84. številka. Ljubljana, v četrtek 12. aprila. "XXI. leto, 1888 Izhaja vsak dan ivefer, izimSi Kedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av»tro-ogo. rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. _ Za Ljubi j ano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Z» tnje dežele toliko več. kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in upravništvojev Rudolfa Kirbifia hiši, ,,GledaliSka stolba". Up rjav n iS t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na Dnnaji, 10. aprila. [Izv. dop.J —j—. Zvunaj, v prosti božji naravi sinje nebo in oživljajoče pomladansko solnce, katero s svojimi žarki obseva ponosne črnožolte zastave, zibajoče se v mehki pomladanski sapici pred monumentalno stavbo našega parlamenta, notri pa v državnozbor-skih prostorih mej državnozborsko večino tužno jesensko obnebje in zimska odrevenelost! Vsaj vladi nasproti, kateri se je izvrstno posrečilo, z nezadovoljnostjo napolniti vse frakcije toliko potrpežljive desnice! Jasno se je to razvidelo pri današnjem upisovanji za generalno razpravo o državnem proračunu. Levičarski govorniki so se seveda kar trli v predsedniški pisarni, njim so se pridružili mlado-češki poslanci, kateri so letos v prvič dali upisati 8e kot c o n tr a govorniki. Nič manj nego 52 govornikov upisanih je proti državnemu proračunu le v generalni razpravi; pri specijalni debati narastla bode ta številka gotovo na stotine. Mej desničarji pa letos ni videti nobenega zanimanja; neka čisto naravna apatija polastila se je vsled vladnega postopanja cele desnice. Dolgo je trajalo, da se je prijavila šestnajstorica govornikov, kateri hočejo braniti državni proračun, in še mej temi „pravič-ničnimi", ki so upisani „pro", utegne večina grajati vladno politiko mnogo bolj odločno nego zagovarjati državni budget, kateri — mimogrede bodi to rečeno, — v svojih nastavkih sicer ni tako neugoden sam po sebi. Do besede pridejo baje sledeči govorniki v generalni debati, za katero se je odmenil tridnevni obrok: contra poslanci Carneri, Steinwender, Gregr, Menger , Plener in Pichler, pro Zucker, Lupul, Šuklje, FlSera in Weber. Će se sedanje dispozicije ne spremene, bodeta Herbst z jedne, knez Czartorvski z druge strani izbrana kot generalna govornika. O denašnji seji mi ni poročati nobenih posebnih zanimivosti). Že dnevni red je jako suhoparen, kakor običajno pri otvorilnih sejah po kakem daljšem presledku, ker mnogo poslancev še ni slovo dalo domačemu krogu in sladkim počitnicam. Debate vrše se pred na pol izpraznenimi sedeži. Na dnevnem redu je kot prvi predmet utemeljevanje samostojnega predloga poslanca Wrabca o prenaredbi konkurz-nega reda. Predlagatelj, Dunajski fotograf Wrabe tz, iznebil se je svoje naloge v neskončnem, po svoji vsebini jako plitvem govoru. Res je , da sedanja razvada, po kateri se upniki oškodujejo s sleparskimi „pobotanji", dočiru se nepošten trgovec — dolžnik okoristi s prigoljufanim dobičkom, da ta razvada spodkopava trgovski kredit ter je na kvar rast ur um trgovskemu stanu. Toda veliki juridični reformator Wrabetz s svojim predlogom, merećim na razne diletantične premeinbe kazenskega reda in kazenskega postopanja proti kridatorjem, baje ni poklican, odstraniti jednake nedostatnosti. Stvarnega uspeha njegov današnji govor ne bode imel niti najmanjšega ne; pač pa so mu je posrečilo, v svoji polemiki proti neizogibnemu Titrku priboriti si brezmejno hvaležnost vseh Arahamovih potomcev, kateri so o svojem ćasu toliko bili pripomogli k njegovi izvolitvi. Trdil je namreč, da po njegovih skušnjah dolžnik — Žid mnogo manj slepari ter rajše plača, nego dolžnik — kristijau. „\Velch' ge-rechter Richter!" bode radostno s Shvllockom vred vskliknil ves izraelski zarod v očigled takemu sodniku ! Druga točka dnevnega reda je poročilo šolskega odseka o Roserjevem predlogu, zadeva-jočem reorganizacijo šolskega pouka za gluhoneme otroke. Odsek je rešil to vprašanje s tem, da na-svetuje resolucijo, s kojo se vlada poživlja, podpirati deželne zavode, ustanovljene v ta človekoljubni namen. Dalje segati mu ni bilo mogoče, ker po-stavodavstvo o tej zadevi pripada področju deželnih zborov. Poslanec Roser je s svoje strani podpiral resolucijo z mnogimi statističnimi podatki ter stekel si s svojim trudom dokaj pohvale. Komična epizoda se je bila pripetila mej njegovim govorom. Sedež njegov je visoko gori na skrajni levici, in ker je organ njegov skromen in pritlikav kakor vsa osoba njegova, razume se ga težko po zbornici, zlasti če je toliko šundra in tako malo pazljivosti kakor danes. Naučni minister usedel se je torej prav v bližino njegovo, da bi zamogel slediii njegovim razpravam. A kratkovidni Roser tega ne zapazi, in ves žaljen po dozdevni ministrovi nebrižnosti patetično izjavi svoje obžalovanje, da „ministra niti v zbornici ni pri tako od važni obravnavi." Veselost mej poslanci, od vseh strani i čujejo se klici: „Da sitzt er ja vor Ihnen!" Drugač si Itoser ni mogel pomagati, nego z odgovorom: „Der Minister gehort auf die Ministerbank!" Opetovana veselost, — kar si je bil mislil marsikateri izmej obradostenih poslancev, tega seveda se niti pritakniti ni upamo! Slede potem poročila o raznih peticijah, — zbornica postane Čedalje bolj nemirna. Le takrat, ko je povodom neke peticije prebivalcev Praškega „Jožefovega" mesta poslanec Kronavvetter razodeval svoje mnenje o tistem delikatnem vprašanji, čegar „ureditev" je pred letom tako silno bila razburila pobožne duhove Ljubljanske, le takrat vzplam-telo je za trenotek zanimanje državnih očetov in obsuli so govornika, kateri jim je slikal razmere dotičnih „gospodiČin". Redko priliko smo potem še imeli, občudovati koroškega poslanca Nischel-vvitzerja v hvaležni poročevalčevi ulogi. Kaj pa je mož bil povedal v svojem monologu gori na poročevalčevem odru, tega mi nismo razumeli, in razumeli ga gotovo tudi neso oni poslanci, kateri so se na ves glas smejali izredno komičnemu nastopu njegovemu. Škoda baje ne bode prevelika! Politični razgled. Notranje dežele. V L j ubij im i 12. aprila. Budgetna debata začne se v tlržttvnem zboru jutri. Kot generalni govornik levice v generalni budgetni debati govoril bode dr. Herbst. Pri prvem branji Liechtensteinovega predlogo bodo iz avstrijsko-nemškega kluba govorili Suess, Plener in Beer. Vse kaže, da bode že pri prvem branji tega predloga huda govorniška borba, kajti levica bode svoje najboljše govornike poslala v boj proti predlogu. Pa tudi Mladočehi bodo gotovo se že pri tej priliki oglasili proti konfesijonalni šoli. Nemški konservativci bodo p* tudi svoj predlog na vso moć branili. Delegaciji se baje snideta še le dne 30. maja v Budimpešti. Sprva se je mislilo delegaciji sklicati okolu 20. maja. Zaradi premembe vojnega ministra, so se pa razna pripravljalna dela neko- LISTEK. Glasbeno poročilo. „Slovenske pesmi" za sopran, alt, tenor in bas, uglasbil dr. Benjamin Ipavec. III. zvezek. Tiskala Engelmann in MUhlberg v Lipsiji. Lastnina izdajatelja. — Vsebina: 1. „ Vstala je narava"; besede S. Jenkove; 2. „Slovenka", besede M. Vilhar-jeve; 3. „Potoku", besede J. Stritarjeve; 4. »Nazaj v planinski raj!", besede S. Gregor-Čič-eve; 5. .Hrepenenje po pomladi", besede J. Stritarjeve. Za slovensko glasbeno literaturo neumorno delujoči in povsodi v naših muzikalnih krogih najbolj priljubljeni in udomačeni skladatelj podaril je svojim rojakom tretji šopek svojih napevov, kateri so zbrani v zbirki pod zgoraj navedenim naslovom. Vsi oni, ki poznajo lepo vsebino prvih dveh zvezkov, ne bodo zamudili takoj seči po najnovejšem tretjem in kaj bi ne, saj najdejo tudi v njem jako mične, rekel bi elegantno sestavljene kompozicije. Pri vsem tem pa, da so skladbe v tej zbirki namenjene bolj salonu, nego prostemu narodu, veje vender iz njih oni, dr. B. Ipavcu vedno lastni „ljudski ton", katerega upleta s fino spretnostjo v svoje kompozicije. Ni treba, da tukaj ocenimo vsako posamično točko, dovolj, če občinstvu javljamo, da je naš ljubljenec dr. Benj. Ipavec zopet kaj novega poslal iz nemškega Gradec-a ter nam v novo podal dokaz, da je neusahljiv v svojih muzikalnih mislih, da ima vedno ono gibčnost in pravi čut za skladanje, kakor nekdaj, samo da je vedno bolj natančen in da je „ salon fah ig". — Naj še omenim, da hoče gospod dr. Beuj. Ipavec zložiti glasbo k veči opereti, kakor hitro se mu posreči dobiti primeren libretto za to. Upajmo, da se mu to prav kmalu ponudi, kajti preverjeni smo, da nam dojde od slavnega skladatelja izvrstno dramatično delo. — „Gorski odmevi". Čveteroglasne pesmi složil HrabroBlav V o 1 a r i č. Op. 6. Založil skladatelj. Tiskali J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani. Cena 75 kr. V tej zbirki so: I. moški zbori: 1. „Tro-bojnici"; 2. „Kukavica": 3. „Za dom"; 4. „Njen venček" (čveterospev) ; 5. „Izgubljeni cvet"; G. „Briska budnica'. II. mešani zbori: 7. „Le pevaj ptičica"; 8 „Rožici"; 9. „Slo-van na dan!"; 10. „Pri zibeli"; 11. „Lahko noč!". Vse drugače lice nam kažejo Volaričeve skladbe nego zgoraj omenjene Ipavčeve; on živi na kmetih, mej prostim narodom, on nema prilike slišati izvrstne, klasične muzike, v njem je torej vse še bolj v priproBti, deloma premalo dovršeni fakturi (obliki). Toda vidi se v njegovih skladbah nadarjenost in da lepo napreduje, toda z ojstrim merilom ne smemo kritikovati njegovih napevov. Če primerjamo dr. B. Ipavčeve in Volaričeve skladbe, opazimo takoj, da nam prvi ubira glasove v salonski opravi, drugi v obliki, kateri se pozna, da ji ne ugaja umetno kretanje. Pri Volaričevih skladbah nahajamo tu in tam Čudne skoke, okorno modulacijo. Kakor je melodija pravomerna in lepo urejena razvrstitev glasov, isto tako mora biti modulacija redna in pravilno sestavljena zaporednost raznih harmonij, na to naj bi gospod skladatelj posebno dobro pazil. Svetovali bi mu, da bi bolj po časi in premišljeno izdeloval svoje kompozicije, kajti bolje je manj proizvajati, pa tisto izvrstno. V prvi vrsti mu je treba še študirati skladbe izbornih mojstrov, katere naj mu služijo za izgled liko zakasnita. Nov vojni minister mora se o vsem poprej dobro poučiti. Splošno se misli, da zaradi obilaženja žganju ne bode prišlo do ministerske krize. Poljaki se bodo udali, da le ne vržejo sedanje vlade, ker vedi), da bi novu liberalna vlada se niti toliko ne ozirala na njihove želje. Več poljskih poslancev, mej njimi Hausner, ki ni baš prijuzen Dunajevv-skemu, se je izjavilo proti svojim volilcem, da bode poljski klub iz višjih političnih ozirov moral pri-jenjati v tej zadevi vladi, če bode te dovolila Ga liciji kake koncesije. Razmere mej Hrvati in Srbi v Duliiiu4*iji se boljšajo. Dosedaj so pri vsakih vohtvah Srbi podpirali Italijane. Sedaj je izpraznen jeden mandat v dalmatinskem veleposestvu in srbski klub se je že izjavil, da se Srbi ne bodo udeležili volitve. Srbi in Hrvati se sicer neso še popolnem sporazumeli, a upati smemo, da se doseže s Časom popolno spo-razumljenje. Italijani zgubi vsi podporo srbskega prebivalstva, ue bodu imeli nobenega upliva več in zginili bodo iz vseh državnih zastopov, ter pokazal se bode čisto slovanski značaj Dalmacije. Vitanje države« Zakonodavni odsek srbske sknpSČine fe pre-tresaval zakon o občinski avtonomiji, finančni odsek pa davčno reformo. V obeh odsekih bilo je razpravljanje jako živahno. Mnogim odličnim članom radikalne stranke ue ugajaio vladne predloge, ker neso dovolj liberalne. Ruzpor mej radikalno stranko je jako resen, če tudi se še taji. V kratkem je mogoča ministerska kriza. Nedavno bili smo omenili, da v Rusiji žele, da bi se glavni vodji liolgarnkc opozicij« Cankov in Karavelo? spravila, ker bi potem ložje Bolgari pregnali Kohuržana. Iz Sofije je bil šel v Carigrad Balabanov, da se je o tej stvari pogajal s Canko-vom. a baje brez uspeha. Cankov Karaveiovu ne zaupa in neče ž njim nobene sprave. Boji se da ne bi odhodu Koburžanovem se polastil vlade in zopet njega odrinil. Bolgarski opozicijski vodje namreč tudi neso odkritosrčni prijatelji Rusije, ampak je vodi večkrat dobičkarija, zategadel se pa mej sabo sporazumeti ne morejo. Vsa bolgarska inteligenca, vladna iu opozieijonalua je jako spridena in zategadel se more vzdržati nemški usiljenec na bol garskem prestolu. Vedeti moramo, da je Cankov se prvi spri z ruskima generaloma, ki sta bila v bolgarskem ministrstvu in tako prouzročil spor mej Rusijo in Bolgarijo. Ko so pa prišli drugi elementi na krmilo, se je jel pa prilizovati! Rusiji. Karavelov bil je dolgo časa sovražnik Rusije in je še le tedaj se jel jej približavati, ko je videl, da ga spodriva Ra-doslavov. Slednji pa tudi ni nič boljši. Ko je vladal je bil nasprotnik Rusije, v opoziciji se jei je pa že tudi prilizoval. — „N. Fr. Pr.w poroča se iz Sofije da sta zaradi Popova res knez in Stambulov bila prišla navskriž. Ko je pa ministerski predsednik dokazal knezu, da je Popov res kriv, se je knez udal in podpisal ukaz, da se Popov odpusti iz službe. Knez baje nikakor ne misli ostavili Bolgarske, naj še tako pritiskajo velevlasti. Udal se bode samo sili. S sedanjim ministerstvom je jako zadovoljen in le od sebranja je zavisno, kako dolgo ostane sedanja vlada. Iz Carigrada prihaja vest, du bode ruski veleposlanik v Carigradu prišel za veleposlanika na Dunaj, za kar je sam prosil, ker mu Carigrajsko podnebje ne ugaja. Na njegovo mesto pa pride ruski poslanik v Atenah S sedanjim ruskim veleposlanikom na Dunaji neso v Rusiji nič kaj zadovoljni. Zlasti se je zameril vladi zaradi pogovora z nekim francoskim žurnaliBtom. Morda je Nelidovo potovanje v Atene s temi nameravanimi premembaini v kaki zvezi. Za zastopuika v Belgrad pride pa baje ge-nera1 Kaulbars. V lin m u ii i ji so se začeli nemiri mej kmeti V selih Urziceni, Barkanešt, Košari, Garbov, Bar-bulešt in Kot arka se puntajo kmetje. Davkov ne-čejo plačevati. Napali so že več veleposestnikov in je hudo pobili. Kmetje zahtevajo, da jim veleposestniki odstopijo kaj zemlje Vlada je poslala vojakov, da napravijo red, pa neso nič opravili, ker jih je bilo premalo. Poslati se bode moralo pod-krepljenje. Ti nemili napravljajo vladi velike skrbi. Boji se, da se ne b' razširili po vsej Rumuniji. — Preiskava proti prouzročiteljem pouličnih izgredov v Bukurešta se nadaljuje, kar nevede mnogim ne ugaja. — Zbornica je dovolila vladi budžet. S tem je omogočila njen obstanek za nekaj mesecev. Koncem tega meseca bode zbornica končala svoje zborovanje, potem se bode razpustila. Z volitvami bode pa vlada čakala, da se prebivalstvo malo pomiri. S Krete pride v Carigrad deputacija moha-medancev, ki se bode pritoževala proti kristijanom in provincijalni vladi. Zahtevala bode morda vojakov, ker neso mohamedanski prebivalci več varni pred Kristijani, Grške agitacije so nekda silno razburile prebivalstvo. „Journal des Debats" je objavil pogovor ita-lijaii^kcga ministerskega predsednika z Eugenom Rendu-om. Crispi je tajil vsako agresivno namero Italije proti Franciji. Trdil je, da ni več Rimskega vprašanja. Rendu mu je odgovoril, da zaoj morda re3 ni tega vprašanja, pač pa za drugi svet. Tu ne gre za obnovljenje svetne oblasti papeževe, temveč za pogoje v okviru jedinosti Italije, kateri bi ugajali diplomatičnemu svetu in papeštvu ter bi se ž njimi zagotovila zunanja teritorijalna nezavisnost pa-peštva. Že Viktor Emanuel je spoznal, da ni bilo modro, da so Italijani si prisvojili Rim. Crispi je temu Ugovarjal a Rendu mu je pokazal pismo francoskega veleposlanika Fournier-a, v katerem se ta vest potrjuje. — Proti dopisniku „Liberte" se je pa izjavil Crispi, da Italija nikakor ne želi Franciji škodovati ob Sredozemskem morji, ampak želi, da vse pri starem ostane, Bismarcku se tudi Italijani ne bodo udali, ko bi iskal kak povod, da začne vojno s Francijo. Italija želi miru, on je ps preverjen, da tudi Bismarck ne misli Italije rabiti kot arier-garde proti Franciji. Kar se pa tiče Rimskega vprašanja jo stvar odločena. Papež ima dovolj svobode, Italija mu pa uiti pedi zemlje odstopila ne bode. 1'rebivalstvo Rimskega mesta ne želi zopet priti pod papeževo vlado. Zgodbo, katero je veleposlanik Fournier zvedel o nazorih kralja Viktorja Emauuela o prisvojenji Rima, je pa izmišljena. V Parizu so bili nabiti plakati s ponarejenimi podpisi francoskega ministra j avnih del, oziroma pomorstva. Na plakatih s podpisom ministra javnih del se je naznanjalo, da je vlada sklenila osnovati narodne delavnice, na drugih plakatih pa, da naj bivši pomorščaki pridejo po podpore v pomorsko mi-nisterstvo. Več anarhistov so zaprli, katere dolže, da so nabili te plakate z namenom, da bi napravili kake nerede. Dopisi. % Dunaja 11. aprila. [Izv. dop.] Jako prijazen iu prezanimiv bil je zadnji večer slovenskega kluba. Dokaj došlo je Slovencev; obiskala sta tudi klub dva Ljubljančana in sicer g. N o 11 i in g. prof. Šubic. Predsednik g. Navratil spominjal se je precej v začetku umrlega rodoljuba slovenskega dr. V. Zamika. Ko je končal, ustali so navzočni v znak svojega spoštovanja do rancega. Potem bral je g. R. Po z ni k svoj jako zanimiv spis: „0 vodovji kamenitastega polja okolu Dunajskega Novega Mesta". G. Poznik službujoč že mnogo let v omenjenem mestu imel je sam priliko preiskovati to, o čemur je govoril, in na razpolago so mu tud f vse date o tem. Zato mi ni treba poudarjati, kako pazljivo poslušali so ga navzočni in zasluženo bilo je priznanje vseh konec njegovega berila. „ Vodov je omenjenega kraja je nad tal no in podtalno. Prvo so reke Š var ca, Fiša itd.; drugo je pa nabrano pod tlami kamenitastega polja. Š vare a druži se s Pitno in združeni imata potem ime Litava. V začetku imenuje se Starca Zellenbach. Obširno govori potem g. Pozn i k o kakovosti vode v Švarci, o nje strmci, o nje množini o nje toku in o pritokih. Takrat, ko je tekla še ta reka neodtočena, neodpe-Ijana in še neprodana, ni imela svoje določene struge, o povodnjih poplavila je vso okolico. Takrat bila je nje struga tudi višja. Zdaj je nje struga 25 m široka. Po nje vodi plave se drva; a zdaj je le še malo širocih gozdov ob nji. Mlinarji in fužinarji bili so prvi, ki so si prisvojili vodo. V zgornjem delu Švarce so le majhni mlini in fužine, dalje spo-paj je mnogo brusnic, v kojih brusijo les za papirnice, kajti skoro ves današnji papir je od lesa. — Potem primerja g. govornik vodno moč s konjsko, izračunil je, koliko konj bilo bi treba, da bi gonili vse te brusnice, kar dela zdaj seveda voda sama. — Za tem opisuje dve zgradbi, iu sicer izkopanje „Kehrbaeha" (slovenski: odvodnega potoka) in Dunaj sko-Nomeškega vodotoka. Prvi zgradil se je v ta namen, da se odtekajo travniki, drugi pa v to, da se vozi les na Dunaj. Sedaj sta se seveda preživela oba. Pritoki Švarce imajo vsi čisto vodo, ki ima 5° R. pri izvirkih. 24. oktobra 1873. pritekla je voda iz tako imenovanega cesarskega vira na Dunaj. Izračunjeno je bilo, da bode prihajalo 1000 litrov v sekundi na Dunaj, vsak Dunajčan imel bi je na razpolaganje 90 litrov na dan, Ali prišli so slabi časi, prišlo je v časih tudi komaj 22% izra-čunjene vode na Dunaj. Občina Dunaj kupila je potem drugi vir : „Stixensteinquelle". Tudi ta ni bil zadosti. Zato vzeli so v poštev še tretji vir: „Fuehspassquelle" (slov: studenec Lisičjega prehoda). Za ta vir imel bode Dunaj troškov 21/a milijona. Škoda le, da se po naši slove iski domovini odteka toliko neporabljene vode. Na to prehajal je g. govornik k podtalni vodi. Kakor znano, posrkajo tla J/3 vseh padavin, druga tretjina odtaka v reke in tretja izhlapi v zrak. Podtalna voda je tedaj tudi iz padavin. Gotovo so bile gore nekdaj više, voda valila se je z večjo silo z gorovja in nanesla je v doline mnogo takozva-nega diluvijalnega prodovja, koje je okolu Dunajskega Novega Mesta. Tam bilo je nekoč tudi jezero, ker se voda ni mogla odtakati dovolj naglo. Iz jezera navstalo je močvirje, iz tega po ljudeh suha zemlja. Nekaj te vode šlo je pod zemljo, in tudi ta voda ima svoj podzemeljski odtok. Ona napaja izvir reke Fiše, ki izvira pri Fišavi, itd. Ker Dunaj še nema dosti vode, napravil se je tudi projekt za vodovod iz podtalnih voda (Wiener-Neustadter-Tief-quellenleitung). H koncu naslikal nam je še gosp, govornik uredbo tega vodovoda, njega zgodovino, ter omenil, da je ta stvar sedaj v rokah poljedelskega ministerstva. — Kakor že omenjeno izrazila se je gosp. Pozniku za to prezanimivo predavanje občna pohvala. Te opazke nikakor neso namenjene, gospoda I Volariča skladbe označiti za ničevo delo, narobe, priznati moramo, da je marsikaj že dosti bolje izdelanega nego v prejšnjih njegovih izdavah, Volarič ni lehkoraišljen muzikus, on se požrtovalno trudi in da se mu je že marsikaj dobrega posrečilo v kompoziciji, priča že to, da je celo „Glasbena Matica" izdala nekaj njegovih proizvodov. To pa smemo zagotoviti gosp. VolariČu, da bodo njegeve pesmi : „Kukavica"; „Njen venček" in „Pri zibeli" prav kmalu udomačene pri sloven&kih pevskih družbah zlasti po deželi, ker ugajajo duhu in so prav v domačem duhu uglasbene. Omenjene tri skladbe so torej že vredne, da kupujejo naši prijatelji domače glasbe prav pridno »Gorske odmeve" ter s tem podpirajo delavnega moža, kateri bo s časom Slovencem še krasne napeve zlagal, ako se še nadalje trudi z muzikal-nimi študijami. Glasbena razstava. 28. februvarja t. 1. otvorila se je v Varšavi pod pokroviteljstvom grofa Platerja in grofa Kra-sinskega glasbena razstava, katera vzbuja največjo pozornost. Nabranega je toliko jako zanimivega materijala o vsem, kar 'se tiče muzike — od 14. do 19. stoletja, da je za vsacega glasbenika j osobito pa za one kateri se pečajo za zgodovino glasbe, pravi zaklad. — Razstava je izključljivo narodna poljska in razpostavili so v njej dragocene stvari poljski plemenitaši in poljska duhovščina. Peter Ilič Čajkovski, najodličnejši ruski simfoniat koncertoval je meseca svečana t. 1. v Berolinu z velikanskim uspehom ter v nemški metropoli pridobil slovanski glasbi in sebi veliko slavo. Vsi Berolinski in tudi drugi nemški muzikalni časopisi so polni hvale o tem koncertu in če tudi nekateri kritiki pravijo, da diše Čajkov-skega skladbe po nihilizmu, vender le priznavajo, da so originalne, interesantne in mojsterski sestavljene. Čajkovski je načelnik novoruske šole skladateljev, on je zložil muziko že več ruskim operam, posebno imeniten pa je kot skladatelj simfonij. Čudno je, da se v Berolinu bolj zanimajo za slovansko glasbo, nego na Dunaji, ker v programu Berolinskih imenitnejših glasbenih društev nahajamo že več let pogostem imena ruskih skladateljev mej njimi največkrat Čajkovskega. Naši češki bratje imeli so srečo, občudovati in proslavljati Čajkovskega v svoji sredi, kajti iz Berolina je prišel v Prago in dal na vabilo tamošnjih glasboljubov dva koncerta, katera sta bila sijajna. Pač žalostno, da Slovenci nemamo v svojem glavnem mestu toliko orkestralnih močij, da bi mogoče bilo povabiti tako slovečega slovanskega umetnika ter slišati in občudovati njegove klasične glasbene umotvore. Glasoljub. Otci in sinovi. Buski spisal J. S. Turgeniv, preložil Ivan Gornik. (Dalje.) XXVI. — Prvič jaz nikakor nisem dober, drugič pa izgubil sem za vas vsak pomen, in vi mi pravite, da sem dober ... To je ravno tako, kakor če bi položili venec cvetlic mrliču na glavo. — Evgenij Vasiljevič, mogotca nisva ... začela je zopet Ana SergSjevna, a veter je zapihal, zašumel z listjem in odnesel njene besede. — Saj ste svobodni, rekel je malo pomislivši Bazarov. Več se ni dalo razumeti; koraki so se udaljili ... vse je potihnilo. Arkadij obrnil se je h Katji. Ona sedela je kakor poprej, le glavo je še bolj povesila. Predavanju sledilo je petje, napitnice, govori ter prijateljsko razgovarjanje Govorili so gospodje: Navratil, Noli, Pukl, Ciperle, BleiweisB vitez Ter8teniški. Po predlogu gosp. Navratila povrnili so se tajniku gosp. C i peri u troški, koje je imel do sedaj za klub, kajti doslej izplačeval je on vse, česar je bilo treba izdati za klub, iz svojega žepa. G. Ciperle izjavil se je potem, da podari to povrnilo v znesku 12 gld. družbi sv. Cirila in Metoda. Tej i/javi sledili so naudušeni živio klici navzočnili Slovencev. — Prihodnji večer slovenskega kluba bode 28. t. m. v hotelu Itoyal I. Singerstrasse 3. Čital bode gosp. Fr. Svetič: „0 naturalizmu". Domače stvari. — (Proti Liechtensteinovemu šolskemu predlogu) odposlani sta bili državnemu zboru peticija Črnomaljskega mestnega zastopa in peticija učiteljskega društva Tolminskega. Obe peticiji izročil je poslanec profesor Šuklje. — (Umrl) je dne 5. t. m. g. Josip Cerar, c. kr računski stražniojster v Spljetu v Dalmaciji, v najlepši dobi. Bodi mu zemljica lahka. — („ P opotnik. List za šolo in dom") ima v 7. številki nastopno vsebino: O nravno-verski vzgoji v ljudski šoli. Piše Ivan Fon. — Marka Fa-bija Kvintilijana govorniški pouk. (Prof. Fr. Breznik.) — Narodno šolstvo v Rusiji. — Slovniški pogovori. Piše prof. J. P —a v Ljubljani. — V zadevi „zaveže slovenskih učiteljskih društev". — Dopisi. — Novice iu razne stvari. — (Velika tatvina). Preteklo noč ulomili so. kakor se nam javlja, neznani tatie pri „Bo-benčku" na Tržaški cesti ter odnesli do 600 gld gotovine, vrhu tega mnogo sreberuega denarja, 20 srebrnih žlic in onoliko srebrnih vilic in nožev. Tatje so morali hišne razmere jako dobro poznati, kajti tatvina posrečila se jim je, dasi imajo pri hiši psa Mej občinstvom še širi sum, da je tu bila ista tatinska tolpa, katero je zadnjič pri Krčonu preplašil ponočnjak, na katerega so celo streljali. — (Osepnice.) V zadnjih 24 urah zaosep-nicami zbolel: Nobeden. Ozdravela : 2 otroka. Umrl: Nobeden. Ostane še bolnih 8 moških, 6 žensk, 6 otrok. Skupaj 20 osob. — (Močno slano) imeli smo danes zjutraj, da je do 8. ure zjutraj bilo vse belo. — (Politično društvo „Edinost") imelo je v nedeljo dne 8. t. m. v prostorih „De-lavskega podpornega društva Tržaškega" svoj občni zbor, katerega se je udeležilo do 40 društvenikov, mej katerimi je bil tudi državni poslanec dr. Dinko Vi tez i ć. Ob 4. uri popoludne otvoril je zborovanje predsednik, državni poslanec g. Ivau Nabergoj. V svojem govoru pozdravlja dičnega Vitezica, omenja žalostnega položaja Tržaških Slovencev, smrti bivšega društvenega tajnika, urednika Viktorja Dolenca, in kako je po njegovej smrti vodil društveno glasilo „Edinost" g. Fran Cegnar, dokler ga ni z novim letom prevzel sedanji urednik in upravitelj g. Lovro Ž vab. Dalje toži, da se po okolici širi strašna neopisna letargija, kar je uzrok, da društvo ni napredovalo. Zaspanost in mrtvilo sta uzrok, da občinstvo še ni izpoznalo važnosti dru- — Katarina Sergšjevna, rekel je s tresočim glasom in sklopivši roki: — jaz vas ljubim večno in stanovitno in nikogar ne ljubim razven vas. To sem vam hotel povedati, izvedeti vaše mnenje iu prositi vaše roke, če tudi nisem bogat, čutim ven-der, da sem pripravljen na vse Žrtve ... Vi ne odgovorite? Vi mi ne verujete? Vi mislite, da govorim lahkomiselno ? Spomnite se zadnjih dnij! Ali se niste Že davno prepričali, da je vse drugo — razumite me — vse, vse drugo davno izginilo brez sledu ? Poglejte me, recite mi samo jedno besedo ... Jaz vas . . . jaz vas ljubim . . . verujte mi! Katja ozrla se je na Arkadija z resnim in svetlim očesom in po dolgem premišljevanji, rekla je jedva se nasmehnivši: — Da. Arkadij skočil je s klopi. — Da! Vi ste rekli: da, Katarina Sergčjevna ! Kaj pomeni ta beseda? Ali to, da vas ljubim, da mi verujete . . ? Ali . . . ali . . . ne upam si končati . . . — Da, ponovila je Katja in sedaj jo je razumel. Prijel je njeni veliki, lepi roki in, težko sopeč od veselja, pritiskal ja k svojemu srcu. Jedva je stal na nogah in ponavljal: »Katja, Katja . . .\ ona pa je nedolžno zaplakala suma na tihem smehljaje se svojim solzam. Kdor ni vedel takih solz v štva. Odbor ima torej dolžnost probujati ljudstvo in v ta namen sklicevati tahore in zborovanja, pridobivati novih članov, sploh delati tako, da bode m»t»el vsklikniti s ponosom : Slovan je tu na svojej zemlji, ne gospodari mu brezozirni tujec več. Iz-vestju tajnikovemu povzamemo, da je bilo gmotno stanje skromno. Vseh dohodkov bilo je 63 gld , izdatkov ,S3 gld. 52 kr, torej 29 gld 48 kr. pre bitka. Potem se sklene, da se bode 40 letnica vladanja cesarjevega primerno praznovala ter se od boru naroči, naj se posvetuje, kako bi se to storilo naiutnestneje. Gosp. M. Mandič stavi nujni predlog : „Naprosi se narodnega poslanca v državnem zboru, da v dogovoru z drugimi slovenskimi in hrvatskimi poslanci na Dunaji stavijo odločno interpelacijo na ministra Gauča zaradi rešitve utoka glede slovenskih narodnih šol v Trstu." Predlog vsprejel se je po kratki debati z velikim nauduše-njeni. Ko se je predsednik spominal še pokojnega Josipa Primožiča, pride na vrsto volitev. Oddalo se je 30 glasovnic in izvoljeni lo malone vsi jednoglasno nastopni gg.: Predsednik Ivan Nabergoj. Odborniki: Kljun Iv. M., Mandič Mate, Man-dić dr. Frane, Mankoč Ivan, Nadlišek Štefan, Truden Ante, Vatovac Iv. M., Živic V. M., Žvab Lovro. Namestniki: gg. Gorup Ivan, Ferluga Jakob, Ne-gode Jos., Požar Jos, Ražen And., Sancin Jos v u Igo Nemec, Sancin Ant vulgo Drejač, Turk Jos., Žitko Fran. Pregledovalci računov: gg. Bartelj Srečko, Kalister Vekoslav, Mušič Andrej. Novi odbor je takoj po zboru imel sejo, ter si izbral za 1. podpredsednika M. V. Živca, za 2. podpredsednika M Mandič a, za tajnika L Ž vab a, za blagajnika Ant. Trudna. — (Poverjeniki političnega društva „Edinost") za Trst, okolico in Istro so: a) Za Trst in okolico: Josip Mankoč in Janko Drašček Trst, dr. Gustav Gregorin Sežana, Martin 1'ečar Padrič, Iv. Balanč Prosek, Fr. Nadališek Kjadin, Ivan Mar. Martelanc za Greto; b) za Istro: Dr. 1). Trinajstić za Krk, Kozulić za Lošinj, Matanić za Vrbnik, Kaz. Jelušić za Kastav, dr. M. Laginja in M. Kundić za Volosko, Fr. Flego za Buzet, Šiine Defar za Tinjan, Štefan Kramar za Motovun, Zanko Šalič za Oprtlje, dr. Dukić za Pazin, S. Jenko za Podgrad, Grškovič Jerko za Osor. — (V Žitnjaku,) občina Sesvete pri Zagrebu, našli so pretekli torek na Savskem bregu krsto, ki jo je voda priplavila, ko so krsto odprli, zagledali so v njej žensko truplo, oblečeno, kakor se navadno Kranjice nosijo. Ljudje prestrašili so se tega prizora in razkropili se, češ, to pomenja nesrečo. In res je prišla še isti dan, kakor čitamo v Agramerici, huda nevihta, kakeršne letos še ni bilo. Pričela se je preiskava, ki ima dognati, od kod je krsta, ali je v tem slučaji zasledovati kak zločin, ali pa je voda krsto kje izkopala in odplavila. — (Dijaška kuhinja v Ce 1 j i.) Za II. društveno šolsko leto 1887/88 so dalje darovali: G. Julijus Žigan, posestnik na Polzeli, 5 gld.; g. dr. Jurij Hrašovec, odvetnik v Slovenjem gradci, 4 gld.; g. Jakob Janežič, tovarnar v Grižah, 5 gld.; g. J. Bohinc, dekan v Braslovčah, 10 gld. 1 kr.; g. J. Ulčnik, župnik v Razboru, 3 gld.; preuzv. očeh ljubimega bitja, ta še ni izkusil kako srečen more biti, ves umiruje od zahvalnosti in sramežljivosti, na zemlji človek. Drugi dan za rana velela je Ana Sergčjevna poklicati v svojo sobo Bazarova in s prisiljenim smehom podala mu je zložen list. Bilo je Arkadijevo pismo: v njem prosil je roke njene sestre. Bazarov je brzo preletel pismo ter se premagoval, da bi ne pokazal zadostilnega čuvstva, ki je bliskoma vsklilo v njegovih prsih. — Lejte si, rekel je. — in vi, zdi se mi, govorili ste včeraj, da ljubi Katarino Sergčjevno z bratsko ljubeznijo. Kaj mislite sedaj Btoriti? — Kaj mi v i svetujete ? vprašala je Ana Sergčjevna nadalje smejoč se. — Jaz mislim, odgovoril je Bazarov tudi s smehom, dasi nikakor ni bil vesel in se mu sploh ni hotelo smejati, kakor tudi njej ne: — jaz mislim, dajte mladima človekoma svoj blagoslov. Možitev ta je v vseh ozirih dobra, bogatstvo Kirsa-novlje je veliko, on je jedinec, in tudi otec je dober človek, ugovarjal ne bo. Odincova šla je po sobi. Njeno lice je rudelo in bledelo. — Ali mislite? rekla je. — Kaj torej? Jaz knezoškof Jakob Maksimilijan za mare i gld.7 slav. posojilnica v Konjicah 25 gld.; slav. posojilnica v Mikolah 20 gld.; g Fran Veršec, c. kr. notar v Sevnici, 5 gld ; g. dr. Ivan Dečko v Celji 5 gM.; g. dr. Ivan Geršak, c kr. notar v Ormoži, 5 gld.; preuzv. knezoškof Jakob Maksimilijan za april 4 gld ; g. Lovro Vošnjak, župnik v Št. Juriji ob juž. žel., za pisanke 5 gld. — Presrčna zahvala vsem prs častitim dariteljem. Pomagano je skoro vsem ubogim, pa zelo pridnim dijakom, ki zdaj ne dobodo nikjer drugod podpore več. Vsak daritelj si steče veliko zaslugo s tem za slovenski rod. Prosimo torej za daljne mile darove. V Celji, dne 11. aprila 1888. Makso Veršec, Mihael Vošnjak, blagajnik. predsednik. Telegrami :.8k venskemu Narodu": Zemun 11. aprila. Včeraj so tukaj časnikarja Ivana Ivanića, sotrudnika „Odjeka", zaprli. — V Petrovaradinu zaprli so tri srbske dijake in trgovskega pomočnika iz Novega Sadi. Zaprli so jih, ker so na sumu, da so nameravali zaroto za usta j o v Bosni. Berolin 11- aprila. Cesar Friderik peljal se je opoludne na sprehod, popoludne pa se je posvetoval s knezom Bismarckom. — Kakor „Post" javlja, je ženitev Batenber/.a-nova odstranjena. Dunaj 12. aprila. Zbornici poslancev predložila vlada zakonski načrt, da se podaljša zakon o sodstvu v kazenskih stvarćh, katerim so povod anarhistične težnje, do 31. avg. 1891. Peterburg 12. aprila. „Journal de St. Petersbourg" misli, da ni nemogoče, da bi novo visoko stališče Batenbur/anovo mej kolovodjami revolucije bolgarske zopet vzbudilo misel na restavracijo ter tako v nevarnost spravilo mir na balkanskem poluotoku in mirne razmere mej vlastmi. „Journal de St. Petersbourg" je prepričan, da bode nemška politika te posledice uva/.evala ter znala preprečiti možne nevarnosti za dobre odnošaje obeh držav in za splošni mir. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) IV. Poglavje. — Prestopki in kazni. § 15 Kdor krošnjari ter se ue more izkazati s krošnjarsko knjigo, glasečo se na njegovo ime; nadalje, kdor se krošnjareč pregreši proti določilom tega zakona, kaznuje se z globo do 100 gld. —-ako pa ima več prestopkov, ali ako jih ponovi ali ako je prestopek spojen z obtežujočimi okolnostmi, kaznuje se do 400 gld. Kar se tiče iuozemcev, morajo se vrhu tega odstraniti iz krajo, za kateri velja ta zakon. Ima li kaznovanec krošnjarsko knjigo, to je v njej zabeležiti kazensko razsodbo. § 16. Blago, katero ima krosu jar pri sebi takrat, kadar se pregreši proti krošnjarskemu zakonu, jamči za izrečeno globo in za preiskovalne troške. Ako krošnjar nima ob času, da bi plačal globo mora jo odslužiti z zaporom in je v takih slučajih 5 gld. globe toliko, kolikor jeden dan zapora. § 17. Ako je kdo krošnjaril z nedovoljenim blagom (§ 9.), to mu je zaseči blago ne oziraje se na kazen, nastalo po veljavnih občnih in Kazenskih ne vidim nikakih zadržkov . . . Veseli me radi Katje ... in tudi radi Arkadija Nikolajiča. Seveda, da bom počakala otčevega odgovora. Njega samega bom poslala ponj. Tedaj se vidi, da sem imela včeraj pravo, ko sem rekla, da sva midva že stara . .. Da le ničesar nisem videla? Temu se čudim. Ana Sergčjevna se je spet zasmejala in takoj obrnila na stran. — Sedanja mladina je vrlo zvita, prekanjena, opomnil je Bazarov in se tudi zasmejal. — Priporočam se, rekel je spet po kratkem molku. — Želim vam, da dokončate to stvar samo na prijeten način, jaz pa se bom izdalja radoval. Odincova obrnila se je hitro k njemu. — Ali res odpotujete ? Čemu sedaj tu ne ostanete? Ostanite ... z vami je prijetno razgo-varjati se . . . kakor bi ob robu prepada hodil. Iz-prva se bojiš, potem pa postaneš predrzen. Ostanite! — Hvala za vabilo, Ana Sergčjevna, in za laskavo mnenje o moji razgovorni nadarjenosti. A jaz odidem, ker sem se že tako predolgo kretal v tujem mi krogu. Leteče ribe vzdrže se nekoliko časa v zraku, a kmalu moraje spet v vodo; do* volite, da se tudi jaz potopim v svoj živelj. (Dalje prih.) zakonih proti prestopkom zakona o državnih pri-padkih, takisto po § 15. tega zakona. Kako postopati s krošnjarstvom s tiskovinami, tc določuje tiskovni zakonik. Krošnjarstvo z zlatino in srebrnino, katera ne ustreza določilom o čistini takih i/ delkov; z loterijskimi srečkami in jednakimi deleži, predmeti državnega samotrštva ter z igralnimi kartami, konečno krošnjarstvo ob meji z blagom, podvrženim nadzorstvu, spojeno je ne samo s prestopkom krošnjar skega zakona, nego tudi s prestopkom proti propisom o državnih pripadkih. Z osobami, katere l-.rošnjarijo z inozemskim blagom ali pa se ne morejo dovoljno izkazati, odkod dobivajo svoje tuzemsko blago; nadalje s krošnjarji, kateri svoje blago izigravajo, postopati je po prepisih o državnih pripadkih, ter izgube krošnjarsko dovolilo § 18. Ako se kdo s nova pregreši proti določilom, izrečenim v §§ 5., 6.. 7., 9. do 11., 13. in 14. tega zakona, more se mu poleg globe ali odnosno zapora odvzeti krošnjarska pravica ter izključiti od krošnjarjenja na nedoločen čas. Kdor je bil večkrat obsojen radi neopravičenega krošnjarjenja, more biti izključen za vselej od kroš-njarstva. Vselej, kadar je kateri krošnjar bil obsojen radi kaznjivega dejanja, zaznamovanega v § 8. lit. d) tega zakona ter mu krošnjarskega dopustila ni že odtegnil pristojni sodnik, ima ono politično oblastvo I. stopinje, katero je podelilo krošnjarsko dopustilo, odvzeti to dopustilo uradnim potom, ker je izgubil zakonite lastnosti v § 8. lit. d) naznačene. Dalje prih.) ..LJUBLJANSKI IW Htoji (192—271) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. ues aSJ&E Tržne cene v IJubljani dne 11. aprda t. 1 ■A. kr. Špeh povojen, kgr. . kr. PSenica, hktl. 6 17 64 Rež, „ . • • 4 B Surovo maslo, „ i H5 Ječmen, . 4 22 Jajce, jedno . , . Mleko, liter . . . . 1— 2 Oves, „ , 3 09 — 81 Ajda, n ' 4 93 Goveje meso, kgr. - 56] Proso, „ 4 5f> Telečje „ , —■ 50 Koruza, „ 5 Svinjsko „ „ — 60' Krompir, „ 2 41 Koštrunovo , „ — 36 Leča, „ . . . 12 - Plianeo...... j—— 50 Grah, „ 13 — Golob...... 18 Fižol, 11 — Seno, 100 kilo. . . 2 67 MhsIo, kgr. . ; 1 _ Slama, „ „ . . . 1! 231 Mast, i— 80 Drva trda, 4 Quietr. ■, 7 20 ' Špeh frifien |— »JO „ mehka, 4 „ i 4 j 15' Meteorologično poročilo. Nebo v mm. Mo-krina v mm. •C 7. zjutraj S* 2- popol. j 9. zvečer 729*0 mm. ! 2'8° C i si. svz.l obl. '5-iOmm 7282 mm. 9 4° C lal. vzh d. jas. j 738 5 mm. i 24° C i si. vzh. jas. j dežja. Papirna renta..... gld. Srebrna renta..... » Zlata renta...... * 6°/0 marčna renta .... » Akcije narodne banke. . . „ Kreditne akcije..... ■ London........ n Napol......... » C. kr. cekini .... a Nemške marke..... •7, državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ Ogerska zlata renta 4a/0 . . . . Ogerska papirna renta 5°/0 . . . 5'/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld Zemlj. obč. avstr. 4t/J'"o zlati zast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld Rudolfove srečke..... IO „ Akcije anglo-avstr. banke 120 Trammway-drnšt. velj. 170 gld. a v. Srednja temperatura 4-9", za 41° pod normalom. UDu-na-jsl^Gi "borza dne 12 aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes 78-61 — gld. 78-35 8085 — . 80-65 110-90 — r 11075 93-30 — „ 93 05 863— — jj 868 — 271-20 — B 270 10 126-65 — „ 12680 10-03 — . 10-03 V, 5-97 — „ 597 62-25 — , 62 30 130 gld. 50 kr 16=> „ — _ 97 85 >5 „ 40 105 „ — _ 117 „ 50 „ 127 „ H ., 99 90 181 „ M 2<> „ 11 103 „ 50 „ 213 „ 50 00000000030 iz slavne pivovarne bratov Reininghaus v Grradci. Podpisana uljudno naznanjata si. občinstvu, da s 15. aprilom t. I. odpreta svojo za ogo o marčnega in ekspertnega piva iz ledenice, ravno tako tudi o piva v steklenicah. Vsak gostilničar bode gotovo raje jemal pivo 8iz ledenice, nego ga naročal po železnici, ki ga takoj točiti ne more. (273 — 1. Priporočata se najuljudneje Ss spoštovanjem udana A. Jugovic & A. Janež. Tekoče! za pozlaeenge In poMrebrenje okvirov zrcal iu po«lol», 1«'nh, kovin. »tekla, porcelanu, papirja iu družili hI vari). OW Hrasno In trajno. Poraba za slednjega jako priprosta. Cena steklenici s čopičem 1 gld., 6 steklenic 5 gl«l. Proti gotovemu plačilu ali povzetju ga prodaja (21.-—9) L. FEITH v Brnu (Moravsko). Trgovsk pomočnik, (i71 n izurjen v prodaji mešanega* Itla^a. zmožen m-raščine in slovenščine, ki inore uložiti varščino, z dobrimi spričevali, želi svoje mesto preroeniti, eveutuelno prevzel bi kako majhno trgovino na deželi. — l'imudbe pms'jo se pod naslovom ..<'oiiiiiiK** p« -t,- restantn Nkotja Loka. Učenca, ki ie dovršil ljudsko šolo z dobrim uspehom, vttprejuie takoj pruil a Z iiiisaiiiin l.l.-oni I " t - i < I . - - rllcn Homaiiu v l najslavnejši HB zdravniki pri trubiifinili Itoleznih, JP' zastajanjl krvi. zlatt-j žili, boleznih r ▼ na jetrih in ledicah ter škrofuloz- nih boleznih, mrzlici, protinu, spuščaj i h, zapiranji itd. Prodaja se v vseh špecerijskih iu produjulnicali mineralnih voda, kakor tudi v lekarnah ni droguerijah. Lastniki: bratje Loser v Budapešti. (307—86) T ii j e i: 11. aprila: Pri Slonu: Lorenc, 1 "antiki z Dunaja. — Pitschmann iz Prage. — Sladeček iz Mo-nakovega. — Pirioh s Ptuja. — Lonćarič iz Sela. — Pam-nič, Reppa, Panajotti, Man hart iz Trsta. — Pulzer z Reke. — Strašek, Lach iz Loža. Pri Malici : Springer z Dunaja. — Jiinchen iz Schlu-kenaua. — Kriegsfeld iz Pu-Ija. — Bartelme s Kočevja. — Ziegler, Salomon, Pavlin, Harisch, Bach, Mekes, Peck, Neumanu, Dachler, z Dunaja. Pri |niueui kolo«lvo-ru: Ulm iz Ormoža. — Dor-nik s Krške vasi. Pri avMtrijiikeui cesar)!: Kely iz Pulja. Umrli so: 12. aprila: Marija Brenčič, sirota, 14 let, Parne ulice št. 3, za j etiko. V deželnej bolnici: 11. aprila: Jernej Bene dik, kajžar, 75 let, za oslab-ljenjem. — Jakob Gaberšek, kovač, 44 let, amvlaide Dege-neration v trebuhu. J. & S. KESSLER v BRNU, Ferdinandove ulice št. 7 sil., pošiljata proti poštnemu povzetju: (130—7) MARTIN POVERAJ, civilski in vojaški krojač. Jedina ln največja Ui-istij.'inska krojačnica in zaloga vsakovrstnega sukna ter narejene obleke Cela obleka za gospode od gld. 8.— naprej Salonska „ , „ „ 20.— „ Pomladanska suknja .....» Ji ■ 7-50 n Hlače , „ n 1-80 Cela obleka za dečke . . . . „ n 1.50 „ V Gorici, na Travniku, nasproti vojašnici. Karoibe se hitro in liHfo izvišujejo po najnovejšem kroji za vsak stan in po pošteni ceni. Uzorci se jtoštljajo na zahtevanje na ogled. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vošnjak. Lastnina in ti8k „Narodne Tiskarne".