ter organizacijsko in tehnično plat njihovega izvajanja, je dolžan določiti investitor sporazumno z republiškim sanitarnim inšpektorjem, eventualno po konsultaciji s prof. Ram-zin Sergejem iz Beograda. Prav tako je dolžan investitor določiti stalna opazovalna mesta za kontinuirano merjenje SO2, sporazumno z republiškim sanitarnim inšpektoratom. — Investitor se obvezuje zgraditi elektrofilterske naprave z 98 % sposobnostjo čiščenja prahu in naprave za čiščenje žveplovega dioksida po sistemu Termoelektrarne Zeltweg v Avstriji. — Investitor se obvezuje, da bo, čim bi meritve količin žveplovega dioksida na kateremkoli od določenih opazovalnih mest izven zaščitne cone, kjer so stanovanjska naselja, v Podkraju, Pra-pretnem in ostalih stanovanjskih predelih na območju občine Hrastnik pokazale, da je maksimalna dovoljena koncentracija žveplovega dioksida po določilih zveznega zakona o varovanju ozračja ter v smislu dopolnilnih predpisov tega zakona, ki bodo med temd časom še izdani, kakor tudi po mednarodnih veljavnih tovrstnih higienskih predpisih presežene, ukrenil vse potrebno za preselitev prebivalcev iz ogroženih naselij ter za te prebivalce na lastne stroške nadomestil potreben stanovanjski fond. — V kolikor bodo pri onesnaženju zraka z žveplovim dioksidom in prahom udeležene še druge gospodarske organizacije, bodisi na območju občine Trbovlje ali na območju občine Hrastnik, je investitor Termoelektrarna dolžan, v kolikor bo smatral, da so dopustne koncentracije žveplovega dioksida presežene zaradi teh vplivov, da s temi organizacijami (onesnaži tel ji ozračja) odnose glede obveznosti nadomestitve stanovanjskega fonda in za zavarovanje ljudi v ogroženih naseljih neposredno sam uredi. Skupščina občine Hrastnik je izdala soglasje k lokaciji elektro-filterskega pepela v naselju Pra-pretno pod št. 351-57/64-3 z dne 4. 11. 1965. V tem soglasju je tudi eden izmed zelo važnih pogojev: Po vsestranski obravnavi perečega stanja so bili na posvetu sprejeti naslednji zaključki: a) Na podlagi meritev, ki jih je opravil zavod za zdravstveno varstvo SRS, je bilo ugotovljeno, da onesnaženje zraka po SO2 in prašnih delcih krepko presega dopustno mejo onesnaževanja. b) Skupščine občin Hrastnika, Trbovelj in Zagorja se bodo s predstavniki zainteresiranih oz. prizadetih delovnih organizacij dogovorile, da se naj sistematične meritve poslej vršijo stalno, in sicer na vseh najbolj primernih mestih tudi v večji oddaljenosti od znanih izvorov onesnaževanja. c) Skupščina občine Hrastnik bo po sanitarni inšpekciji zahtevala od industrije v Hrastniku, da svoje kurilne naprave prilagodi veljavnim predpisom, in sicer do konca leta 1970. d) Skupščina občine Hrastnik bo od Termoelektrarne Trbovlje zahtevala, da v roku enega leta izpolni pogoje, dane v odločbi oz. v dopolnilni odločbi, s katero je bila odobrena lokacija. e) Skupščina občine Hrastnik bo formirala strokovno komisijo za sestavo dolgoročnih sanacijskih programov za načrtno preventivno zmanjšanje škode na zdravju ljudi in živali ter na vegetaciji. V ta namen bi bilo testirati ne- katere kulture v določenem preizkusnem obdobju, in sicer na nekaterih vrstah sadnega drevja najbolj ogroženih območij. f) Prisotni so se dogovorili za ponoven sestanek po preteku nekaj mesecev, ko bodo znani rezultati predvidenega remonta kurilnih naprav v Termoelektrarni Trbovlje II. Na tem sestanku bi ponovno proučili situacijo, zlasti ker bodo na voljo že tudi rezultati meritev ozračja. g) Sodna komisija za zavarovanje dokazov oz. ugotavljanje škode v kmetijstvu bo v letu 1969 delovala kot doslej. Z naslednjim letom pa bo pričela s sistematičnimi občasnimi pregledi območij s tem, da bo proučila tudi vprašanje višjih odškodnin. Na omenjenem posvetu so vsi, tudi predstavniki prizadetih delovnih organizacij, objektivno ocenjevali nastalo težko situacijo, kar daje upati, da se bodo našle ustrezne rešitve, ki bi omogočale nemoteno delo industriji (vključno tudi eventualna novogradnja termoelektrarne III), obenem pa ustvarili možnost za obstoj vegetacije, zdravje ljudi, kateremu bo pač treba prilagoditi obratovanje, oziroma najti druge rešitve, ki bodo človeku zagotavljale delo v vsaj še znosnem okolju. Martinšek Franci Delovna doba s povečanim štetjem zopet v ospredju Po sklepu naših samoupravnih Člani kolektiva so bili neuradno obveščeni, da so izvoljeni predstavniki steklarn iz Jugoslavije v tednu od 18. do 20. avgusta izdelali zahtevek za delovno dobo s povečanim štetjem. Predstavniki trinajstih podjetij steklarske industrije so se odločili, da pripravijo ponovno dokumentacijo in zahtevek za nekatera delovna mesta, kjer naj bi se štela delovna doba s povečanim štetjem. Nekatera, predvsem manjša podjetja, so svojo dokumentacijo pripravila zelo površno ali pa jo sploh niso dostavila. Enotni komisiji za izdelavo zahtevka je to otežilo dokončno formulacijo zahtevka. Poudariti je tudi treba, da so organi upravljanja posameznih podjetij predlagali, naj se vnese v zahtevek tudi tako delovno mesto, za katerega ni mogoče napraviti odgovarjajočo podkrepitev ne s tehnološkega ne z medicinskega stališča. Jasno, tako delovno mesto komisija ni upoštevala in tudi ni vnesla v spisek. Komisijo je pri svojem delu vodilo osnovno načelo, zadostiti zakonskim določilom in prav to načelo zahtevnosti s področja medicinsko-zdravstvene in mikro-klimatske dokumentacije je bila po razpoložljivih podatkih osnova, da je komisija pri dokončni formulaciji zahtevka upoštevala trinajst delovnih mest, sedem pa jih je odklonila. organov so bila predlagana tri delovna mesta, na katerih naj bi se dejansko prebita delovna doba štela s povečanim štetjem in za katera smo tudi imeli najbolj natančno zbrano dokumentacijo. Delovna mesta, ki obstajajo v našem podjetju in ki so tudi vne-šena v zahtevek, so: — strojni steklarji, — stekloslikarji, — ročna priprava in vlaganje zmesi. Zanimivo je, da pride od okrog 13.000 zaposlenih v steklarski industriji za ta mesta v poštev 1.100 zaposlenih, kar je manj kot 10 % od skupnega števila zaposlenih. Komisija je na osnovi zbranih podatkov od posameznih podjetij opravila svoje delo najboljše. Kdo bo dobil tisto, kar se je želelo doseči — povečano delovno dobo — pa je odvisno od različnih forumov, ki bodo, kot smo obveščeni, v najkrajšem času razpravljali o tem in bodo predložene spiske prav gotovo skrčevali iz različnih razlogov. V prihodnji številki našega glasila pa bomo skušali pojasniti vsem, ki pričakujejo povečano delovno dobo, kakor tudi ostalim, problematiko, ki jo lahko prinese pravica do povečane delovne dobe, s širšega družbenega stališča. Janežič A. Delo ročnih stekloslikark; tudi ta delovna mesta so predvidena za hnnifiknni in Snidenje hrastniških in mozirskih internirancev Za boljše počutje je igral ansambel upokojencev poskočne domače viže, ki so privabile na plesišče tudi najstarejše tovarišice — interniranke. Tovariško srečanje je potrdilo, kako globoko so vsajene v srcih internirancev prvine naše ljudske revolucije. Potrdilo je, kako živ je še danes spomin na trpljenje, ki ga je povzročil opukator. Gotovo bodo tako interniranci iz Hrastnika kot iz Mozirja še dolgo pomnili to srečanje. Gostje so iz Hrastnika odšli v prepričanju, da so samo za kra- tek čas zapustili svoje drage in najbližje znance. S seboj so ponesle trajne, lepe spominke. Za taka srečanja nam ne sme biti žal ne časa niti stroškov. Le z živo besedo in osebnimi stiki bomo utrjevali medsebojne vezi, prav pa bi bilo, da bi na taka srečanja povabili tudi mladino, ker bi se iz pogovorov o prestanih naporih internirank — internirancev marsikaj naučila. V njej bi se utrjeval čut tovarištva, skromnosti • in predanosti naši stvarnosti, za katero je naše ljudstvo dalo mnogo Interniranci Mozirja in Hrastnika so si izmenjali spominska darila Medvojno trpljenje v nemških taboriščih je močno povezalo internirance občin Mozirje in Hrastnika. Tradicijam medsebojnih stikov posvečajo veliko pozornosti že skoraj vsa povojna leta. Dne 10. 8. 1969 so interniranci Mozirja vrnili obisk interni- nekatere v tistem času še otroci, so se spoznale, saj jih je takrat združevalo enako grenko življenje, daleč od domače grude — odtrgane od staršev. Goste je pozdravil predsednik sekcije internirancev tov. Zago-žan Ivan. V imenu internirancev rancem občine Hrastnik. Sprejem v Hrastniku jim bo gotovo ostal v trajnem spominu. Vodstvo steklarne jim je omogočilo ogled obratov, ki je obisk popestril, saj so se mnogi od njih prvič seznamih s klasično in sodobno izdelavo steklenih predmetov. Zgodovino tovarne in njen razvoj jim je izčrpno opisal direktor Klanšek Jože. Kot domačin in dolgoletni direktor jih je popeljal po obratih in jim raztolmačil vse faze proizvodnje. Interniranci iz Mozirja so se navdušili nad napredkom, ki ga je tovarna dosegla in nad napori za njen nadaljnji razvoj. Pester program, ki so ga priredili predstavniki sekcije internirancev občine Hrastnik, je ustvaril domače in prijetno vzdušje v prijazni dvorani zadružnega doma v Praprotnem nad Hrastnikom. Med udeleženkami in udeleženci tega srečanja so se vrstili stiski rok in marsikatera solza je zdrknila po licih ob obujanju spominov iz nacističnih taborišč. Prenekatere med njimi so se srečale po 27 letih, čeprav so bile Mozirja pa se je zahvalila njihova predsednica in pa sekretar občinskega komiteja ZK, ki je v svojem govoru opisal borbo proletariata revirjev za njihov obstoj in udeležbo v revoluciji; sekciji sta druga drugi podarili povečani sliki. Sekretar ZK občine Mozirje pozdravlja internirance Veselo snidenje in obujanje spominov Do vseh teh so predvsem mladi dolžni imeti drugačno spoštovanje kot ga mnogokrat poedinci izkazujejo. Udeleženci srečanja internirancev Skupinski posnetek internirancev iz Mozirja in Hrastnika žrtev. Med njimi velik del mladih živeljenj, ki jim ni bilo usojeno živeti v svebodni domovini. Kompletiranje svetlobnih teles delavk iz podjetja Sijaj Hrastnik Razpis Objavljamo prosto delovno mesto »hišnice« v samskem domu Hrastnik, Podkraj 70. Pogoji so: — zdravstvena sposobnost za opravljanje tega dela, kar bo ugotovil zdravstveni zavod za medicino dela; — kandidatinja mora izpolniti starost od 25—30 let in ima lahko družino; — sposobnost za opravljanje del v samskem domu po delokrogu opisa del; — rok priglasitve do 15. 9. 1969 v kadrovskem oddelku Steklarne Hrastnik. Kolektivni Izlet v Gore Že pred šestimi leti smo sklenili, da naj bo 22. julij obenem še interni praznik steklarjev. To smo sklenili na sindikalnem sestanku. Prav je tako. Saj imajo že avtomobilisti, kolesarji, učitelji in še mnogi drugi svoj dan, zakaj pa ga steklar, ki je proizvajalec, od katerega učinka vsi drugi nekaj dobe za svoj obstoj, ne bi imeli svojega dne. Torej ta dan je že postal tradicija in vsi (skoraj vsi) hitimo na ta dan v Gore. Vsako leto na dan vstaje slovenskega naroda se člani kolektiva Steklarne Hrastnik zberejo na svoji planinski postojanki v Gorah ter proslavljajo ta zgodovinski dan in obenem svoj praznik steklarjev. Že v ranih urah 22. julija so se pomikale velike množice naših delavcev proti planinskem domu. Izredno lep dan je vsak želel preživeti s svojo družino v naravi in čistem zraku, ki nam ga v dolini primanjkuje. Proslava, katere organizator je vsako leto tovarniški odbor sindikata, se je pričelo ob 11. uri. Zbranim članom kolektiva in ostalim je spregovoril predsednik TOS tov. Adolf Haberl. Za njim pa še predstavnika članov ZB tov. Kuhar Vili in Sihur Anton, ki sta pozdravila zbor patrulj, ki so se udeležile praznovanja vstaje slovenskega naroda. V kulturnem delu programa sta sodelovali godba na pihala in pevski zbor »Svobode« II. Po Sindikalni odbor se mora predhodno pogajati z zastopniki godbe in pevcev, kaj bodo vse zahtevali in tudi dobili za igranje in petje, kot da bi ne šlo za »kolektivni izlet«, temveč usluga nekomu, ki za njihov obstoj še ni ničesar prispeval. Res je, da brez godbe, petja in vina (pri nas Slovencih) ni izleta, toda vse preveč nekateri posamezniki stvari kompliciraj o. Kolikor vem, je namen in cilj tega vsakoletnega izleta, da se kratkem programu se je pričelo rajanje. Tisti, ki hodijo vsako leto na ta dan v Gore, so lahko ugotovili, da tako velikega števila naših delavcev še ni bilo nikoli na izletu, saj jih je bilo približno 1400. Organizator proslave verjetno ni računal, da se bo izlèta udeležilo tako veliko število članov kolektiva, zato je prišlo pri prehrani do manjših pomanjkljivosti, ki so jih pa organizatorji kmalu odpravili. Sindikalni podružnici in vsem tovarišem, ki so skrbeli za dobro počutje v Gorah, gre vse priznanje, saj so svoje delo opravili v zadovoljstvo vseh, razen nekaterih posameznikov, ki bolehajo na tem, da kritizirajo tistega, ki dela. Naši godbeniki so pridno igrali, številni plesalci pa so se ob dobri kapljici veselo vrteli do večernih ur, ko so se veseli in dobre volje vračali proti svojim domovom. J. G. nekje v naravi zberemo, sprostimo in se medsebojno spoznavamo, kajti naš kolektiv se je že tako razmnožil, da med delom ni mogoče priti do pravega poznanstva med člani kolektiva. Na žalost ta namen še dolgo ni dosežen in bo treba marsikaj novega dodati, če hočemo doseči to, kar so si nekoč še naši stari sindikalisti zamislili. Predvsem ni pravilno, da le zelo redki pridejo na ta izlet še peš, staro in mlado se rine pri avtobusu in tovornjaku, kot bi najmanj šli na transverzalo, ne pa na sprehod, dolg komaj poldrugo uro po gozdu, kjer bi lahko še spotoma obogateli za nekaj svežega zraka in pogleda v čisto naravo, katero v naši dolini tako zelo pogrešamo. Pa če že imamo prevozna sredstva na razpolago, naj se peljejo predvsem stari, to so naši upokojenci, ki res težko hodijo, toda na ta dan še vedno radi nridejo med člane kolektiva, saj se čudijo, da mladi danes znajo delati in ustvarjati in se prav zato srečne počutijo med njimi. Apeliram na mlade in tudi še na sposobne člane, da v bodoče vzamejo raje pot pod noge, ker jim bo tudi malica bolj teknila. Pri izdajanju tako imenovane »malice«, ki se sestoji iz velike krajnske klobase, kosa kruha in litra vina, se prav nazorno vidi, da nas vse ne vleče samo želja po izletu, temveč je najbolj interesantna malica. Opazovalcu se zdi, da ljudje, ki prihajajo, nimajo v žepu dinarja, niti v torbi malice, kajti naval pri razdeljevanju je tak, da daje vtis ne izleta željnih ljudi, ampak lačnih. Saj se slišijo na primer take pripombe: »Kakšen red pa imate, če pridem do kleti, pa moram celili 10 minut čakati na mojo malico?!« Taki nenasitneži bi morali nekam v inozemstvo, kjer tudi delajo naši delavci, da bi videli, da jim gospodar malice ne bo nikdar kupil, če pa bi na takem pikniku morali plačati, bi oiedli zelo majhne klobase in popili še manj vina. Prav je, da ostane tradicija tega izleta ter da se še kaj izpopolni. Mislim pa, da ni prav, da 16-letni fant ali dekle, član kolektiva, dobi za malico kar cel liter vina, katerega potem ponuja drugim, ki so svoj delež že dobili ali pa mladoletniki liter nekoristnega vina celo sami popijejo. Ali ne bi bilo bolj pametno, deliti več sadnih sokov, ki v planinah veliko bolj zaleže kot pa naša nenaravna vina, ki razgrevajo že itak vroče glave in pride najlaže do incidentov, ki v programu izleta niso predvideni. Praksa je pokazala, da s klobaso in vinom še ni zaključen izlet, niti' ni mogoče zadovoljiti vseh, zato predlagam sindikalni podružnici, da za naslednje leto Predstavnik članov ZB pozdravlja patrulje temeljito prouči stvar, se pomeni s pododbori sindikata, morda celo z mladinsko organizacijo in celo z upokojenci, ki navsezadnje tudi nekaj vedo. Nimam namena kritizirati vse od kraja, kajti zaenkrat je dovolj, da lahko rečemo: »Tudi mi steklarji imamo svoj dan!« Toda vsi se moramo sprijazniti s tem, da je treba tu še veliko več urediti in poizkusiti s čim bolj privlačnim. Morda bi bilo prav in dobro, če bi že spomladi mislili na izboljšave in pestrost ter da bi še kdo izmed članov kolektiva prispeval kakšno sugestijo. Vse to bi prispevalo k izboljšanju tega izleta in tudi k večjemu zadovoljstvu vseh, ki se zaradi tega dne sestanejo na izletu v naravi. Saj vemo, da liter vina ni vse ter da bi kakšna osvežilna pijača in več iger ter zabave več prispevalo k razpoloženju kot pa veliko vinsko utrujenih ljudi, ki tavajo po tratah in iščejo, da bi jih kdo transportiral v dolino, ker niso sposobni priti peš skozi gozdove domov. Ker to ni v čast kolektivu, še manj pa posameznikom, naj nihče ne vzame tega sestavka kot kritiko za vse, temveč naj bo vzpodbuda organizatorjem drugega takšnega izleta, da bo ta dan še veselejši in pestrejši ter se ga bomo vsi obiskovalci z veseljem spominjali in pričakovali prihodnjega. Član kolektiva Postrojene patrulje ki so se udeležile proslave v Gorah Proslavili smo dan vstaje slovenskega naroda 22. julij NOB HRAST NI K = = I£ ARHIVA NAPREJ V BORBO (Pot 1. bataljona PO II. grupe odredov preko Save, Karavank skozi Koroško na Štajersko. Komisar bataljona Rajko.) V težkih časih preizkušnje za slovensko partizansko vojsko, ko je okupator proti njej zbral vse svoje že razkrajajoče sile, je mlad bataljon napravil pot, ki mora biti slehernemu Slovencu vzgled požrtvovalnosti in vztrajnosti partizanskega borca, primer odločne in trdne volje, prebiti se do cilja, ki nam je vsem skupen in edin: osvoboditev slovenskega naroda in slovenske zemlje. Vzporedno s fašistično ofenzivo v ljubljanski pokrajini je tudi nemški okupator poslal ekspedicijski korpus preko 15.000 mož na Jelovico, ki naj bi bila zanj najnovejša točka partizanskega gibanja na Gorenjskem. Skoraj 4 dni so od Kališnika preko Vodiške in Lipniške planine, do Jamniških pečin in Partizanskega vrha odmevali streli nemških brzostrelnih pušk: telefon, s katerim so prepletli Jelovico1, pa je pripomogel, da so fašisti lahko urejeno prikorakali iz vseh strani. Skozi gosto postavljene zasede se je bataljon prebijal na drugo stran sovražnega obroča. Nekateri položaji so bili gosto posejani s strojnicami — morali smo se umakniti. Obroč se je vedno bolj zoževal. Treba je bilo prebiti linijo. V srditem naskoku, sredi besnih »Hura!« so se tri kolone strelcev zagnale nad sovraga. Obroč je popustil, pred nami so švigale med drevjem modro-ze-lene postave bežečih Nemcev. Niti šotorov niso mogli pospraviti, oprema je ležala raztresena po grmovju, pod smrekami pa so bila razmetana razmesarjena trupla policistov. Celo uro so jih naši fantje gonili po Jelovici. Na karti SS-oficirja smo našli označene zasede, ki smo se jih nato znali izogniti. Takoj, ko se je ozračje po tej nemški ofenzivi pomirilo, se je začel 1. bataljon PO II. grupe odredov pripravljati za pot, predpisano od glavnega poveljstva. štab bataljona, po štiridnevni zamudi zaradi ofenzive, ni mogel več čakati, da bi se utrujeni borci dodobra oddahnili od prestanih borb in umikov. Še poslednja rekvizicija pri proti narodni vojski sovražno razpoloženih kulakih v vaseh okoli Radovljice. Bataljon je priprav- ljen za odhod. 18. avgusta formira komandant, tov. Kranjc, borce v kolono: izvidnica — prednja patrola — 3. četa — štab — mitraljeski vod — tehn. vod — 2. četa — zaščitnica. »Naprej!« se glasi povelje, in bataljon krene v mraku z Jelovice. A že spočetka nima Narodni heroj RAJKO MENIH sreče. Pri Mohorju zadene ob nemško zasedo. Ker se noče že na začetku poti spuščati v boje, zapove komandant umik. Po Ko beremo sklepe po razpravi na zboru proizvajalcev občinske skupščine in priporočilo hrastni-ske skupščine delovnim organizacijam, se je treba nad priporočilom in sklepom zbora proizvajalcev o problematiki zaposlovanja v naši občini resno zamisliti. Razumljivo je, da program srednjeročnega programa ne bo mogel rešiti sedaj akutnega vprašanja, ko bodo delovne organizacije začele izvajati program srednjeročnega razvoja, bo postalo vprašanje na našem področju že prav gotovo boleče. Iz tega sledi, da je reševanje trenu'tne problematike prepuščeno službam za sprejem delavcev pri podjetjetjih, ki pa zaradi dosedanjega pomanjkanja delovne sile niso imele urejene posebne kriterije za sprejem delavcev. Letos se je v naše podjetje nad 70 oseb, starih med 15. in 16. letom starosti, prijavilo za sprejem v službo in še več ostalih starejših. Naša služba se drži lanskoletnega priporočila skupščine občine; da naj imajo pri sprejemanju prednost prosilci naše občine. Prosilce iz drugih področij komisija za sklepanje delovnega razmerja redno odklanja, razen v primerih, ko se išče določena strokovnost glede na zahtevnost delovnega mesta. Ni namen tega članka, bežati prèd to problematiko, niti ne že- osemumem maršu se bataljon vrne na Jelovico. Še isti dan popoldne gre bataljon ponovno naprej. Neslišno se spusti dolga kolona mimo Češ-njic v dolino, prečka Radovljiško cesto in železnico, prebrede Savo in se prek glavne ceste umakne po napornem 24-umem maršu prek vrha Dobrče planine na Begunj ščico. Niti iz enih ust do smrti utrujenih borcev ne slišiš pritožbe. Vse tolaži zagotovilo vodiča, da čakajo partizane na vrhu polni magazini hrane in tako potrebni počitek, kar nam je vlilo novih moči. Toda magazini so prazni in veliko razočaranje komaj potolaži skromna večerja iz zadnje hrane, ki jo nosi bataljon s seboj. Istega dne, v mraku 20. avgusta, se pomika bataljon iz Begunj ščice v dolino. Za vsako ceno mora priti prek Ljubeljske ceste pri Sv. Ani, ker na tej strani nima možnosti umika. Okoli 10. ure dospe kolona do vasi. Naša prednja patrola stoji že na mostu na cesti, ko se oglasi oster »Halt!« in prvi strel podere čisto od blizu pomočnika našega mitraljezca. Vsa kolona se potuhne nazaj. Komandant prvi spozna položaj in da povelje za juriš. Bataljon mora preko ceste. Po polurnem puškarjenju se posreči partizanom prebiti se na cesto, postaviti na njej zasede tako, da lahko vsa kolona prekorači cesto in se pomika v hrib, ob katerem leži Sv. Ana. V tem limo preprečiti vsakodnevni pritisk na službo za zaposlovanje v podjetju, pač pa želimo preprečiti neupravičeno kritiko, pri tem pa imam pred očmi resnico, da težave okoli zaposlovanja porajajo tudi ekonomske, socialne in idejno-politične probleme. Predlagam, da sprejmejo predstavniki organov upravljanja iz cele občine skupno s sindikati in zavodom za zaposlovanje enotne kriterije kot normativ prioritete pri zaposlovanju in ki bodo sprejemljivi za reševanje ekonomsko-socialne in politične problematike nezaposlenosti. V pogojih zmanjšane možnosti za zaposlitev naj bi prednost pri zaposlitvi imele osebe, odnosno začasno nezaposleni, ki so evidentirani pri zavodu za zaposlovanje ali pri kadrovskih službah podjetij, Smatram, da bi morali osnovni kriteriji biti naslednji: V primeru, ko dve ali več nezaposlenih oseb izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta glede posebnih pogojev, ki se zahtevajo s splošnim aktom delovne organizacije, ima prednost oseba, ki je zaposlitve potreb-nejša z ozirom na njen socialnoekonomski položaj. Poleg tega pogoja pa bi morali še upoštevati dolžino čakanja na zaposlitev glede na evidentnost pri zavodu za zaposlovanje in pri srditem boju sta padla dva tovariša (puškomitraljezec tov. Fucki in Metod), ranjene pa so bile hrabre tovarišice, ki so med prvimi jurišale na cesto: Katja, Tončka, Lajdi in tov. Škorc. Ponoči se kolona premika prek Sur planine na zborno mesto na Kofce, kjer počaka še nekaj razkropljenih tovarišev, nedaleč od koče, kjer je prav tako čakala močna nemška zaseda, po podatkih, ki jih je štab pravočasno prejel. S Kofc se bataljon umika v hitrem maršu prek Pungert planine, skozi gozdove grofa Borna, kjer naleti naša izvidnica namesto na Kokrško četo zopet na nemško zasedo, kateri se tik pred nosom umakne. Kamorkoli je štab poslal izvidnice ali patrole, povsod so te naletele na Nemce. Tedaj je štab spoznal, da so fašisti točno obveščeni O' smeri in ciljih 1. bataljona, saj je samo na poti od Jelovice do Dolgih njiv šel mimo treh zased, eno pa prebil. Na večer 21. avgusta pojasnjuje politkomisar, tovariš Rajko, pod vznožjem Košute izmučenim in lačnim borcem nastali položaj. Bataljon se nahaja visoko v planinah, utrujen po večdnevnih dolgih pohodih, brez hrane in vsake možnosti nabaviti si drugo. Ob vseh prehodih v dolino stoje nemške zasede. Preostaja nam dvoje poti: ali preboj ali umik preko Karavank na Koroško in prek nje do cilja. Ves kolektiv se je z navdušenjem odločil za ta drzni predlog. (Se nadaljuje) se morali kadrovski službi, razloge prekinitve delovnega razmerja, posebne družbene zasluge in priznanja. Prav tako bi bilo1 treba upoštevati elemente ekonomskega položaja brezposelnih oseb, in sicer: mesečni osebni dohodek po članu družine, število članov družine, ki jih prosilec vzdržuje. Upoštevati pa bi se moralo denarno nadomestilo od zavoda za zaposlovanje, kakor tudi, če nekdo koristi zdravstveno varstvo pri tem zavodu. Po mesečnih prejemkih v družini bi se morali prosilci razvrstiti v štiri kategorije, poleg osnovnega merila o višini osebnih dohodkov bi se moral upoštevati tudi prihod od zemlje. Smatram, da bi morali to akcijo izvesti v najkrajšem času. Osnovni nosilec te akcije pa bi moral biti občinski sindikalni svet skupaj z zavodom za zaposlovanje. Naša služba pa je pripravljena aktivno pomagati pri formiranju kriterijev za zaposlitev. Občinski forumi pa naj bi izvedli začetno akcijo. Smatram, da bi se z enotnimi kriteriji zaposlovanja izognili nemalokrat upravičeni kritiki in nepotrebnim političnim razgovorom. Referent za zaposlovanje in izobraževanje: Alojz Janežič Organi upravljanja bi opredeliti Počitniški domovi in regres Zaradi nerentabilnosti in mnogih notranjih vzrokov letos cela vrsta podjetij ni mogla izplačati regresov za dopuste (K 15). No, pri nas smo letos še dobro zvozili. že v maju smo dobili izplačan regres, katerega namen je, da vsak zaposlen član z njegovo pomočjo koristil dopust, se odpočil in se tako pripravil za nadaljnje delo v proizvodnji, katere uspeh je lahko zopet tudi regres v drugem letu. Pri opazovanju med sezono dopustov pa lahko človek ugotovil, V eni od izmen sem bil letos prvič tudi jaz v Bohinju. Lahko vam zaupam, da mi je žal, da že prej nisem našel tega tako lepega in primernega kraja za oddih. Čeprav so naši železničarji letos prišli na dan s propagandno parolo »PREVAŽAMO HITRO, UDOBNO IN POCENI«, smo se vozili od Hrastnika do Bohinja celih 8 ur, saj smo samo na Jesenicah stali 3. ure in petnajst minut. Pa smo dejali. »Nič zato, saj na dopustu se vse doživi in pripeti«. Železarji so ravno pro- Vožnja s sedežnico je bila prijetna za vse izletnike da gre velik del tega težko pri-služenega denarja v krčme in razne »kleti«, en del se potroši v manufakturnih prodajalnah, le manjši del pa člani kolektiva porabijo res za svoj letni odmor. V naše počitniške domove hodijo že dolga leta isti člani, čeprav tudi drugi zaslužijo iste vsote in dobijo isti regres. Pohvalno je, da je na pobudo sindikalne podružnice in pododborov letos veliko naših članov (posebno takih, ki še nikoli niso za svoj denar letovali) bilo v naših domovih »na preventivi«. Prav bi bilo, da bi se ti ljudje v bodoče za odmor tudi sami pripravili, saj cela stvar le ni tako draga, je pa zelo koristna za vsakogar. V naših domovih je hrane na pretek, na morju sonca in kopanja dovolj. V Bohinju pa višinskega sonca in prepotrebnega svežega zraka tudi na kopice. slavljali 100-letnico svojega obstoja. Pa smo bili prisiljeni, postanek pri njih izkoristiti za ogled mesta in njihove proslave ter si na vsezadnje domišljali, da tako zastopamo naš kolektiv pri tej slovesnosti. Ne preveč dobre volje smo prispeli v naš dom ob jezeru ob 13 namesto ob 9. Toda po izdatnem in »prima kasilu« je vse godrnjanje čez naš vozni red na železnici že splahnel. Popoldan smo bili že ob jezeru. Pravilno bi dejal v jezeru, kajti voda je bila topla kot morje in tako smo si kar do večera »prali prah in dušo«. Naslednji dan smo si že umislili izlet, ki je pripomogel k dobremu teku pri kosilu. Popoldan zopet k jezeru. Koža je počasi rjavela in pljuča vse globlje lahko zajemala sveži večerni zrak, ko smo posedali pod kostanjem. Zapeli smo ubrano in narahlo in mimoidoči sprehajal- ci (inozemci) so se ustavljali ter prisluhnili, saj pri njih tako kolektivno življenje, družabnost in petje ni najbolj znano. Vsak dan postajamo bolj in bolj »naši« in po nekaj dneh je to družina, ki ne pusti, da bi kdo izmed nas postal len, malo-dušen, slabe volje ali celo bil »separatist«. Pri nas za vse to ni časa. Na hitro še organiziramo kulturni večer s pestrim sporedom (in pivskim, kajti mimogrede smo obhajali še rojstni dan naših dveh članov) in že je treba misliti na povratek. Da, na povratek v našo nečisto in sajasto dolino, kjer bomo zopet delali in ustvarjali z novimi močmi, toda Dopustniki so pridno popravljali pokvarjene ležalnike presrečni, da smo vsaj za nekaj časa prezračili pljuča in se med seboj zabavali, za kar je doma le redkokdaj priložnost. Dopustnik Veselje pri kopanju v Bohinju Športna igrišča bodo ponovno oživela Na zadnjem sestanku rekreacijskega odbora so se dogovorili, da bodo v začetku septembra nadaljevali z med-obratnimi športnimi tekmovanji. Ligaško tekmovanje v malem nogometu se bo nadaljevalo 6. septembra. Tu je prišlo do spremembe v tem, da je tekmovanje preneseno na travnato igrišče, da bi se tako izognili poškodbam. V IV. kolu se bodo pomerili: Uslužbenci — Profesionisti I Profesionisti II — Brusiinica Avtomati — Notranji obrat III Notranji obrat I — Notranji obrat II Zaradi objektivnosti sojenja bo v bodoče tekme sodil tuji sodnik. V septembru bodo organizirali tudi nekaj tekem v velikem nogometu in to v prvi vrsti tekmo med notranjim obratom in profesionisti. Tudi kegljači bodo nadaljevali s tekmovanjem. Organizacija je poverjena KK »Bratstvo«. V odbojki za moške ne bodo tekmovali po liga sistemu, temveč bosta v septembru organizirana dva turnirja. Strelci zaradi prezavzetosti pri izgradnji strelišča ne bodo organizirali ligaškega tekmovanja med obratnimi ekipami, temveč bodo organizirali samo turnir v moški in ženski konkurenci. Tudi tekmovanja v namiznem tenisu se bodo pričela v septembru. Ta tekmovanja bodo oživela šele v jesenskih in zimskih mesecih. Šahisti se bodo najprej pomerili v brzopoteznem turnirju, nato pa bodo organizirali ligaško tekmovanje, nameravajo pa tudi ob 29. novembru organizirati večji brzopotezni turnir. Rekreacijska dejavnost bo v jesenskih mesecih tako v polnem razmahu in upajmo, da se bodo vsaj v neki meri realizirali postavljeni načrti. Skupni posnetek ene od izmen naših letovalcev v Bohinju RAZLIKUJMO »DRUŽBENO« OD »SVOJE« LASTNINE Že drugo leto obratujeta kopalnici za moške in ženske. Kapaciteta moške je 600 oseb, za ženskepa 300 oseb. Toliko je bilo namreč razdeljenih ključev za omarice in za isto število je tudi prostora na stoječih stojalih za obleko. Po dnevni evidenci smo ugotovili, da se skoro tretjina redno ne umiva v kopalnici, ampak tedensko, nekateri pa še redkeje. Zakaj vendar držijo ključe, če se v obdobju celega leta še niso odločili za dnevno koriščenje kopalnice, ko pa je na drugi strani dosti takih, ki se želijo kopati vsak dan. Naj bodo toliko uvidevni do svojih sodelavcev in ključe vrnejo. Enkrat tedensko se bodo lahko umivali po spisku. Za vsak dan pa tak način evidence ne moremo dovoljevati, ker bi se evidenca nad kopalci izmaličila in bi postala v kopalnici anarhija. Tega pa ne bomo dovolili kljub negodovanju poedincev, da je uporaba markic kaprica in zafrkancija določenih ljudi v upravi. Tudi pri nas je že skrajni čas, da se navadimo na red in disciplino. Ob še tako strogi kontroli se nam vrinejo nepridipravi, ki iz objestnosti delajo škodo ali kaj izmaknejo svojim sotovarišem. Ob tej priložnosti opozadjam vse tiste, ki koristijo omarice za priročno skladišče steklenih izdelkov, da ne bodo ob nenadni kontroli razočarani. Čas je že, da ločimo, kaj je »družbena« in kaj »privatna« lastnina in vprašajmo se, kaj bi bilo, če bi bili vsi člani kolektiva taki? Kakšen bi bil naš osebni dohodek? Ob zaključku še to: bodite bolj kulturni in tovariški do žensk, zaposlenih v kopalnici, kar velja za obe strani. Tudi one so enakovredne članice kolektiva, ne pa »tarče« za zafrkavanje poedincev. KOMISIJA SKLADA ZA ŠTIPENDIJE OBČINE HRASTNIK RAZPISUJE ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 1969/70 za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah. Za dodelitev štipendije laiiko kandidirajo tisti dijaki in študenti — občani občine Jdrastnik, ki le-te ne bodo mogli dobiti pri ostalih dajalcih štipendij v občini in izven nje in bi brez družbene pomoči, zaradi šibkih gmotnih razmer v družini, zelo težko nadaljevali študij ali pa sploh ne. Pogoji za dodelitev štipendije: a) Za šolanje na srednjih šolah: — kandidati, ki bodo stopili v 1. letnik srednje šole in so končali 8. razred osnovne šole z odličnim ali vsaj prav dobrim uspehom ter imajo odlično oceno iz vedenja; — kandidati, ki že obiskujejo srednje šole in imajo v zadnjem šolskem letu odličen ali vsaj prav dober učni uspeh ter odlično oceno iz vedenja. b) Za študij na višjih in visokih šolah: — kandidati, ki bodo stopili v 1. letnik višje ali visoke šole in so končali ustrezno srednjo šolo z odličnim ali vsaj prav dobrim uspehom in imajo odlično oceno iz vedenja; v izjemnih primerih lahko kandidirajo za štipendijo, na posebno priporočilo srednje šole, katero so kandidati končali, tudi prosilci, ki so dosegli dober učni uspeh; — kandidati, ki že študirajo na višjih in visokih šolah in so v letošnjem študijskem letu dosegli vsaj dober splošni uspeh. I Za dodelitev štipendije pridejo v poštev kandidati z navedenimi učnimi uspehi, in sicer pod pogojem, če celoten dohodek v družini ne presega 400 N-din mesečno na družinskega člana. Višina štipendij se giblje v obratnem sorazmerju z višino dohodka, ki odpade na družinskega člana, kar pa podrobneje določa statut sklada za štipendije. Štipendije za šolanje na srednjih šolah v Zasavju bodo za 30% nižje od štipendij, ki so določene za srednje šole. Kandidati za dodelitev štipendije naj pošljejo na zgornji naslov naslednje dokumente: — vlogo (prošnjo) s kratkim življenjepisom in opisom socialnega in premoženjskega stanja, — kolek za 6,00 N-din, — overjen prepis zadnjega šolskega spričevala (študenti pa potrdilo o opravljenih izpitih), — potrdilo o premoženjskem stanju, — potrdilo o višini povprečnih dohodkov staršev in članov družine za čas od junija 1968 do junija 1969, — potrdilo o prejemanju otroškega dodatka in potrdilo o drugih rednih in izrednih dohodkih staršev in članov družine, — potrdilo o vpisu v šolo (če vpisa na ustrezni šoli ni bilo, je potrdilo predložiti naknadno, takoj po vpisu). Prošenj kandidatov, ki ne bodo predložili vseh dokumentov, ne bomo upoštevali. »Rok za vlaganje prošenj poteče: — za dijake 30. 9. 1969 — za študente 1. 11. 1969«. KOMISIJA SKLADA ZA ŠTIPENDIJE Mladinke Steklarj a prvakinje Slovenije V nedeljo, 29. junija 1969 je bilo na igrišču Slovana v Ljubljani prvenstvo Slovenije za rokometašice, stare do 18 let. Na tem prvenstvu so nastopile ekipe Slovana, Selc, šešira iz Škofje Loke in Steklarja iz Hrastnika. Mlade igralke »Steklarja« so ugodno presénetile in z zmago nad Slovanom in šešir jem ter porazom s Selco, z boljšo razliko v golih, postale letošnje mladinske prvakinje Slovenije. Protest trenerja Slovana Kristana na registracijo naše igralke Irene Stegenšek je bil odbit, ker so ugotovili, da je Irena popolnoma pravilno registrirana za naš klub. Ekipa je za dosežen uspeh prejela pokal Rokometne zveze Slovenije. Rezultati: Slovan — Selca 8:5 Selca — šešir 3:1 Steklar — Slovan 11:6 šešir —- Slovan 2:13 Selca — Steklar 5:3 Steklar — šešir 12:4 Lestvica: 1. Steklar 2. Slovan 3. Selca 4. šešir 3 2 0 1 26:15 4 3 2 0 1 27:18 4 3 2 0 1 13:12 4 3 0 0 3 7:28 0 Za ekipo »Steklarja« so nastopale: Barovič Meta, Krajnc Lidija, Kreže Irena, Sekili Marjana, šušter Stanka, Bratuša Nevenka, Krajnc Ida, Vretič Alma, Stegenšek Irena, Krajnc Sonja, Jelčič Lili, Mlinarič Marjana in Bajda Vikica. Bratuša Nevenka je bila proglašena za najboljšo igralko prvenstva, obenem pa je bila z 10 zadetki tudi najboljša strelka. Obenem pa velja še posebej pohvaliti v ekipi »Steklarja« odlično vratarko Lidijo Krajnc ter prodorno krožno napadalko Ireno Stegenšek. Ob tem prvem večjem uspehu mladih rokometašic »Steklarja« je potrebno vsekakor omeniti to, da ima za takšne uspehe največ zaslug prav trener Dornik Janko, ki je uspel v enem letu neumornega prizadevanja vzgojiti odlično mlado ekipo, kar je porok boljšim uspehom v naslednji tekmovalni sezoni. Mlađa ekipa Steklarja — mladinske prvakinje SRS za leto 1969 ŠPORT — ŠPORT - - ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT - - ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT - - ŠPORT — ŠPORT Oj, zdaj gremo-nazaj še pridemo! Mlade rokometašice četrte na državnem prvenstvu v Murski Soboti Nasvidenje slovenska liga, nasvidenje gledalci! Tako nekako so se naši nogometaši poslovili od lige in navijačev. Ob tem pozdravu pa se navijači sprašujejo, kdaj bo ta nasvidenje? Čas krepko hiti naprej, naši igrišči pa samujeta in le pridni kosci se včasih pojavijo, da pospravijo neplanirani pridelek. Koliko časa bo to trajalo? Večno gotovo ne, saj nobena stvar ne traja večno. Prav vsak navijač, pa naj bo »zagrizen« ali pa ne, se sprašuje zavzroke, ki so privedli naš nogomet na tako nizko stopnjo, da je moral klub NK Hrastnik prenehati tekmovati v republiški ligi. Mogoče so ti vzroki finančni ali organizacijske narave, prav gotovo pa ne kadrovske. Vedno je bilo dosti perspektivnih nogometašev, ki so se borili in so se še pripravljeni boriti za klub. Spomnimo se nazaj, ne tako daleč, mogoče dve leti ali pa tri, hrastniški teren je bil vedno vroč. Malo je bilo moštev, katera so odnesla točko ali dve iz Hrastnika. Pa tudi jesenski del prvenstva je kazal posebno v prvem delu kar dobre rezultate. Spomladanski del se je začel pa bolj slabo. Vzrokov navijači ne vemo. Mislim pa, da smo upravičeni, da jih spoznamo. Poglejmo vendar enkrat resnici v oči. Ali ni to čudno, da se je leta 1964 zvrstilo na mestu trenerja NK Hrastnik kar 5 trenerjev. Mogoče nekateri ne verjamejo, lahko jih naštejem (Butkovec, Voj nov, Borovič, Dukovič in Zdravkovič). Da bivše domače igralce, ki so pomagali tem trenerjem, ne omenjam. Vsak neuspeh ne more zakriviti trener, prav tako ne igralec ali odbor- PRIŠLI V PODJETJE V MESECU JUNIJU: Laznik Ana, odnašalka; Bočko Branko, ključavničar; Tržan Ivan, ključavničar; Alt Viljem, elektrome-hanik. V MESECU JULIJU: Štraus Bojan, cizeler; Domiter Mato, trgovski zastopnik; Milenkovič Svetoslav, brusilec. V MESECU AVGUSTU: Gričar Roman, krogličar; Podmenik Leopold, nabiralec; šošter Ivan, krogličar; Krneta Mileva, pomožna delavka v slikarnici; Sekili Marjana, odnašalka; Žibret Leon, steklarski pomočnik; Preskar Vlado, kovinostrugar; Žlindra Ferdo, kovinostrugar; Fantinato Srečko, menjalec modelov; Kirn Bojan, odnašalec; Doberšek Milan, predstiskalec; Hohkraut Branko, izpihalec; Kreže Irena, odnašalka; Godler Leon, krogličar; Kajič Štefan, vzdrževalec avtomatske proizvodnje; Podlesnik Ivan, krogličar; Ardalič Džo-ko, krogličar; Ravnikar Jurij, pobiralec črepinj; Teršek Ivan, pomožni ključavničar. ODŠLI IZ PODJETJA V MESECU JUNIJU: Abram Ida, brusilka; Klančnik Marija, odnašalka; Gošler Hilda, vezalka nik. Vsak aktivni in neaktivni član društva je lahko kriv ali pa ne. Prav gotovo pa tudi navijači pri vsem tem nimamo čiste vesti. Mogoče smo bili v trenutkih krize le kritiki slabih strani ali napak, ob trenutkih uspeha pa le dobrih stvari in pa bravur in parad posameznih igralcev. Ob raznih komentarjih v službi ali v prostem času se iščejo krivci za ta neuspeh. Mislim, da to ni pravilno. Prav bi bilo, da bi vodstvo kluba seznanilo navijače in vse ljudi Hrastnika o faktorjih, ki so pripeljali klub do takšnega stanja, to je do neaktivnosti. Nekateri enostranski ljudje ali pa športniki so se ob tej tragediji, da jo tako imenujem, oddahnili. Zakaj? Vsepovsod, na raznih občnih zborih in sestankih je bilo govora, saj nogometaši dobijo največ dotacij, pa ni nobenih uspehov. Zakaj pa jih mi ne dobimo? Oni nimajo uspehov in podobno. Ta vprašanja in natolcevanja so bila in bodo. Upam pa, da bodo odgovorni ljudje našli pravo pot in da se bodo naši nogometaši pričeli pripravljati za novo sezono v bližnji prihodnosti. Marsikaterega navijača ne bo na tekme v začetku, če se bo pa pokazal uspeh, pa prav gotovo ne bo> težko videti na tekmah osemsto do tisoč navijačev, tako kot je že bilo in upamo, da bo še. Prav gotovo vsi navijači želijo, da bi bile tekme še v Hrastniku, pa čeprav v podzvezni ligi. Mislim, da bi vprašaj ob naslovu lahko nato odstranili, kajti mesto hrastniškega nogometa prav gotovo ni v podzvezni ligi, ampak višje, precej višje. Zvesti navijači (upokojena); Planinc Marjeta, odnašalka. V MESECU JULIJU: Zupanc Marija II., odnašalka; Govejšek Stanislav, ključavničar; Hrstič Hamša, odnašalka; Alt Darinka, odnašalka; Jazbec Ana, kontrolor stekla; Kurent Terezija, kontrolor stekla; Peršič Friderik, polirne modelov; Perič Ana, izpi-halka. UPOKOJENI Zibret Robert, kontrolor stekla; Drolc Karolina, kontrolor stekla; Vranešič Lucija, trgovski zastopnik. ODŠLI V JLA Bruček Jože, krogličar; Sotlar Stanislav, krogličar; Kajič Anton, krogličar; Peklar Ciril, menjalec modelov. V MESECU AVGUSTU: Bučan Rade, ključavničar; Osenjak Antonija, brusilka; Perc Marta, odnašalka; Stušek Alojz, brusilec; Dornik Neža, skladiščna delavka; Mekše Sonja, odnašalka. UPOKOJEN Vidmar Tomaž, nosač stekla. ODŠLI V JLA Plazar Martin, menjalec modelov; Lazar Karl, nabiralec stekla; Kunšek Ivan, pomožni; Breč- Mlada slovenska rokometna reprezentanca se je v Murski Soboti na državnem prvenstvu v rokometu za mladinke uvrstila na 4. mesto. V reprezentanci so Mlada slovenska reprezentanca uspešno nastopale tudi vse tri naše igralke. Bratuševa je odigrala vse tekme, Stegenškova pa je igrala samo nekaj časa na tekmi proti Makedoniji in BiH, dočim je vratarka Puflerjeva branila samo nekaj časa na finalni tekmi z reprezentanco BiH. Vse tri so se kar dobro odrezale, Bratuševa in Stegenškova pa so za reprezentanco dosegle tudi vsaka po 1 gol. Vestni red: 1. Srbija 2. Hrvatska ko Franc III., krogličar; Oberč-kal Ivan, krogličar; Golež Anton, skladiščni delavec; Godicelj Jože, kovinostrugar; Škerjanc Jože, odnašalec; Vovk Bogdan, krogličar; Selič Marjan, menjalec modelov; Pikelj Branko, nabiralec; Santej Frane IL, nabiralec; Ka-pelari Stanislav, krogličar; Bra-jer Zdenko, krogličar; Abram Franc IL, krogličar; Hubman Valentin, nabiralec; Špajzar Adolf, vzdrževalec v kisikami; Kontrec Milan, strugar; Tomažin Jože, odnašalec; Gunšek Viktor, ključavničar; Drnovšek Silvo, krogličar; Ojsteršek Božo, kovinostrugar. POROČILI SO SE Slonecki Marija, izpihalka — BRVAR; Ribnikar Frančiška, ob-žigalka — CIGOLE; Draksler Jožica, pom. delavka v slikarnici in in Avflič Alojz, delavec-težak; šošter Marija, odnašalka in Zakrajšek Robert, nabiralec; Gričar Ana, kontrolor stekla — HRIB-ŠEK; Avflič Neža, odnašalka in Brečko Ladislav, kontrolor stekla; Knežak Milena, stekloslikar in Hočevar Adolf, nabiralec; Marinko Lea, uslužbenka in Žagar Anton, uslužbenec; Laznik Marjeta, pomožna delavka — ŠKE-TAKO; Holešek Alojz, steklarski pomočnik. 3. BiH 4. Slovenija 5. Makedonija 6. Črna gora Za reprezentanci Hrvatske in Srbije so nastopile izključno igralke klubov, ki igrajo v zvezni ligi, reprezentanco Srbije pa je vodila celo državna reprezentantka Batinica. V takšni konkurenci je 4. mesto za reprezentanco Slovenije uspeh, čeprav bi se lahko bolje plasirala, če je ne bi spremljala smola ter neobjektivno sojenje zveznega sodnika Kneževića iz Banja Luke na tekmi Hrvatska — Slovenija. Strgaršek Janez Bratuševa, Puflerjeva in Stegenškova so letos uspešno nastopale na državnem mladinskem prvenstvu v Murski Soboti PRIRASTEK V DRUŽINI Knez Ivan — sina, Dolinar Ivan —■ sina, Mejač Ferdinand — sina, Stopinšek Albin — sina, Halcer Viljem — sina, Vidmar Viljem — sina, Kajič Ivan — sina, Rodošek Karl — sina, Jecl Anton — sina, Gorišek Alojz — hčerko, Kavšek Karl II. — hčerko. Rokometašice Steklarja še naprej v republiški ligi Letos sta se za nastopanje v republiški ženski rokometni ligi prijavila samo dva conska prva kluba in bo vsled tega ekipa »Steklarja«, ki je v preteklem prvenstvu med desetimi ekipami osvojila 8. mesto še naprej nastopala v republiški ženski rokometni ligi. Rokometašice bodo tako že tretje leto članice republiške lige. Tudi letos bo edini cilj, da ekipa uradno ostane v ligi, kar pa ne bo lahko. Razpored: Slovan — Steklar 7. 9. Steklar — Brežice 14. 9. Polet — Steklar 21. 9. Steklar — Selca 28. 9. Gorenje — Steklar 5. 10. Steklar — Branik 12. 10. Usnjar — Steklar 19. 10. Olimpija — Steklar 26. 10. Steklar — Piran 2. 11. Strgaršek Janez Zauimaio vas bo! NAGRADNA KRIŽANKA Z DANAŠNJO KRIŽANKO UVAJAMO MAJHNO NOVOST. VSE, KI SE BODO LOTILI REŠEVANJA NAGRADNIH KRIŽANK, OBVEŠČAMO, DA ODSLEJ NI POTREBNO POSLATI V UREDNIŠTVO »STEKLARJA« REŠITEV CELE KRIŽANKE, TEMVEČ SAMO V NAGRADNEM RAZPISU ZAHTEVANE POGOJE. PREPRIČANI SMO. DA BOMO TAKO USTREGLI TUDI TISTIM REŠEVALCEM, KI JIM NI USPELO REŠITI KRIŽANKE DO KONCA. • NAJVEČJE MESTO DAL MACIJE RUSKO ŽEN SKO IME SORODNICA NOVINAR MAHKOTA AMERIŠKI PARLAMENT SESTAVIL KARLI N narisal: OREMEL ŠAHOVSKA FIGURA ALBERT EINSTEIN ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA BENEŠKO KOPA- LIŠČE STAROGRŠKI KIPAR STAR DENAR STAR0ŽID0V SKI KRALJ CIRIL CVETKO • VELIKA AZIJSKA DRŽAVA (NEW DELHI) ŠOLSKI RED, PRESOJA MESTO NA POLJSKEM MESTO OB ZUVUKOl PE V SAVO (ŽELEZARNA ALARMNA NAPRAVA MESTO OB ZLIVU KO RANE V KOLPO OTOK V EGEJSKEM MORJU EDEN OD SODNIKOV VGRŠ. PODZEMLJU TRANSPORT SPOMIN NA KAJ MESTO NA SICILIJI DENARNICA MESTO V JUŽNI TURČIJI NEKDANJA BRITANSKA POSEST V JUŽNI ARABIJI POJEM IZ VIŠJE matematike PROTESTNO PISMO POLITIČNI BEGUNEC LUKA V IZRAELU DVORANA ZA PRIKAZOVANJE FILMOV KAMEN ZA IZ-ŽIGANJE RAN KRAJ V ISTRI, HIMALAJSKA KOZA LEVSTIKOV ROJ. KRAJ CSPODNJE...) TARAS KERMAUNER OPOJNOST JEZERO NA JUGU SZ TIBETANSKO GOVEDO LADIJSKI KROV GLAVNO MESTO TOQA • MESTO V SLOVENIJI GRS. BOGINJA MODROSTI BULDOGU PODOBEN PES SLOVENSKI CELOVEČERNI FILM POŽELENJE, STRAST OTOK V IRSKEM MORJU (PODZEMELJSKA JAMA) MESTO V BELI KRAJINI TINE ROŽANC PETER .. ČAJKOVSKI, SOKRATOVA ŽENA SOVJETSKI ŠAHIST KRAJ PRI DOMŽALAH VULKAN NA FILIPINIH STANE MANCINI PRIVLAČNOSTI, MIKI OSKAR DANON MITOLOŠKO RIMSKO PODZEMLJE SVETOVNO ZNANO MESTO V ŠVICI (QENEVE) 100 m SLOV. PEVEC ( RAFKO) DODATEK K 7AKONU MESTO V ITALIJI, JU-GOVZH0D.0D BOLOGNE IME FILMSKE IGRALKE NIKŠIĆ DEL POSTELJNINE FRANC ŠETINC MESTO V FRAN CUI-HUDI BO JI V PRVI SVE TOVNI VOJNI) ITALIJA BIKOBOREC, KISE BORI PEŠ FRAN ALBREHT PRIST. MESTO V ITALIJI PRITISK OGABEN .MRČES ŠČIN- KAVEC MESTO V ZAHODNI UKRAJINI REKA V ŠVICI, PRITOK RENA DRŽAVA V PRED. AZIJI NOVEJŠA OBLIKA JIUJITSA ZNAMENJE, NAPOVED CESA PREBIVALCI VIŠNJE GORE MESTO V BOSNI -RUDNIKI SOLI) KATRAN ATA VRSTA RIBE ( KAVIAR) TUKAJ RISTO SAVIN IZVRŠNI SVET RIMSKA Sest GORA V SAVINJSKIH ALPAH ANTONIO JANIGRO NIKO LAPAJNE MEHKONEB-Nl GLAS MESTO V ISTRI (ŽEL. KRIŽIŠČE) RUDARSKI BAZEN V SRBIJI (BAKER) ALOIS JIRASEK _ MEJNA REKA MED SZ N IRANOM GLAV. MESTO SLAVONIJE (SAPONIA) STARO- RIMSKI POZDRAV IZŽREBANI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v »STEKLARJU« 6. 7., smo prejeli 54 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada 20 din: KAVŠEK ing. Niko 2. nagrada 15 din: VOZELJ Danica 3. do 5. nagrado po 10 din: DUŠAK Zlatka, JAGER Greta, PERKO Ludvik, up. Za reševalce današnje nagradne »zemljepisne« križanke razpisujemo 5 nagrad: 1. nagrada 20 din 2. nagrada 15 din 3. do 5. nagrada: po 10 din V gornji križanki se skriva 30 zemljepisnih pojmov (imena držav, mest, krajev, rek, gora, otokov itd.). Pri žrebanju bomo upoštevali vse križanke v katerih bo vpisano najmanj 5 (različnih) zemljepisnih imen. Izrezek z vpisanimi zemljepisnimi imeni (najmanj 5) pošljite v uredništvo »STEKLARJA« do četrtka, 18. septembra. ZAHVALA Ob nenadni izgubi ljubega moža, ata in starega ata IGNACA JERANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težki izgubi lajšali bolečino. Iskreno se zahvaljujemo godbi na pihala in pevskemu zboru »Svobode II« za žalostinki, govornikom tov. Janežiču, tov. Grašiču in tovarišu Kobalu za lepe poslovilne besede. Sindikalni podružnici in upravi za vence ter vsem prijateljem in znancem, pedvsem delavcem iz zmesarne, ki so dragega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala vsem Žalujoča žena, sinova Ignac in Franci z družinami in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete ANTONIJE KAVZAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala vsem, ki ste darovali vence in cvetje, posebno pa še organizaciji ZB — teren II ZVVI, sekciji internirancev, vsem nekdanjim intemirankam, kolektivu TKI Hrastnik, tov. Zagožanu za poslovilni govor, godbi na pihala Svoboda II in pevskemu zboru. Hrastnik, 25. julija 1969 Žalujoča družina Zaletel in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage mame in stare mame MARIJE LEGVART se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev in rož, pevskemu zboru in godbi Svobode II ter vsem, ki so drago mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti na dolsko pokopališče. Žalujoče hčerke in sinovi z družinami, ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage mame in stare mame MARIJE GODICELJ se zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, ki so nam lajšali bolečino. Zahvaljujemo se tudi godbi Svobode II in pevskemu zboru za žalostinki, obratu elektrolize kemične tovarne za venec, sosedom za venec ter vsem, ki so drago mamo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti na dolsko pokopališče. Žalujoči sinovi Franci in Vinko, hčerka Frida z družinami ter ostalo sorodstvo.