Poštnina pavšal frana.
5.	¥ Ljubljani, dne 17. januarja 1921.	Letnik III.
Sr&lj@7žiia Srbov, Hrvalo? ta Slovsace?.
URADIVI UST
deželne wlm,d& m Slovenije.
Vsebina: Uredba o izpremembah in dopolnitvah v uredbi o ustroju ministrstva za gradbe z dne 25. junija 1919. z izpremembami in dopolnitvami z dne 3. decembra 1919. — Izpremembe in dopolnitve v uredbi o popisu prebivalstva in domače živine z dne 31. marca 1920. — Naredbi deželne vlade za Slovenijo glede mestnega občinskega davka od prenočišč in glede mestnega občinskega davka na vozila v Ljubljani. — Naredba zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro, s katero se določa začasen pravilnik za brivnice. — Kazglasi osrednje vlado: Razglas, da se Kranjska stavbena družba v Ljubljani odslej imenuje: „Stavbna družba, d. d.“ v Ljubljani. Razglasa, da je dovoljena ustanovitev delniških družb: „Tovarna za špirit in drože, d. d.“ s sedežem v Račjem in „Avtemobilna prometna d. d.“ s sedežem v Mariboru. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Razglas poverjeništva za notranje zadeve o izpremembah v občinskem gerentstvu v Koprivni. Razglas, da je bila „Bolniška blagajna mestnih nameščencev ljubljanskih“ vpisana v register pomožnih blagajn. — Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro: Razglas o oskrbnini v nekaterih občnih javnih bolnicah. Razglas glede poljudnih zdravstvenih tečajev. — Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro: Natečaj za davčne izvrševalce. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
16.
V imenu Njegovega Veličanstva
IPetr*» I.,
po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
1$. le k s a, ra d e x>,
prestolonaslednik,
na predlog Našega ministra za gradbe in po zaslišanju Našega ministrskega sveta smo odredili in
odrejamo
Uredbo o Izpremembah In dopolnitvah v uredbi o ustroju ministrstva za gradbe z dne 25. junija 1919. z izpremembami in dopolnitvami z dne 3. decembra 1919.*
Člen 1.
V	členu 3. naj se po točki 5. vstavi nova točka 6.: ekonomski oddelek.
Člen 2.
V	členu 4. se novi odstavek izpreminja ter se glasi:
Na čelu kabineta je šef v načelniškem ali inšpektorskem činu. Kabinetni šef mora imeti fakultetno izobrazbo.
Člen 3.
Člen 8.se izpreminja ter se glasi:
Računski oddelek se deli:
a)	na odsek za revizijo predračunov in zaključnih računov, za izdelovanje splošnih in strokovnih pogojev, za občasno izdelovanje cenovnikov in dnevnih cen za delo in material in za prirejanje dražb;
b)	na knjigovodstveni, blagajniški in proračunski odsek za zbiranje podatkov in sestavljanje proračunov ;
v) na odsek računovodstva po zakonu o ureditvi glavnega državnega računovodstva.
Osebni sestav oddelka: načelnik, potrebno število inšpektorjev, tajnikov in ostalega administrativnega osebja.
Osebni sestav: odseka pod a): šef - inspektor, potrebno število inženjerjev, arhitektov, geometrov, tehničnega pomožnega in administrativnega osebja;
odseka pod b): šef, knjigovodja, blagajnik in potrebno število administrativnega osebja;
odseka pod v): šef, organ ministrstva za finance in potrebno število administrativnega osebja.
Šef, knjigovodja in blagajnik odseka pod b) se sprejemajo v službo ob istih pogojih in s plačo po členu 5. zakona o ureditvi glavnega državnega računovodstva kakor uslužbenci istih kategorij ministrstva za finance.
Člen 4.
Dodaja se nov člen 8. a.
Ekonomski oddelek se deli:
a) na odsek za preskrbovanje tehničnih instrumentov, risalnih in pisarniških potrebščin, knjig,
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 289, izdanih dne 27. decembra 1920. — Uredbi z dne 25. junija 1919. in z dne 3. decembra 1919. glej v Uradnem listu Pod št. 574 in 825 iz leta 1919.
stavbnega materiala in orodja in vseh drugih potrebščin ;
b) na odsek za statistiko in zbiranje vseh podatkov o izvršenih zgradbah in delih, za zbiranje in sistematično proučevanje in izdelovanje pogojev za prejemanje vsega stavbnega materiala.
Osebni sestav oddelka: načelnik, potrebno število inšpektorjev, tajnikov in administrativnega osebja.
Osebni sestav odsekov: šef - inspektor, potrebno število inženjerjev, arhitektov, geometrov, tehničnega pomožnega in administrativnega osebja.
Člen 5.
V	členu 15.naj se v točki b) besedi: „štirjenačelniki“ nadomestita z besedama: „pet načelnikov“.
Člen 6.
V	členu 17.se v poslednjem oddelku točka b) izpreminja ter se glasi: tajniki, inšpektorji in pravni referenti.
Člen 7.
V	členu 18., oddelku I., točki g) naj se v prvem odstavku po besedi: „načelnik“ vstavi beseda: „strokovnega“; za prvim odstavkom pa se dodaj nov odstavek, ki se glasi: Načelnik splošnega oddelka more postati inženjer ali arhitekt, ki ima najmanj 15 let civilne ali državne službe, ali diplomiran pravnik z opravljenim sodniškim izpitom, ki ima najmanj 15 let državne službe.
V	oddelku 3. se točka a) izpreminja ter se glasi: za zvaničnika more biti imenovan oni, ki je prebil tečajni izpit srednje šole ali dovršil srednjo strokovno šolo.
V	oddelku 3. se točka b) izpreminja ter se glasi:
Pisar more postati oni zvaničnik, ki je dovršil
srednjo šolo, po enoletnem službovanju in zvaničnik ob pogojih v točki a) po štiriletnem službovanju.
V	oddelku 3. se točka v) izpreminja ter se glasi:
Administrativni uradnik more postati oni, ki ima
kot pisar štiri leta državne službe ali zasebne prakse.
V	oddelku 3. naj se vstavi nova točka dj):
Inspektor sme postati diplomiran pravnik, ki
ima 12 let državne službe in sodniški izpit.
Dosedanja točka dj) postane točka e).
Člen 8.
V	členu 19.se dodaj po prvem odstavku nov odstavek :
V	tretji razred: načelnik oddelka prvega razreda; drugi odstavek postane tretji, se izpreminja ter se glasi:
V	četrti razred: načelnik oddelka drugega razreda in direktor prvega razreda; tretji odstavek postane četrti, se izpreminja ter se glasi:
V	peti razred: direktor drugega razreda, šef-inspektor odseka ministrstva in šef oddelka gradbene direkcije.
Četrti odstavek postane peti, se izpreminja ter se glasi:
V	šesti razred: šef oddelka, direkcije, inšpektor in pravni referent ministrstva za zgradbe.
Ostali odstavki ostanejo neizpremenjeni.
Člen 9.
Po členu 19.se dodaja nov Člen 19. a.
Dokler se ne sklene nov zakon o plačah, se določajo plače:
a)	administrativnemu osebju, ki je že bilo v službi, in novo sprejetemu:
pisarju drugega razreda 1800— dinarjev,
„ prvega „	2100—
administrativnemu uradniku 2500— dinarjev, administrativnemu uradniku 2800— dinarjev, administrativnemu uradniku 3300— dinarjev, administrativnemu uradniku 3600— dinarjev, administrativnemu uradniku 4000— dinarjev, administrativnemu uradniku 4500— dinarjev;
b)	tajniku s fakultetno izobrazbo: tajniku šestega razreda 2500— dinarjev,
šestega	razreda
petega	razreda
četrtega	razreda
tretjega	ražreda
drugega	razreda
prvega	razreda
petega
četrtega
tretjega
drugega
prvega
3000-3500— 4000— 4500— 5000—
Člen 10.
V	členu 24.se točka a) izpreminja ter se glasi: a) dodatek kot odškodnina za vozne stroške za
potovanja v področju po pravilih, ki jih predpisuje minister za gradbe.
Člen 11.
V	členu 26. se na koncu prvega odstavka po besedi: „podjetniki“ dodaja: „po pravilih, ki jih predpisuje minister za gradbe“.
Člen 12.
V	členu 30. se točka 2. ukinja in namesto nje prihaja točka 2.):
Uslužbenci iz drugih strok se smejo prevesti v službo ministrstva za gradbe z isto ali ustrezno plačo in z istim ali ustreznim stališem.
Člen 13.
V	členu 31.se dodaja nov tretji odstavek, ki se glasi: Tehniki, ki so bili vpisani v tehnično fakulteto do konca meseca julija 1914. in opravijo diplomski izpit do konca leta 1921., se opraščajo državnega izpita. Smejo se sprejeti v državno službo za inženjerske in arhitektonske pripravnike s plačo 2500 dinarjev na leto in po enem letu v tej službi smejo postati inženjerji1 in arhitekti.
Člen 14.
V	členu 32.se dodaja nov člen 32. a., ki se glasi:
Skladno s členom 13. finančnega zakona za leto 1920./1921. gredo nova mesta v breme kredita part. 1139. pozicij 1—6. proračuna za leto 1920./1921,, toda nikakor in nikoli se ne sme prekoračiti ne število osebja ne skupni znesek kreditov, pri teh pozicijah določenih s proračunom.
Člen 15.
Te izpremembe in dopolnitve veljajo od dne, ko se podpišejo in razglase.
Naš minister za gradbe naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 10.decembra 1920.
Minister za gradbe:
J. P. Jovanovič s. r.
Aleksander s. r.
Naredbe osrednje vlade.
Minister za gozde in rudnike:
N. Kovačevič s. r.
Minister za narodno zdravje:
Ž. Rafajlovič s. r.
Minister za socialno politiko: dr. ¥. Kukovec s. r.
Minister za prehrano in obnovo dežel: Jojič s. r.
Minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov:
dr. L. Markovič s. r.

17»
Izpremembe in dopolnitve v uredbi o popisu prebivalstva in domače živine z dne 31ega marca 1920*
Člen L, odstavek prvi in drugi, se izpreminjata in se glasita:
Popis prebivalstva in domače živine se bo vršil dne 31. januarja 1921.
S popisom naj se ugotovi število prebivalstva, kakor se najde v noči med 31. januarjem in 1. februarjem 1921.; vpisovanje v zaznamek sam pa se prične dne 1. februarja 1921. zjutraj istočasno v vsej kraljevini, tako da bo najkesneje do dne 10. februarja popis dovršen v vsej državi.
Člen 8. se po prvem odstavku izpopolnjuje tako-le:
Vse predhodne posle za popis prebivalstva morajo okrožna, okrajna in občinska oblastva, okrožni in krajevni popisni odbori izvršiti najkesneje do dne 28. januarja; na ta dan prično krajevni popisni odbori po svojih popisovalcih razdeljevati družinam potrebne popisne obrazce. Vsi posli pa, ki so odrejeni po pravilih in navodilih, da se izvrše od dne 28. decembra do dne 10. januarja, se morajo vršiti od dne 28. januarja do dne 10. februarja 1921.
Te izpremembe in dopolnitve stopijo v veljavo z dnem, ko se razglase v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Minister za socialno politiko: dr. Kukovec s. r.
*
Ministrski svet je v svoji seji dne 17. decembra 1920. povsem sprejel te izpremembe in dopolnitve.
V Beogradu, dne 17.decembra 1920.; št. 1509.
Predsednik ministrskega sveta, minister za zunanje zadeve:
Mil. R. Vesnič s. r.
Zastopnik ministra za promet, minister za gradbe:
J. P. Jovanovič s. r.
Minister za pravosodje:
M. N. Triikovič s.r.
Minister za notranje zadeve:
M. Draškovič s. r.
Minister za verstvo:
Pavle Marinkovič s. r.
Minister za finance:
K. Stojanovič s.r.
Minister za gradbe:
J. P. Jovanovič s. r.
Minister za prosveto:
Sv. Pribičevič s. r.
Minister za kmetijstvo in vode: dr. Velizar Jankovič s.r.
Minister za trgovino in industrijo: dr. M. Ninčič s. r.
Minister za agrarno reformo: dr. H, Krizman s.r.
Minister za vojno in momarnico: general B. Jovanovič s.r.
Minister za pošto in brzojav:
________dr. M. Drinkovič s.r.
* Razglašene v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 287, izdanih dne 27. decembra 1920. — Prvotno uredbo glej v Uradnem listu pod št. 385 iz leta 1920.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo.
18.
Naredba deželne vlade ga Slovenijo glede mestnega občinskega davka od prenočišč v Ljubljani.
Na podstavi § Sl. ljubljanskega občinskega reda se dovoljuje, da sme mestna občina ljubljanska od dne, ko se razglasi ta naredba v „Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo“, do dne 31. decembra 1921. pobirati občinski davek na obrtoma izvrševana prenočišča tako-le:
§ L
Davčni objekt.
Na podstavi sklepa občinskega sveta z dne 12ega oktobra 1920., št. 20.920-, pobira mestna občina ljubljanska v korist mestnemu zakladu davščino od vseh prostorov, ki se v zmislu § 16., točke a, obrtnega reda ali v zmislu določila, ki bi to določilo nadomestilo, oddajajo obrtoma.
§ 2.
Davčni subjekt.
Davčni zavezanec proti mestni občini je preno-čiščar (koncesionar ali zakupnik prenočevaIškega obrta).
§ 3.
Izmera davka.
Davščina znaša za vsak prostor, obrtoma oddajan v prenočevalne namene, za vsak dan oddaje 25 % čiste oddajne cene.
Prenočiščar sme k čisti oddajni ceni proti pre-noeevalcu priračunati teh 25 % za davščino od prenočišča. Ako je v enem prostoru več istočasnih pre-nočevalcev, ki plačajo vsak posebe, mora prenočiščar porazdeliti davčni prebitek na vse, tako da vsakemu prenočevalcu priračuni 25 % k temu, kar mora osebno plačati za prenočišče.
Ako oddajani prostor stalno ali začasno sicer ne služi prenočevanju, a spada med oddajne prostore dotične obrtne koncesije, tvori tudi njegov čisti donos podstavo za 25%no obdavčitev, n. pr., ako kdo najame hotelsko sobo za pisarno ali za razkazovanje trgovskih vzorcev.
Ta določila morajo biti v informacijo prenoče-valcem v vsakem obrtoma oddajanem prostoru, ki je zavezan tej davščini, na dobro vidnem kraju nabita obenem pri ostalih oddajnih pogojih.
Obrtno oblastvo ima v zmislu § 51., {. odstavka, in § 54., II. odstavka, obrtnega reda pravico, da čiste dnevne oddajne cene za obrtoma izvrševana prenočišča tarifira in tarife občasno preureja razmeram primerno.
Ako se odda lokal, zavezan davščini, za dalje časa proti pavšalni najemščini z gotovo dobo (tedensko, mesečno), je 25%ni davek računiti od vsakega plačilnega obroka najemščine in po njegovi čisti višini. Pavšalirani najem prostora in pogoje pa mora prenočiščar ob sopodpisu najemnikovem v 24 urah po pogoditvi naznaniti mestnemu magistratu.
Mestni magistrat ima v vseh primerih pravico, da na željo prenočiščarjevo ali po lastni iniciativi davščino pavšalira v sporazumu z obdavčencem.
§ 4.
Začasne oprostitve.
Ako je oseba, ki jo veže poklic na stalno bivanje v Ljubljani in ki je naš državljan, zase ali z rodbino vred prisiljena zgolj zaradi tega, ker nima stanovanja, prebivati nepretrgoma več nego teden dni v prenočišču, ki je zavezano tej davščini, mora mestni magistrat na kolka prosto pismeno prijavo,
ki mora navajati tudi dotičnikov poklic in biti podpisana po prizadeti stranki in po prenočiščarju, dotično prenočišče za čas take uporabe davščine oprostiti. O ukrepu je obvestiti stanovalca in prenočiščar ja.
Dan izselitve mora stanovalec vsaj 24 ur prej naznaniti mestnemu magistratu. Naznanilo mora prenočiščar sopodpisati.
Osebe, ki so prišle v Ljubljano le po kupčiji ali kot zastopniki zunanje firme in so se za dalje časa nastanile v hotelu ali prenočišču, ne uživajo ugodnosti § 4.
§ 5.
Prijava sob in cen.
Ko nastopi veljavnost te naredbe, morajo vsi prenočiščarji mestnemu magistratu v osmih dneh prijaviti kraj (ulico in hišno številko, ime hotela ali prenočišča) prenočevalskega obrta, število davščini zavezanih prostorov in njih takratno dnevno oddajno ceno, in sicer za vsak posamezni prostor z navedbo števila ležišč, kakor tudi skupni dnevni uspeli vseh prostorov.
Prenočiščarji morajo nadalje ob vsakem plačilnem roku za davščino (§ 7.) mestnemu magistratu predložiti pismen obračun o tem, koliko izmed že javljenih prostorov in po kateri ceni (cena s 25%-nim pribitkom vred vzeta) je bilo oddajanih zadnjega pol meseca.
Če je bil med polmesecem pritegnjen v obrt prenočevanja nov prostor ali pa če je bil doslej uporabljan prostor opuščen, mora prenočiščar to v 24 urah javiti mestnemu magistratu z individualno navedbo, za kateri prostor gre. V istem času je prijaviti vsako preuredbo čistih oddajnih cen, ako te cene niso oblastveno regulirane.
Otvoritev novega prenočevalskega obrta mora koncesionar, ne glede na določila obrtnega reda, magistratu v namene te davščine prijaviti v zmislu prvega odstavka tega paragrafa najkesneje tedaj, ko je začel prenočišča dejansko oddajati. Enako je v davčne namene poleg obrtne odglasitve naznanit: v osmih dneh opustitev obrta ali izmenjavo v osebi prenočiščarjevi.
§ 6.
Kontrola.
Mestni magistrat ima pravico in dolžnost, da se, če je treba, po svojih organih na licu mesta aii z zaslišavanjem prenočiščarjev, njih osebja in njih najemnikov in sploh na katerikoli primeren način prepričuje o pravilnosti podatkov, ki so mu bili v namene davščine dani na razpolago, po določilih te naredbe ali prostovoljno.
Enako mora gojiti primeren stik z drugimi javnimi obiastvi, v katerih področje spada urejanje in nadziranje prenočišč, stanovanstva in tujskega prometa.
§ 7.
Plačevanje davščine.
To davščino mora prenočiščar plačevati dne 16. vsakega meseca in 1. vsakega prihodnjega meseca dekurzivno (za nazaj). Ako je davščina pavšalira-na, jo je plačevati za vsak koledarski mesec v naprej. Pri pavšaliranih najemih prenočišč pa jo je plačevati ob vsakem domenjenem plačilnem roku najemnikovem, oziroma koncem pavšaliranega najema, če drug rok za plačevanje najema ni bil dogovorjen med prenočiščarjem in najemnikom.
Zakesnelim vplačilom priračunja mestni magistrat 6% zamudnih obresti in izterja dolžne zneske po politični izvršbi, ako je bil plačilni opomin brezuspešen.
§ 8.
Globe.
Za vsako zakasnitev prijav, ki so predpisane v tej naredbi, kaznuje mestni magistrat prenočiščarja z globo do 1Ö0Q K, eventualno do 50 dni zapora.
Vsako utajitev ali vedoma napačno priglasitev okoliščin, ki so pomembne za pravilno izračunjanje davščine, kaznuje mestni magistrat, ne glede na morebitne posledice po splošnem kazenskem zakoniku, z globo do 5000 K, eventualno do 250 din zapora.
Ako je pri tem udeležen poleg prenočiščarja še kdo drugi, zadene globa do enalce višine tudi njega.
Izgovora prenočiščarjevega na svoje obrtno uslužbenstvo ni vpoštevati pri kazenskih primerih. Ob ozira vrednih okoliščinah ga je nasloviti na pot milostne prošnje do višje kazenske stopnje.
Kaznovanje izvršuje mestni magistrat po splošnih pravilih za upravnokazenski postopek.
Globe pripadajo mestnemu ubožnemu zakladu.
§ 9.
Prizivi.
V	vseh zadevah, ki niso kazenskega značaja, je zoper odloke in odredbe mestnega magistrata dopusten priziv na občinski svet, v drugi stopnji pa na deželno vlado, poverjeništvo za notranje zadeve.
To določilo pa ne obseza odredb, ki jih mora mestni magistrat izdajati kot obrtno oblastvo in ki se ravnajo le po določilih obrtnega reda.
Zoper kazenske obsodbe je dopusten priziv na deželno vlado, poverjeništvo za notranje zadeve.
Vsak priziv je vložiti pri mestnem magistratu v 14 dneh od dne po vročitvi magistratnega odloka, odredbe ali obvestila o občinskem sklepu stranki, pri kazenskih prizivih pa od dne po razglasitvi razsodbe
§ 10.
Trajanje davščine.
Ta davščina se pobira v dobi od dne razglasitve te naredbe v „Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo“ do dne 31. decembra 1921.
Podaljšava gorenje davčne dobe je zavisna od novega privolila deželne vlade.
V	Ljubljani, dne 4. januarja 1921.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Dr. Pitamic s. r., vodja deželne vlade.
19.
Naredba deželne vlade za Slovenijo glede mestnega občinskega davka na vozila v Ljubljani.
Na podstavi § 81. ljubljanskega občinskega reda se dovoljuje, da sme mestna občina ljubljanska za dobo koledarskega leta 1921. pobirati občinski davek na vozila tako-le:
§ 1.
Davčni objekt.
Na podstavi sklepa občinskega sveta z dne 12ega oktobra 1920. pobira mestna občina od vsake zasebne konjske ekipaže (kočije) in vsakega zasebnega avtomobila izza dne 1. januarja 1921. v korist mest-nemu zakladu poseben mestni davek.
§ 2.
Oprostitve.
Proste tega davka so one ekipaže in oni avtomobili, ki služijo izključno le javnim ali občekorist-nim namenom. Ekipaže in avtomobili v obrtne namene so zavezani davku z izjemo, ki je označena v tretjem odstavku tega paragrafa.
Načeloma so prosta davka vsa vozila, ki jih imajo v lastni režiji ali na izključno in stalno uporabo ljubljanska občinska podjetja, gasilna društva, reševalna društva, javne bolnice, hiralnice, sirotišč-nice, gluhonemnice in slični blagotvorni zavodi. Sanatoriji, ki so podjetja s pridobitnim ozadjem, ne uživajo te oprostitve.
Ta naredba se tudi ne tiče voz in osebnih avtomobilov, ki se rabijo za vršitev obrta osebnih transportov (izvoščki, taksametri).
Javnim namenom služeča so vozila civilnih javnih oblastev in javnih korporacij, tudi če služijo zgolj reprezentacijskim namenom.
Vozil, ki so last vojaške uprave v namene državne vojne sile, se ta naredba ne tiče. Enako ne vozil orožništva.
Trajno oprostitev kot občekoristnim namenom služeča dosežejo ona vozila, ki so že v naprej nabavljena v tak namen in jim mestni magistrat, vpo-Števajoč vse okoliščine, prizna to lastnost. Načelo bodi, da je pridobitna podjetja katerekoli vrste le Prav izjemoma smatrati za služeča občni koristi. 2a dosego te ugodnosti in njeno računjanje veljajo zmiselno predpisi § 3.
§3.
Odpisdavka.
Začasno smejo biti za občekoristna po magistra-
proglašena tudi vozila, ki so sicer zavezana dav-s&ni, pa jih upravičenec v javni sili da ali mora •feti za nekaj časa na razpolago občekoristnemu na-bienu.
. V takih primerih mora magistrat davek za trajanje občekoristne uporabe odpisati. Pri tem je koledarski polmesečni rok šteti za najkrajšo dobo od-pisne možnosti. Načete polmesece je računih kakor Spolnjene.
Davka ni predpisati, oziroma ga je odpisati tudi za vsak čas, v katerem bi vojaška uprava vozila, zavezana davku, pritegnila v svojo uporabo.
Lastnik vozila mora taka dejstva naznaniti magistratu, ki odloči o zahtevanem odpisu. Odpis sme biti dovoljen le izza onega koledarskega polmeseca, v katerem je stranka vložila zahtevo po njem. Večjo ugodnost sme dovoliti le občinski svet in samo, če kdo dokaže, da mu nikakor ni bilo mogoče prej podati prijave, dasi je odpisni razlog obstojal že prej. Kadar prestane vzrok za odpis, mora stranka to nemudoma (glej § 7.) naznaniti magistratu.
§ 4.
Izmera davka.
I. Kočije:
a) od enovprežne konjske ekipaže v zasebni
posesti in uporabi letnih.............. 500 K,
b) od dvovprežne letnih ................... 800 K
Vprezanja po več nego dveh konj v en voz (n. pr. ruske trojke, športne četvorke ali šestorke), ako se vrši le izjemoma, ni obdačevati posebe. Pri stalnih takih vpregah je vsakega konja nad število dveh vračunjati posebe z letnimi................ 200 K.
II.	Avtomobili:
Od osebnih avtomobilov v zasebni posesti in uporabi:
a)	do vštetih efektivnih 30 HP letnih . . 2000 K,
b)	nad vštetih efektivnih 30 HP letnih . . 3000 K.
III.	Tovorni avtomobili:
a)	do 3 ton nosilne zmožnosti letnih . . . 2000 K,
b)	nad 3 tone nosilne zmožnosti letnih . . 3000 K.
§ 5.
Krajevni pogoji obdavčen osti. Vozila, označena v § 4., so zavezana davku:
1.	) če garažirajo na ozemlju ljubljanske občine, ali pa
2.	) če vozilo ne garažira dalje nego 10 km zunaj ljubljanske občinske meje, a ima lastnik svoje redno bivališče (sedež) v Ljubljani.
Če ima lastnik več rednih bivališč, na katerih prebiva izmenoma, zadošča, da je eno izmed teh v Ljubljani. Enako je zreti na ljubljanske podružnice podjetij, katerim je glavni sedež kje drugje.
V tem primeru je prizadeti davka prost, če dokaže,
a)	da plačuje v občini garažiranja vsaj enako visok davek iste vrste, ali pa
b)	če dokaže, da vozilo nikdar ne vozi po ozemlju mestne občine ljubljanske. Dokaz je podan z uradnim potrdilom pristojnega okrajnega glavarstva, ki pa se mora, preden izda potrdilo, o trditvah stranke zanesljivo prepričati po županstvu in orožništvu. V potrdilu je navesti razlog, zakaj stranka ne potrebuje vozila za Ljubljano.
§ 6.
Označba vozil.
Vozila, ki so obdavčena, dobe dobro viden oznak; istotako dobe vozila, ki so oproščena (§ 3., § 5., točka 2.b) dobro viden oznak, ki se lahko razločuje od oznaka za obdavčenost.
Vozila, ki so oproščena, ker ne vozijo v Ljubljano, dobe tudi posebno označbo, da se morejo zalotiti, če bi prekoračila mestno občinsko mejo. Vsak oznak mora biti pritrjen na zadnji strani vozila. Vsaka stranka je dolžna, da si pri mestnem magistratu nabavi oznak proti plačilu napravnih stroškov.
Mestnemu magistratu se naroča, naj določi barvo iu obliko oznakov.
§ 7.
Davčni subjekt. Prijave.
Plačevati ta davek so dolžni lastniki vozil, tudi če bi se le-ta stalno uporabljala po kom drugem ali pa sploh ne.
Ko nastopi veljavnost te naredbe, se predpiše davek za čas od dne 1. januarja 1921. do dne 31. decembra 1921. Davčni zavezanec je oni, ki je bil ob času davčnega predpisa lastnik davčnega objekta. Ako se pojavi med davčnim letom novo vozilo, ki je zavezano davku, je lastniku predpisati davek izza onega četrtletja, v katerem je nastopilo davku zavezano razmerje. Eno in isto vozilo ne sme biti nikoli obdavčeno pri več osebah v istem davčnem letu.
V 14 dneh od dne, ko se ta naredba razglasi v „Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo“, je vsak lastnik dolžan, davku zavezano vozilo prijaviti mestnemu magistratu.
Prijava mora obseza ti:
a)	ime in opravilo lastnikovo (firme);
b)	njegov stanovanski naslov (naslov sedeža firme);
c)	kraj garažiranja (občino in hišno številko, oziroma ulico, poslopje);
č) odkdaj je prijavitelj lastnik vozila;
d)	pri osebnih avtomobilih ime firme, ki je izdelala
avtomobil.
Vsako kesnejšo prijavo je podati v 14 dneh od dne, ko je nastopila okoliščina, ki se javlja (prodaja vozila, v davku zavezanem okolišu ali na vunkaj, nakup že davku zavezanega ali novega vozila, nastop ali prestanek razlogov za odpis davka ali za trajno oprostitev od njega).
Mestni magistrat ima pravico in dolžnost, da se s pregledovanjem garaž in vozil, z zasliševanjem strank in prič, z zahtevo predložitve listin in sploh na vsak primerni način vsak čas prepričuje o okoliščinah, ki so pomembne za ta davek. Glede avtomobilov mora občasno svoje zaznamke primerjati z vpisi v avtomobilnem seznamku policijskega ravnateljstva in okrajnega glavarstva v Ljubljani.
§ 8.
Plačevalni roki.
Obdavčenci morajo davek plačevati pri mestni blagajni v četrtletnih anticipatnih rokih, in sicer najkesneje do dne 15. januarja, aprila, julija in oktobra.
Za zakesnitve teko 6% ne zamudne obresti.
Ako se davek in zamudne obresti kljub uradnemu opominu ne vplačajo, uvede mestni magistrat politično izvršbo.
§ 9.
Globe.
Prestopke te naredbe kaznuje mestni magistrat.
A.	Z globo do 200 K, eventualno do 10 dni zapora, je kazniv:
1.	) kdor zamudi v predpisanem 14dnevnem roku prijaviti prodajo ali nakup davku zavezanega vozila;
2.	) kdor iz malomarnosti ne vzdržuje oznakov vozil dobro vidnih.
B.	Z globo do 2000 K, eventualno do 100 dni zapora, je kazniv:
1.	) kdor iz malomarnosti zamudi pravočasno prijavo svojega davku zavezanega vozila;
2.	) kdor ne naznani tekom 14 dni, da je prestal razlog za odpis davka.
C.	Z globo do 6000 K, eventualno do 300 dni zapora, je kazniva vsaka fikcija takega razmerja, ki bi vozilo oprostilo davka ali provzročilo odpis. Zlasti je kaznivo postavljanje zasebnih vozil, ki spadajo pod to davščino, pod tako tuje ime, pod katerim bi postal pravi lastnik davka prost. Isto velja o prepuščanju vozilnih oznakov drugim vozilom.
Kazen pod točko C zadene vsakega sokrivca posebe. Kazenski postopek vrši mestni magistrat po splošnih upravno-kazenskih predpisih. Globe, ki se ne morejo izpremeniti v zaporno kazen, pripadajo mestnemu ubožnemu zakladu.
V	kolikor obsezajo prestopki zoper to naredbo kršitve splošnega kazenskega zakonika, jih je ovaditi poleg upravno-kazenskega postopanja državnemu pravdništvu.
§ 10.
Prizivi.
V	vseh zadevah te naredbe, ki niso kazenske nravi, je zoper ukrepe in odločbe mestnega magistrata dopusten priziv na občinski svet, v drugi stopnji pa na deželno vlado, poverjeništvo za notranje zadeve.
Zoper kazenske razsodbe mestnega magistrata gre priziv na deželno vlado, poverjeništvo za notranje zadeve, ki odloča o stvari dokončno.
Vsak priziv je vložiti pri mestnem magistratu v 14 dneh od dne po vročitvi magistratnega davčnega predpisa ali odločbe, oziroma od dne po razglasitvi kazenske razsodbe, pri prizivih zoper sklepe občinskega sveta pa od dne po vročitvi pismenega obvestila o sklepu.
§ 11.
Trajanje davščine.
Ta davščina se pobira v dobi od dne 1. januarja do dne 31. decembra 1921.
Podaljšava gorenje davčne dobe je zavisna od novega privolila deželne vlade.
V Ljubljani, dne 4.januarja 1921.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Dr. Pitamic s. r., vodja deželne vlade.
Naredbe zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
20.
Naredba zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro, s katero se določa začasen pravilnik za brivnice.
Ker se pravilnik o brivnicah št. 604, Ur. 1.136 z dne 22. avgusta 1919., zaradi velike draginje alkohola in drugih potrebščin začasno ne da izvestij oziroma, ker bi bilo po njem mogoče postopati samo, ako bi se obenem čezmerno povišale brivske takse, ga je zdravstveni odsek na prošnjo „Deželne zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev“ z odlokom št. 12.042 z dne 15. novembra 1920. preklical. Zato pa dogovorno z imenovano zadrugo izdaja nastopni „Začasni pravilnik za brivnice“ in „Spomenico o lišaju v bradi in laseh“, po katerih je odsihdob strogo postopati in ki morata biti na vidnem kraju nabita po vseh brivnicah:
Začasni pravilnik za brivnice:
1.	) Brivec si mora vselej umiti roke, preden postreže posetnika.
2.	) Prtiči, ki se uporabljajo pri britju in striženju, se ne smejo dotikati kože, ampak med nje in med vrat je položiti čisto, še nerabljeno servieto iz svilnatega papirja.
3.	) Sapunico (pene od mila) je pripraviti vsakokrat sproti. Sapunanje naj se vrši z roko; s čopičem se sme vršiti samo, če kdo svoj čopič sam prinese v obrat. Ako se časih še uporabljajo čopiči, se morajo po vsakokratni uporabi dobro očistiti ter izmiti s toplo vodo in z 2% no lizolovo raztopino, o čemer naj se posetniki prepričajo sami.
4.	) Brivske britve je pred uporabo razkužiti v 2% ni lizolovi raztopini.
5.	) Vsaka uporaba gobe se najstrože prepoveduje. Pene od mila je z lica odstraniti z roko ali pa s kepico iz staničnine.
6.	) Sušenje in otiranje obraza se vrši najbolje s čistim robcem, ki ga posetnik prinese s seboj. Ako je na razpolago spirituozna tekočina, je nje uporabo zelo priporočati.
7.	) Prašenje lica je dovoljeno samo s čisto vato, ki se sme uporabiti samo enkrat in ki jo je po uporabi zavreči, ali pa s pihalniki.
8.	) Ureznine se ne smejo otirati z galunovim kamenom, temveč s kepico iz vate, potreseno z galunovim praškom.
9.	) Uporaba kamena peklenca (lapisa) je nehigienska, zatorej jo je opuščati.
10.	) Glavniki se morajo po vsakokratni uporabi dobro očistiti in izmiti v topli vodi.
11.	) Zaveze in ščetke za brado lahko prenašajo bolezni, zato je njih skupna uporaba prepovedana.
12.	) Vzdrževanje čistote v lokalu mora biti primerno. Tla se morajo vsak dan z vlažnimi krpami obrisati in oprati in časih namazati s prašnim oljem. Pohištvo naj se vsak dan obriše in očisti. Vse odpadke pri britju in striženju je najbolje zažigati; ako to ni mogoče, naj se mečejo na smetišče, samo gledati je treba, da se ne razsipljejo. Po kotih je postaviti zadostno število pljuvalnikov in nad njimi bodi nabit nadpis: „Ne pljuj po tleh!“
13.	) Posetnikom brivnic je dovoljeno krtačiti obleko samo v toliko, da se obleka očisti odpadlih las; v splošnem je prepovedano, čistiti obleko in obutev v brivskih lokalih.
14.	) Kaditi v brivnicah je prepovedano.
15.	) Ta pravilnik mora biti v vsakem obratu nabit na vidnem kraju. Kdor se pregreši zoper katerokoli njegovo točko, se kaznuje po določilih ministrske naredbe z dne 30. septembra 1857., drž. zak. št. 198, oziroma naredbe deželne vlade za Slovenijo z dne 16. decembra 1919., št. 809 Ur. L. z globo od 40 do 4000 K, oziroma z zaporom od 2 do 14 dni.
Spomenica o lišaju v bradi in laseh.
Lišaj v bradi (Sycosis barbae) je prenosna bolezen, ki se je po svetovni vojni zelo razširila po srednji Evropi. Dokazano je, da to bolezen najčešče nalezemo v brivnicah. Tudi najstrožja čistost pri brivcih nas ne varuje zadostno okužitve. Zaraditega se morajo tudi posetniki brivnic primemo ravnati, ako naj se z uspehom odvrača lišaj v bradi in v laseh.
I.	Osebe z vidnimi znaki lišaja kakor sploh kožnih bolezni na obrazu in glavi je prepovedano briti
v javnih brivnicah; doma pa se smejo briti in striči samo s svojim lastnim orodjem.
II.	Brivec, ki je postregel takim bolnikom, si mora roke takoj osnažiti z milom in toplo vodo ter jih nato razkužiti z 2%no lizolovo raztopino.
III.	Gliva, ki provzroča lišaj, se prenaša osobito z brivskim orodjem, ki se uporablja skupno. Vsak gost se najuspešneje varuje lišaja in drugih bolezni, ako si omisli lastno orodje (milo, čopič, britev, glavnik, ščetko, prtiče).
IV.	Ta spomenica mora biti v vsakem brivskem obratu nabita na vidnem kraju. Prestopki se kaznujejo po določilih ministrske naredbe z dne 30. septembra 1857., drž. zak. št. 198, oziroma naredbe deželne vlade za Slovenijo z dne 16. decembra 1919., št. 809 Ur. L, z globo od 40 do 4000 K, oziroma z zaporom od 2 do 14 dni.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 11. januarja 1921.
Sanitetni šef: dr. Oražen s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Št. 8687/20.	136
Razglas.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo izpremembe pravil Kranjske stavbene družbe v Ljubljani, ki so bile sklenjene na izrednem občnem zboru delničarjev z dne 22. januarja 1920. Firma družbe se odslej glasi: „Stavbna družba, d. d.“ v Ljubljani.
Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 30. decembra 1920.
Dr. Marn s. r.
Št. 9728/20.	127
Razglas.
Minister za trgovino in industrijo je dovolil Jadranski banki, podružnici v Mariboru, ustanovitev delniške družbe pod imenom: „Tovarna za špirit in drože, d. d.“ s sedežem v Račjem.
Osnovna delniška glavnica znaša 1 milijon kron ter je razdeljena na 2500 delnic po 400 K, ki se glase na prinosnika. Po sklepu občnega zbora se sme ta glavnica zvišati na 4 milijone kron.
Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 30. decembra 1920.
Dr. Marn s. r.
Št. 10.148/20.	135
Razglas.
Minister za trgovino in industrijo je dovolil Jadranski banki, podružnici v Ljubljani, Ljubljanski kreditni banki, Kreditnemu zavodu za trgovino in industrijo, Slovenski eskomptni banki in g. Danilu Kordanu, vsem v Ljubljani, ustanovitev delniške družbe pod imenom: „Avtomobilna prometna d. d.“ s sedežem v Ljubljani.
Družba je ustanovljena za vzdrževanje rednega osebnega in tovornega prometa z avtomobili in drugimi vozili na vseh važnejših progah v Sloveniji.
Osnovna delniška glavnica znaša 2 milijona kron ter je razdeljena na 5000 delnic po 400 K, ki se glase na prinosnika. Po sklepu občnega zbora se sme ta glavnica zvišati na 10 milijonov kron.
Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 30. decembra 1920.
Dr. Marn s. r.
Razglasi deželna vlade za Slovenijo.
Št. 19.721.
Razglas poverjeništva za notranje zadeve o izpremembah v občinskem gerentstvu v Koprivni.
Ivan Hojnik, župnik v Koprivni, je imenovan za gerenta onemu delu občine Bele (nekdanje samostojne občine Koprivne), ki je pripadel kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za gerentovega namestnika je imenovan Ivan Kupec, p. d. Jekel, za prisednike v gerentskem sosvetu pa so imenovani:
Urban Potočnik, p. d. Zdovc, Ivan P o 1 a n š e k, p. d. Lipold, Josip Kogelnik, p. d. Puc, in Šime Tevč, mizar — vsi v Koprivni.
V	Ljubljani, dne 4. januarja 1921.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Vodja poverjeništva za notranje zadeve: dr. Pitamic s. r.
Opr. št. IV—15.158/20.
Razglas.
V	register pomožnih blagajn pri podpisanem poverjeništvu je bila pod št. 1/R—21 dne 11. januarja 1921. vpisana: „Bolniška blagajna mestnih nameščencev ljubljanskih“, registrovana pomožna blagajna s sedežem v Ljubljani. Blagajni je namen, da oskrbuje bolne člane, plačuje porodnino in pogreb-ščino ter priznava izredne podpore. Pravna obveznost listin je ustvarjena s podpisom načelnikovim in podpisom enega člana načelništva.
V	Ljubljani, dne 12.januarja 1921.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo.
Poverjenik: Ribnikar s.r.
Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
Št. 261/21—B.
Razglas.
Ministrstvo za narodno zdravje je z odlokom št.33.729 z dne 4.januarja 1921., pravnoveljavno izza dne 1. januarja 1921., določilo nastopne bol-nične oskrbnine za osebo in dan:
Zavoda		Oskrbna taksa razreda		
i m e	kraj	III.	II.	L
Občna javna bolnica	Ljubljana	35	120	200
>>	if	t»	Maribor	30	120	200
>> >> >>	. Celje	30	120	200
)>	99	99	Slovenjgradec	25	100	150
99	99	99	Brežice	25	100	150
99	99	99	Murska Sobota	25	100	150
99	99	99	Ptuj	25	100	150
Blaznica	Studenec	25	60	100
Blaznica-hiralnica	Ljubljana	25	60	—
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 12. januarja 1921.
Sanitetni šef: dr. Oražen s. r.
Št. 30/21.
Razglas glede poljudnih zdravstvenih tečajev.
Po naročilu ministrstva za narodno zdravje se bodo poljudni zdravstveni tečaji v letošnjem letu nadaljevali po nastopnem redu:
Tečaj za moške, v prvi vrsti za industrialno delavstvo, se prične dne /.februarja 1921.; trajal bo šest tednov in se bo vršil v kemijski dvorani državne realke. Predavanja bodo vsak večer od devetnajstih do dvajsetih, razen ob nedeljah in praznikih.
Predavali bodo:
1.	) g. dr. Mavricij Rus o prvi pomoči pri nezgodah in nenadnih obolelostih v tvornicah in obrtnih podjetjih;
2.	) g. dr. Jernej Demšar o spolnih boleznih;
3.	) g. mestni fizik dr. Otmar Krajec o delavski higieni.
Tečaj za ženske se prične istotako dne 7. februarja 1921.; trajal bo šest tednov in se bo vršil razen ob nedeljah in praznikih vsak dan od osemnajstih do devetnajstih v risalni dvorani prve državne gimnazije.
Predavali bodo:
1.	) g. docent dr. Ivan Robida o občni higieni;
2.	) g. zdravstveni referent dr. Ernest Mayer o nalezljivih boleznih;
3.	) g. primarij dr. Bogdan Derč o vzgoji dojencev in o zaščiti dece v prvih letih življenja.
Prijave sprejema zdravstveni odsek v Ljubljani (deželni dvorec, pritličje, soba št. 37) do vštetega dne 3 1. januarja 1921. Priglašencev se sprejme toliko, za kolikor je prostora; sprejetim udeležencem se pravočasno vroči legitimacija, s: katero se morajo izkazati pri vstopu v dvorano.
Udeležba je brezplačna; pristop imajo le osebe, ki so izpolnile vsaj 16. leto.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 10. januarja 1921.
Sanitetni šef: dr. Oražen s. r.
Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenije in Istra v Ljubljani.
kazni. Hkratu se ta sodba objavlja v „Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo“.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 30. decembra 1920.
Avsec s. r.
A 347/20—7.	130
Foklio dediča neznanega bivališča.
Jožef Gornik, posestnik in tvorniški delavec v Drnovem št. 31, je dne 1. aprila 1919. v Clevelandu umrl. Poslednja volja se je našla.
Zapustnikov brat Janez Gornik iz Drnovega št. 31, čigar bivališče sodišču ni znano, se pozivlje, naj se tekom enega 1 e t a od danes dalje zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Antonom Baznikom, posestnikom v Drnovem št. 51, ki se je postavil za skrbnika odsotnemu Janezu Gor-
nikj. Qkrajno gojišče v Krškem, oddelek L,
Firm 1088/20, Rg. A I 243/4.	58
Isprememb e pri že vpisani firmi.
V register za firme posameznih trgovcev se je vpisala danes pri firmi:
Viljem Hoppe,
trgovina z vinom na debelo, s sedežem v Mariboru nastopna izprememba: Firma se glasi odslej:
Vinska kletarstva Vilko Hoppe, specialna trgovina z vinom v steklenicah, Weinkellereien Wilhelm Hoppe, Spezialgeschäft in Flaschenfüllung'.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 16. decembra 1920.
Firm. 1136/20, Rg. A II 23/1.	59
K št. 4558/pr. ex 1920.
Natečaj.
Z ozirom na uredbo gospoda finančnega ministra z dne 23. novembra 1920., št. 14.335 (Ur. 1. pod št. 5 iz leta 1921.), se razpisuje za službeno področje delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro več mest davčnih izvrševalcev.
Svojeročno pisane in pravilno kolkovane prošnje je vložiti do dne
3 0. januarja 1921. pri podpisanem predsedstvu.
Prošnje morajo biti opremljene s temi dokazili:
1.	) da je prosilec državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev;
2.	) da ni mlajši nego 24 in ne starejši nego 35 let;
3.	) da je telesno zdrav in sposoben za ekseku-iorsko službo (izpričevalo uradnega zdravnika);
4.	) da je politično in moralno neoporečen;
5.	) da je dovršil štiri razrede osnovne šole in
6.	) da je zadostil vojaški obveznosti.
Pri oddaji razpisanih mest, kolikor se ne popol-nijo po do sedaj pogodbeno nameščenih ali pomožnih davčnih izvrševalcih, se bodo vpoštevali doslu-ženi vojaški in momarniški podčastniki, vojni invalidi, bivši orožniki, državni policijski in finančni pazniki, katerih službovanje je bilo neoporečno.
Prošnje, vložene na podstavi razpisa z dne
4.	septembra 1920., Uradni list št. 104, veljajo tudi za ta razpis.
Do sedaj pogodbeno nameščeni davčni izvrševalci, ki imajo že čez 10 let neprekinjene službe, se uvrste v kategorijo stalnih davčnih izvrševalcev brez posebne prošnje. Ostali dosedanji davčni izvrševalci se lahko na prošnjo sprejmejo na novo v službo in imajo prednost mirno drugih prosilcev. Prošnje morajo vložiti po službeni poti. Dokazila v zmislu cena 2. uredbe se od teh prosilcev ne zahtevajo.
Predsedstvo delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 7. januarja 1921.
Za delegata: Bonač š.r.
Razglasi drugih uradov is oblaste«.
Ulil 473/20.'	154
V imenu Njegovega Veličanstva Kralja!
Alojzij Zorman,
rojen leta 1865. v Velesovem pri Kranju, pristojen v Ljubljano, rimsko-katoliške vere, oženjen trgovec v Ljubljani na Starem trgu, zaradi prestopka zakona o živilih enkrat kaznovan,
je kriv,
da je začetkom meseca septembra 1920. v svoji trgovini v Ljubljani na Starem trgu iz malomarnosti Prodajal moko, ki je bila pokvarjena in zdravju škodljiva, ter je s tem zagrešil prestopek po § 14. zakona z dne 16. januarja 1896., št. 89 drž. zak. iz leta 1897.; zato se obsoja
P» § 14. tega zakonika na
šeststo (600) kron denarne kazni, ob neizterljivosti pa na 60 dni zapora in po § 389. k. p. r. v povračilo stroškov kazenskega postopka in izvršitve
dne 21. decembra 1920.
A I 914/20—3.	150
Poklic neznanih dedičev.
Rudolf Jerman, 42 let star, vrtnar, pristojen v Cerknico, je dne 2. julija 1920. umrl, ne da bi bil zapustil poslednjo voljo.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod Mate Hafner, notar v Ljubljani.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to tekom enega leta od danes dalje naznaniti sodišču ter izkazati svojo dedinsko pravico. Po preteku tega roka se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek L,
dne 3. januarja 1921.
A VI. 211/20—11.	146
Poziv dedičem, volilojemuikom isa upnikom inozemskega državljana.
Gospod Ludovik Zirkelbach, delovodja, stanujoč na Dunaju, XXL, Brünnerstraße št. 57, pristojen v Ljubljano, jugoslovanski državljan, je dne 24. aprila 1920. umrl. Izporočilo poslednje volje se je našlo.
Vsi dediči, volilojemniki in upniki, ki so avstrijski državljani ali v inozemstvu živeči tujci, se pozivljejo, naj napovedo svoje zahteve do zapuščine do dne 1. marca 1921.
pri podpisanem sodišču. Sicer bi se smela zapuščina brez ozira na te zahteve izročiti inozemskemu obla-stvu ali po tem poverjeni osebi.
Dediči, ki stanujejo v tuzemstvu, so zaprosili, naj se zapuščina obravnava pred avstrijskim sodiščem. Vnanji dediči in volilojemniki se pozivljejo, naj napovedo svoje zahteve v danem roku in naj naznanijo, ali zahtevajo odstop inozemskemu oblastvu. Sicer se bo, ako bi inozemsko oblastvo samo ne zahtevalo odstopa, obravnavala zapuščina tu, in sicer le z dediči, ki se zglase.
Okrajno sodišče fioridsdorfsko, oddelek VI., na Dunaju,
dne 21. decembra 1920.
P 101/20—1.	88 3—3
Oklio«
Frančiška V a 1 e n č a k, posestnica v Lastniču št. 64, je bila zaradi zapravljivosti omejeno preklicana. Pomočnik ji je Franc Dobravc, posestnik v Ješovcu. Okrajno sodišče v Kozjem, dne 20. decembra 1920.
P 104/10—29.	141
Sklep.
Popolni preklic Marka J u r a n o v i č a, posestnika na Stari cesti, izrečen s tusodnim sklepom z dne 4. decembra 1910., L 12/10—10, zaradi slaboumnosti, je razveljavljen.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, oddelek L, dne 4. januarja 1921.
Vpis posamezne firme.
V	register za posamezne firme se je vpisala dne 15. decembra 1920. firma:
Štefan Zselezen,
ti'govina z železnino in mešanim blagom v Ptuju, s sedežem v Ptuju,
obratni predmet: trgovina z železnino in mešanim blagom,
imetnik: Štefan Zselezen, trgovec v Ptuju. Firma se podpisuje tako, da Štefan Zselezen pod njeno natisnjeno, odtisnjeno ali napisano besedilo svojeročno postavlja svoje ime in svoj priimek. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 16. decembra 1920.
Firm. 249/20, A 148/3.	66
Izbris firme.
Izbrisala se je v registru A firma:
Bon in drug,
elektrarna v Novem mestu, vsled ustanovitve nove družbene birme:
Elektrarna Bon in drug, družba z omejeno zavezo,
registrirane s tusodnim sklepom z dne 11. oktobra 1920. pod Firm. 204/20, vpisn. C 18/1.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek II.,
dne 3. januarja 1921.
Št. 17.831/20.	144 3-1
Razglas.
Zadruga „Električna centrala Zagradec“ je po gospodu Mihaelu Omahnu v Višnji gori naznanila semkaj, da namer j a zgraditi električno centralo na Krki pri Zagradcu. Sedanji jez bi se popravil in nekoliko zvišal, neposredno pod jezom pa bi se zgradilo poslopje s turbino za električno centralo. Električni tok bi se rabil kot gonilna sila za razsvetljavo in v industrijske svrhe.
V	zmislu § 60. vodopravnega zakona z dne 15. junija 1872., drž. zak. št. 16, in v zmislu obrtnega in stavbnega reda se bo vršila o predmetu komisijska obravnava dne
14. februarja 1921.
(ponedeljek) z začetkom ob trinajstih pri omenjenem jezu. Komisijsko uradovanje se bo po potrebi nadaljevalo naslednje dni.
Načrti so do dne obravnave med uradnimi urami (t. j. od devetih do dvanajstih) vsakomur na vpogled razgrnjeni pri podpisanem okrajnem glavarstvu.
K obravnavi se vabijo vsi udeleženci. Morebitne ugovore bi morali vložiti ali že pred obravnavo pri podpisanem okrajnem glavarstvu ali pa pri obravnavi sami, sicer bi se smatralo, da dovolijo v predmetno napravo in v odstop ali obremenitev zemljišč, potrebnih podjetju; na poznejše ugovore se razsodba ne bo ozirala.
Okrajno glavarstvo v Novem mestu, dne 10. januarja 1921.
Sima-Gall s. r.
Št. 17/0. š. sv.	139
Razpis.
Ker je višji šolski svet v Ljubljani z odlokom z dne 31. decembra 1920., št. 15.585, razširil šestraz-
redno ljudsko šolo v Toplicah pri Zagorju v sedemrazrednico, razpisujem novo sistemizirano učno mesto v stalno namestitev.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlože po službeni poti semkaj najkesneje do dne
5.	februarja 1921.
Okrajni šolski svet v Litiji, dne 5. januarja 1921.
Rok dobave vseh zgoraj navedenih oblačil je do konca meseca februarja 1921.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Krvatov in Slovencev v Zagrebu, meseca decembra 1920.
Št. 8.	137
Bazglas.
Predsednik: Podboj s. r.
Št. 18/o. š. sv.	140
Razpis.
Ker je višji šolski svet v Ljubljani z odlokom z dne 31. decembra 1920., št. 15.586, razširil šestraz-redno ljudsko šolo vZagorjuobSaviv sedemrazrednico, razpisujem novo sistemizirano učno mesto v stalno namestitev.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlože po službeni poti semkaj najkesneje do dne 5. februarja 1921.
Okrajni šolski svet v Litiji, dne 5. januarja 1921.
Predsednik: Podboj s.r.
E. broj 1354/34.	131 3—2
Razglas.
Uprava delavnice za vojaška oblačila v Vevčah pri Ljubljani (železniška postaja v Zalogu) bo dne
16.	februarja 1921.
na ofertalni licitaciji prodajala odpadke starih vojaških obutev in oblačil (usnjenih, suknenih in platnenih odpadkov), razno železnino, potem nove suknene in platnene odpadke, nastale ob krojenju novih oblačil. Količina vseh odpadkov, ki naj se prodado, znaša za sedaj 177.564 kg.
Pogoji, ob katerih se izvrši prodaja, kakor tudi po vrsti zloženi odpadki, ki naj se prodado, se lahko vpogledajo do dne licitacije v navedeni delavnici vsak delavnik med uradnimi urami.
Reflektanti se morajo licitacije osebno udeležiti, ker se ponudbe, eventualno poslane po pošti ali brzojavno, ne sprejemajo. Obenem s ponudbo naj v posebnem zavitku polože kavcijo, in sicer naši državljani 10 %, tuji pa 20 % ponuđene vsote.
Drugače veljajo za to licitacijo določila zakona o nabavah vojaških potrebščin v zvezi z zakonom o državnem računovodstvu.
Iz pisarne delavnice za vojaška oblačila v Vevčah pri Ljubljani,
dne 5. januarja 1921.
Št. 50.412/G 1920.	110 3—3
Natečajni razglas.
Podpisana direkcija razpisuje s tem javno dražbo za dobavo službenih oblačil, in sicer:
1.	)	zimskih	suknenih	hlač	za	poduradnike .	1400,
2.	)	zimskih	suknenih	hlač	za	sluge ....	600,
3.	) zimskih suknenih hlač za vozovne nad-
ziratelje in kurjače................... 300,
4.	)	zimskih	suknenih	bluz	za	poduradnike .	1000,
5.	)	zimskih	suknenih	bluz	za	sluge ....	1000,
6.	) suknenih bluz za blagajnice...........60.
Pogoje za dobavo dobivajo interesenti med uradnimi urami v ekonomskem (G) oddelku podpisane direkcije (Mihanovičeva ulica št. 12), lahko pa tudi po pošti, ako pošljejo 2i/2 dinarja za poštnino in stroške.
Ponudbe morajo biti sestavljene po predpisih in kolkovane s kolkom za en dinar. Prispeti morajo najkesneje do dne
2 0. januarja 1921. ob dvanajstih v ekonomski oddelek te direkcije.
Vpoštevale se bodo samo ponudbe, sestavljene po predpisih in po dobavnih pogojih. Na zahtevo onih, ki namerjajo oferirati, pošlje direkcija posebne pogoje.
Ponudbe se otvori j o in prečita j o v ekonomskem oddelku podpisane direkcije dne 20. januarja 1921. ob dvanajstih; o prispelih ponudbah se sestavi zapisnik. Otvoritvi ponudb smejo prisostvovati tudi ponudniki ali njih zastopniki.
Varščino (kavcijo), ki znaša 10 % vrednosti po-nudenega materiala, je treba s pozivom na številko tega razglasa položiti do dne 18. januarja 1921. ob dvanajstih pri glavni blagajni podpisane direkcije v Zagrebu.
Dne 3. januarja 1921. so bile izžrebane nastopne obveznice 4%nega deželnega posojila bivše vojvodine Kranjske iz leta 1888., in sicer:
4 obveznice po 20.000 K: št. 23, 32, 54, 57;
4 obveznice po 10.000 K: št. 3, 56, 61, 63;
77 obveznic po 2000 K: št. 59, 99, 164, 172, 197, 259,	285,	331,	351,	379,	383,	388,	393,	502,
530, 555,	564,	581,	585,	595,	642,	670,	713,	721,
773, 879, 883, 885, 947, 1017, 1038, 1052, 1109, 1120,1132,1141,1146,1175,1209,1215,1233,1274, 1299, 1344,	1361,	1369,	1386,	1430,	1438,	1491,
1499, 1548,	1549,	1557,	1559,	1567,	1572,	1617,
1684, 1723,	1748,	1776,	1779,	1843,	1867,	1897,
1930, 1975,	2012,	2030,	2045,	2101,	2109,	2153,
2171, 2174, 2175;
107 obveznic po 200 K: št.	9, 17,	196,	205,	289,
296, 298,	318,	320,	323,	354,	387,	416,	420,	458,
502, 506,	510,	513,	537,	598,	610,	616,	643,	653,
742, 763,	767,	789,	806,	822,	935,	951,	953,	965,
1010, 1018,	1049,	1052,	1189,	1202,	1226,	1227,
1232, 1241,	1295,	1314,	1369,	1373,	1459,	1480,
1580, 1582,	1587,	1592,	1639,	1651,	1652,	1683,
1700, 1703,	1723,	1737,	1771,	1772,	1777,	ISIS^
1891, 1911,	1951,	2002,	2026,	2028,	2036,	2131,
2133, 2134,	2173,	2199,	2253,	2265,	2299,	2307,
2331, 2336,	2347,	2350,	2379,	2427,	2474,	2487,
2503, 2504,	2547,	2563,	2565,	2577,	2644,	2666,
2672, 2687,	2762,	2782,	2811,	2839,	2884,	2899.
Navedene obveznice bo izplačevala kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izza dne 1. julija 1921. v imenski vrednosti; izplača pa jih tudi s kuponi vred tri mesece pred dospelim rokom proti plačilu 4%ne eskomptne pristojbine.
Od prej izžrebanih obveznic 4% nega deželnega posojila so doslej neizplačane nastopne obveznice: po 20.000 K št. 25, 36, 52, 77, 98; po 10.000 K št. 9, 77, 81, 95, 99, 100; po 2000 K št. 95, 100, 154, 162, 190, 193, 199, 200, 247,	265,	307,	312,	323,	330,	341,	365,	407,
412, 416,	425,	434,	448,	456,	464,	467,	484,	537,
655, 733,	735,	801,	824,	833,	862,	914,	923,	941,
956, 957,	969,	975,	979,	1004, 1019, 1022, 1055,
1058, 1077,	1099,	1130,	1145,	1162,	1182,	1199,
1202, 1217,	1225,	1227,	1229,	1262,	1285,	1309,
1312, 1315,	1332,	1339,	1401,	1414,	1420,	1422,
1426, 1443,	1476,	1504,	1507,	1530,	1533,	1543,
1546, 1553,	1586,	1611,	1615,	1639,	1661,	1693,
1700, 1708,	1719,	1778,	1783,	1784,	1785,	1810,
1818, 1822,	1839,	1842,	1844,	1863,	1869,	1884,
1887, 1901,	1903,	1910,	1921,	1956,	1962,	1977,
2002, 2014,	2023,	2037,	2055,	2060,	2099,	2145,
2164;
po 200 K št. 5, 24, 68, 77, 81, 100, 107, 111, 126,	133,	138,	146,	163,	178,	190,	201,	222,	224,
237,	282,	300,	304,	305,	306,	308,	313,	324,	325,
332,	346,	355,	357,	360,	361,	364,	374,	422,	485,
498,	503,	526,	586,	589,	612,	648,	651,	666,	748,
762,	766,	795,	803,	807,	808,	826,	841,	850,	860,
894, 909, 925, 930, 941, 987, 995, 1004, 1019, 1020, 1021,	1045,	1053,	1060,	1069,	1076,	1079,
1091, 1104,	1105,	1107,	1112,	1115,	1116,	1139,
1140, 1169,	1173,	1176,	1180,	1186,	1187,	1191,
1198, 1200,	1216,	1235,	1237,	1245,	1274,	1284,
1299, 1302,	1306,	1307,	1310,	1317,	1337,	1338,
1347, 1361,	1377,	1380,	1387,	1394,	1396,	1420,
1421, 1422,	1434,	1436,	1441,	1451,	1453,	1457,
1472, 1477,	1482,	1507,	1526,	1547,	1616,	1624,
1635, 1638,	1640,	1641,	1644,	1653,	1669,	1670,
1697, 1709,	1710,	1730,	1734,	1752,	1761,	1803,
1828, 1839,	1858,	1862,	1887,	1898,	1962,	2015,
2062, 2081,	2090,	2144,	2183,	2853,	2857,	2938,
2951, 2954, 2965.
Komisija za upravo kranjske deželne imovine v Ljubljani,
dne 5. januarja 1921.
Načelnik: dr. V. Gregorič s. r.
Št. 9.	138
Razglas.
Dne 3. januarja 1921. so bile izžrebane nastopne obveznice 41/2%nega deželnega posojila bivše vojvodine Kranjske v prvotnem znesku 4,400.000 kron iz leta 1917.:
2 obveznici po 10.000 K, in sicer: št.74, 105; 22 obveznic po 2000 K, in sicer: št. 12, 45, 276, 385, 409, 418, 510, 540, 600, 626, 665, 712, 786, 794, 835, 847, 885, 901, 912, 916, 953, 1076;
14 obveznic po 1000 K, in sicer: št. 91, 113, 149, 178, 198, 314, 316, 414, 555, 603, 620, 632, 658, 674;
22 obveznic po 200 K, in sicer: št.29, 144, 184, 201, 229, 271, 331, 371, 467, 506, 545, 586. 603, 662, 701, 756, 799, 842, 868, 944, 950, 962.
Navedene obveznice bo izplačevala kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izza dne 1. aprila 1921. v imenski vrednosti; izplača pa jih tudi s kuponi vred tri mesece pred dospelim rokom proti plačilu 414%ne eskomptne pristojbine.
Od prej izžrebanih obveznic 41/2%nega deželnega posojila so doslej neizplačane nastopne obveznice: po 10.000 K št. 10, 14, 66, 116; po 2000 K št. 125, 133, 182, 211, 272, 359, 368, 461, 466,	513,	551,	744,	753,	755,	760,	769,	783,
872, 876,	877,	889,	933,	937,	940,	972,	993,	996,
1013, 1016, 1035, 1061, 1074, 1091;
po 1000 K št. 12, 272, 394, 405, 406, 411, 418, 501, 533, 535, 724, 747, 794;
po 200 K št. 21, 41, 170, 179, 193, 196, 199, 225, 231,	243,	290,	301,	335,	367,	391,	410,	447,
471, 497,	499,	614,	683,	820,	859,	903,	910,	956,
969, 988.
Komisija za upravo kranjske deželne imovine v Ljubljani,
dne 5. januarja 1921.
Načelnik: dr. V. Gregorič s. r.
Razne objave.
155 Vabilo na subskripcijo.
Zaradi državnopolitičnih razmer, nastalih po razpadu stare Avstrije, je prešel sedež trgovske, spe-dicijske in komisijske delniške družbe „Balkan“, s sedežem v Trstu, v območje tuje države. To je pro-vzročalo poslovanju njenih podružnic v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Beogradu in na Dunaju ncpre stane ovire.
Vsled tega se je ustanovila z dovolitvijo ministrstva za trgovino in industrijo z dne 15. septembra 1920., VI. št.2419, nova delniška družba
„13 st. 1 feca. n“,
delniška družba za mednarodne transporte v Ljubljani,
s sedežem v Ljubljani, z delniško glavnico 4,000.000 kron. '
Nova delniška družba prevzame podružnice stare delniške družbe „Balkan“ v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Beogradu in na Dunaju z vsemi aktivi in pasivi po bilanci z dne 30. junija 1920.
Vso delniško glavnico nove delniške družbe „Balkan“ v višini 4,000.000 K, razdeljeno na 10.000 delnic v nominalni vrednosti po 400 K, ki se glase, na prinosnika, je prevzela Jadranska banka. Del teh
delnic, t. j. 7500 delnic
v skupni vrednosti 3,000.000 K, stavlja Jadranska banka na javno subskripcijo ob nastopnih pogojih:
1.	) Nove delnice se nudijo interesentom po 400 K plus 5 % ne obresti, računajoč od dne 1. julija 1920. do dne vplačila. Delnice so takoj pri podpisu polno vplačljive.
2.	) Delničarji participirajo na čistem dobičku izza dne 1. julija 1920.
3.	) Rok za subskripcijo novih delnic se prične dne 2 5. januarja 1921. in traja do vštetega dne 15. februarja 192 1.
4.	) Jadranska banka si pridržuje pravico, da prj dodelitvi delnic nove delniške družbe „Balkan“ predvsem vpošteva delničarje stare družbe „Balkan“.
5.	) Delnice se bodo izdajale v izvodih po 1, 5, 10, 25, 50 in 100 delnic. Začasno se bodo izdajala potrdila o dodeljenih delnicah; ta potrdila se kes-neje zamenjajo za delnice nove družbe „Balkan“.
6.	) Kot podpisovalnice fungirajo: Jadranska banka v Trstu, Ljubljani, Mariboru, Dubrovniku, Zagrebu, Splitu in Beogradu.
7.	) Jadranska banka si pridržuje pravico repar-ticije delnic v roku do dne 25. februarja 1921. Sub-skribenti imajo pravico dne 26. februarja 1921. dvigniti vplačano protivrednost za nedodeljene delnice..
V Ljubljani, dne 15.januarja 1921.
Jadranska banka.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d, v Ljubljani.