Isz listov —1 »Noben otrok ne sme biti lačen« je naslov članka v »Domovini« z dne 17. oktobra. Med drugim razpravlja člankar tudi sledeče: Vprašanjc je, kje naj se po kmečkih in hribovskih šolah šolske kuhinje prirede. Največ naših šol nima za to primernih prostorov, saj še za pouk šolske sobe komaj za silo ustrezajo. Šolski prostori so največ pretesni že zdaj. Tako o ustanovitvi kuhinje ni misliti v danih razmerah. Veliko šol nima niti primernega upraviteljevega stanovanja. Kjer so taka stanovanja, bi se pač dalo za deco kuhati v upraviteljevi kuhinji, k čemur bo vsak šolski upravitelj rad pristal in uredil tako, da bo kuhinja za vse zadostovala. Toda kjer tega ni, bo treba misliti na kak drug izhod. Mnogokje bi se dobila primerna kuhinja v kaki zasebni hiši na razpolago; drugod bi se mogoče dala preurediti kaka šolska saba v ta namen. Vsaka šola bo znala že na kak način rešiti važno vprašanje, treba je le zadostnih sredstev na razpolago. Povsod, kjer koli se bo ustanovila šolska kuhinja, bi moralo učiteljstvo s šolsko mladino askrbeti nabiranje darov pri boljših kmetih pa bi se lahko nabrale precejšnje množine živeža za revne otroke. Dobavo brezplačne moke za peko kruha pa naj bi preskrbel državni prehranjevalni urad. — Z dobro voljo in z delovanjem učiteljstva, ki je vsekdar pripravljeno v vsakem pogledu stati ob strani učeči se mladini, se bo dalo ugoditi želji in odredbi ministrstva prosvete, če bo poleg dobre volje učiteljstva tudi dovolj denarnih sredstev na razpolago. —1 Pod vlado maršala je naslov uvodnika v »Slovencu« z dne 18. okt., v katerem čitamo tudi sledeče: V nezasedenem ozemlju pa se često kaže pomanjkanje dobre volje in potrebne pokorščine. Tako na primer se je precejšen del učiteljstva branil, da bi prebral ob pričetku šole nek oklic maršala. Svobodomiselno učiteljstvo, ki nosi velik del krivde zaradi poraza Francije, se je prve tedne nove vladavine potuhnilo, sedaj pa že tajno rovari proti vladnim odredbam in učiteljske organizacije, ki so bile razpuščene, še vedno tajno delujejo in izdajajo okrožnice svojim članom, v katerih nasprotujejo smernicam nove kulturne politike. SODOBNA GAZELA Da je propadla Francija, kdo je kriv? Učitelj! Da vojna vihra zdaj divja, kdo je kriv? Učitelj! In da draginja tare nas ter cvete špekulacija, kdo je kriv? Učitelj! Da nimamo bombaža več in da je slaba letina, kdo je kriv? Učitelj! In da poplave nam groze, ker lije vedno iz neba, kdo je krivr Učitelj! Da Nacetova prasica je povrgla le miadiča dva, kdo je kriv? , Učitelj! Da stari Štef je prehlajen in revmatizem muči ga, kdo je kriv? Učitelj! »Toti list« št. 20. —1 Domoljub z dne 16. oktobra ponatiskuje članek g. Rudolfa Pečjaka iz »Slovenskega učitelja« Novo življenje — nova šola in pravi med drugim tudi: Iskali smo le preradi v napačno smer, v zunanjost, saj smo v teh 20 letih na račun stvarnosti in praktičnosti naravnost izganjali duha iz življenja in s tem v zvezi iz naših šol. Zagazili smo v še hujši materializem, v še huje razvrednotenje človeka. Čas drvi z mrzlično naglico, življenje se stresa v svojih temeljih. Stari liberalni šoli poje smrtno pesem in ji ne bodo nobene zunanje reforme več pomagale. Treba jo je podreti v njenih temeljih, ker gre za same temelje. Vse pa, kar je imela drugega dobrega stara racionalistična šola, lahko prevzamemo. —1 Trpki očitki podeželskega učitelja iz Srbije. Beograjska »Politika« je otvorila anketo o poslanstvu našega učiteljstva na vasi. Anketa je zelo zanimiva in se oglašajo v njej poleg učiteljev tudi drugi javni delavci s podeželja. Iznesena je bila že cela vrsta lepih misli in je anketa povsem drugačnega značaja in pomena, kakor so bili nedavni izpadi znanega gospoda v »Domoljubu« proti slovenskim učiteljem. — V zadnji »Politiki« sta se oglasila v imenu učiteljev dva pripadnika tega stanu. Oba opozarjata na težave, s katerimi se mora boriti danes naš učitelj pri svojem izvenšolskem delovanju med narodom. »Naša vas — pravi prvi — ni več vas, kakršno smo poznali pred svetovno vojno. Dogodki zadnjih treh desetletij so do dna spremenili njeno dušo in njen obraz. Potrebe vasi so danes vse večje in globlje, kakor so bile pred svetovno vojno. Vsem tem potrebam mora ustrezati naš narodni učitelj, ki mora biti založen s skoraj enciklopedičnim znanjem, če hoče svetovati na vsa stavljena mu vprašanja. Naš učitelj dobi svojo strokovno izobrazbo v učiteljišču, kjer presedi pet let. V tem času se uči vrsto potrebnih in nepotrebnih predmetov. Ves pouk sloni na pripravi za delo v okviru samo šole in med štirimi stenami učilnic. Vseh pet let ne sliši v šoli ničesar o tem, kako naj se kulturno in socialno udejstvuje na vasi, kjer bo učil mladino. Vsi mogoči činitelji napadajo in očitajo učiteljem, da se še premalo udejstvujejo med Ijudstvom. Nihče pa ne napada n. pr. zdravnikov. če skrbe samo za svoj poklic in pobirajo honorarje. Nihče ne očita šumarjem, da sede samo v svojih pisarnah in da se kulturno ne izživljajo v vasi, kakor se tudi ne mnogi agronomi, ki beže v pisarne, da bi bili čim dalje od naroda. Isto velja tudi za vse druge uradnike, ki prihajajo večinoma med narod in na vas samo v raznih komisijah z večjimi ali manjšimi dnevnicami.« (»Jutro« 18. okt.) —1 Nemške šole na Hrvatskem. »Ravnopravnost«, ki izhaja v Beogradu, objavlja, da je bilo v začetku novega šolskega leta na Hrvatskem 56 osnovnošolskih oddelkov z nemškim učnim jezikom. V teh oddelkih je učilo skupno 42 nemških učiteljev. Z odlokom banske uprave so bili odprti novi nemški oddelki v 7 krajih. Banska uprava je v posebnem razpisu dovolila, da zadostuje že 25 nemških šolskih otrok, da se odpre nemški razred na osnovni šoli. Za vpis v nemški razred je na Hrvatskem dovolj, ako starši dajo pismeno izjavo, ki je prosta takse, da pripadajo k nemški narodnosti in da želijo, da njihovi otroci obiskujejo nemško šolo. (»Slovenec« 18. okt.) —1 Katoliški vzgojitelj je naslov članka v »Slovencu« z dne 19. oktobra. V članku pravi člankar tudi sledeče: »Da bo katoliški učitelj popolnoma na svojem mestu, mu je najbolj potrebna lojalnost in čistost. Otroci so nagnjeni k Iažnivosti in tudi majhne laži na otroke najpogubneje vplivajo. Učitelji morajo biti prežeti z globoko pobožnostjo. Razred se naj ne poučuje samo v verskih resnicah, potrebno bi bilo tudi, da se od časa do časa ves posveti skupni molitvi, ki naj med učenci goji zavest in blagodat pobožnosti.«