IL 1*3 UREDNIŠTVO IN TJPRAVNIflTVO: LJUBLJANA, IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa ogiaae ls Kraljevine Italije ta UNIONE PUBBLICITA ITAUANA S. A-, MILANO ULICA 5. — RLEFON: H«, 81-2J, 11-Z4, «1-25 ta »1-2«. — Izhaja la pubbllcita no poročno: Strateški ključ BesaraMje je v naših rokah. Zaključila se t« bitka za vrhove pogorja Cornesri. Teren je očiščen. Zavzeta so mesra Hctm, Soroca. Orhej in Kišinjev. Podrobno se je o teh operacijah izvedelo, da so v Besarabijo prodrle čete iz Bukovine. 2e nekaj dni po zasedbi Čemovic •o rtrrrRrrtske Čete s pomočjo nemških me-hanrorenih oddelkov prodrle v smeri proti severovzhcdu do Horina, ki je h'f\ kma-ki v nimunskih rokah. Položaj sovjetskih aH v Bcsarabiji >e postal zaradi tega ne-vadbSen. Borbe so se nadaljevale m so dovodile do zavrkievan ja Soroce, Orheia in Kišrnjeva. Z zasedbo teh mest se je vzpostavila meja med Rumunijo rn Rusijo, kakor je bjla do leta 104(1. Rumunske čete so nad Dnjestrom vse do centralne Besarabije Madžarsko vojno poročilo Budimpešta. 18. jtrhja s. Vrhovno poveljstvo madžarske vojske je snoći ob ia vilo: N"a fronti ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Nemci zasedli Polock Berlin, \H. nilija s. Nemške čete so zlomile sovražni odpor in so zavzele trdnjavo Polock na Dvim. l^jetih je bik> izredno ranoj) ruskih vojakov. Tud- plen je ogromen. Nemške čete »so se polastile velikih sklad i šč mu niči je. Tri velike bitke Helsinki. 18. julija, s. V kompetentnih krogih razlagrajo, da so poročila o vojnih dogodkih v zadnjem času zaradi teg"a tako redka, ker potekajo bitke na izredno obširnem področju. Tri velike bitke z velikanskim številom sil so sedaj v teku okoli Leningrada, Moskve in Kijeva. Na kijevski fronti si rdeča armada prizadeva z vsemi sredstvi, da bi branila glavno mesto Ukrajine in zbira na fronti znatne oklopne in mehanizirane sile ter najboljše oddelke konjenice. Vrhovni poveljnik tesra sektorja maršal Bud jen i pozna zelo dobro to področje, ker je semkaj bežal že dvakrat pred poljsko vojsko v vojni leta 1921. Sile, ki jih pošilja Bud jeni v prve črte. uničujejo nemški oddelki sistematično. Na osrednjem delu fronte potekajo borbe ob cestah, ki vodijo v Moskvo, toda odpor Timošenkovih čet že popušča zaradi Davala napadajočih čet. Vzdolž vse fronte od Finskega zaliva do Črnega morja nadaljujejo nemške sile svojo taktiko, da najprvo zapletejo sovražnika v boj. potem pa ga uničijo. Nemška zasedba Estonske je sprožila operacije, ki jih Je pričela sovjetska mornarica. Odgovor Nemcev in Fincev pa je bil neposreden in rdeče edinice so bile prisiljene umakniti se v vzhodni del Finskega zaliva, ker jih naprej napadajo torpedovke in nemška letala. Kijev obkoljen Berlin, 18. jul. u. Nemške divizije, ki so prodrle skozi Stalinovo črto, so obkolile Kijev in je — če ga niso že zavzele, kakor mnogi zatrjujejo — prestolnica Ukrajine vsekako tik pred padcem. Borba za utrdbe Berlin, 13. julija s Na bojišču blizu Kijeva so nemške pehotne čete predvčerajšnjim razdejale poslednje sovjetske utrdbe. Bile so že prei hude poškodovane od nemškega topništva. Posamezni oddelki sovjetskih čet pa so se še lahko skrivali v njih in se branili. Utrdbe so segale po tri etaže pod zemljo Ko so nemške čete že prodrle mimo njih dalie proti vzhodu, so se sovjetski oddelki pojavili iz njih. Nemške čete. ki so sledile motoriziranim divizijam, so tedaj bliskovito napadle posamezne utrdbe in jim preprečile, da bi z boka in za hrbtom napadle prodirajoč© nemške sile. Tako se je neki manjši nemški pešadij-ski oddelek pognal na neko trdnjavo, ki je imela več etaž. Pod zaščito umetne megle se je četa približala kupolam trdnjave in jih pognala v zrak. Sovjetski vojaki, ki so bili v trdnjavi, so se tedaj predafli. Sovjetski vojaki so bili zaprti v utrdbe. Iz njenih ruševin so potegnili na dan 20 ranjencev. Sovjeti skušajo s protinapadi zadržati nemško prodiranje Berlin, 18. julija, s. Pri svojem umiku skušajo ruske čete kakor poroča DNB, na odseku pri Kijevu s protinapadi zadržati zasledovalce in si tako pridobiti potrebni čas za svojo reorganizacijo. Pri enem takih protinapadov se je neki nemški pe-šadijski polk znašel proti celi oklopni diviziji, ki j jo je podpirala še motorizirana brigada planinskih lovcev. Petkrat so st» sovjetski tanki pognali na širokem področju proti nemški črti. Vsi napadi pa so bili odbiti od protitankovskega topništva, strojnic in poljskih topov. Na neki točki je bilo razdejanih 32 sovjetskih tankov. Uničena radijska postaja .ierlin, 18. juL d. Neko nemško bojno letalo je v sredo na izvidniškem poletu v prostoru pri Leningradu v nekem gozdu odkrilo veliko radijsko postajo s štirimi stolpi, okoli katere je vladala velika delavnost. Protiletalsko topništvo je takoj pričelo obstreljevati letalo. Toda nemški bombnik je vendar uspešno prešel v napad in že takoj s prvo salvo dosegel polne zadetke z bombami. Druga salva je naselbino popolnoma uničila. Med ruševinami sta ležala tudi dva prevrnjena radijska stolpa. Letalski boji Helsinki, 18. julija, s. Službeno poročajo, da je finsko letalstvo uspešno podpiralo čete v borbi s sovjetsko vojsko. Finska letala so bombardirala železniške proge, transporte, oklopne vozove, čete in avtomobilske kolone na pohodu. Skupine str-moglavcev so uničile več sovražnih topniških postojank. Na več točkah so razdejale železniško progo proti Murmansku. Posebno pri Lotinanpelru in pri Petrovskojem. Druga letala so skupno s topništvom podpirala prodiranje finskih čet. V številnih letalskih spopadih so vselej dosegla velike uspehe. Vo]na na morju Sovjetska izvidnica „Taškent" potopljena Berlin, 18. julija s. Neka nemška izvid-niska ladja je 15. julija napadla in hudo poškodovala sovjetsko izvidnLško ladjo »Taskent«. Ladja je izpodrivala 2895 ton vode m je bila dograjena leta 1939. Oborožena je bila 9 5 topovi po 130 mm, 6 protiletalskimi topovi po 45 6 tež- kimi strojnicami. Nadalje sta bili na ladji dve torpedni cevi po 933 mm. Njeno brzina je znašala 42 vozlov na aro. »Taškent* je bila še lani na Ornem morju. Sele pred nekaj meseci je priplula na Baltiško morje. Mornariški krogi sodijo po tej okoliščini, da gre ▼ tem ffcOMi za dokaz o ruskih napada+mh načrtih. Rim, 18. julija a. Ant^ei* admirali teta je objavila, da je bila potopljena angleška pomožne ladja »Ladv Sonerac Posadko je štete 175 ljudi. Rešilo se jih je 138. Rooseveltova „šesta kolona44 Berlin, 18. julija, s. Kakor poročajo lz Amerike, piše »Volkischer Beobachter«, je po Rockefellerjevem načrtu za »utrditev medameriških odnosov« določenih nad 6 milijard dolarjev za zastrupijevanje javnega mnenja v državah Južne Amerike. Po navodilih predsednika Roosevelta se razvija ta propaganda pod pretvezo obrambe vse zapadne poloble pred neko namišljeno nevarnostjo lz Evrope. To so najbolj Uplini znaki Rooseveltovega imperializma, pravi nacistično glasilo, ki se poslužuje pravcate ^šeste kolone« za navidezno obrambo ameriških interesov, da bt še bolj zasužnjil tiste ameriške države, ki uživajo Se nekaj svobode. Enako je Roosevelt ravnal do Anglije, ko je zasedel Islandijo. Severnoameriški načrti tako glede Evrope, kakor glede Pacifika in Vzhodne Azije nimajo meja in vse naj služi samo za uresničitev teh načrtov. »Deutsche Algemeine Zeitung« piše, da je bilo treba potrošiti nad en milijon dolarjev za ugotovitev mnenja v različnih predelih Amerike. Po Rockefellerjevem načrtu | naj bi se predvsem ugotovilo, kolikšna je propaganda osi v Južni Ameriki. In končno, zaključuje list, kaj se razume pod »propagando osi« ? Površne raziskave bi ugotovila, da razumejo pod tem sleherno možnost ameriških narodov, da bi se zavedli posledic tako zvane gospodarske vojne Angležev. V skladu z ameriškim Imperializmom je tudi to, da hoče izbiti predvsem svoje koristi ter je s tem namenom vprege! v svoj voz celotni ameriški kontinent. Ni dvoma, piše »Lokal Anzeiger«, da so z uresničenjem tega načrta izpostavljene vse države Južne Amerike Rooseveltovi agresivnosti. Te države naj ne pozabijo, da jih je nedavno Roosevelt ščitil pred napadom Nemčije in Italije. Sedaj je napadalec Roosevelt sam. Gre za tipično židovsko postopanje, ki se je že pokazalo v mnogih državah v različnih zgodovinskih dobah. Vlade držav Južne Amerike naj bi o tem premišljale in izvajale temu primerne posledice. La visita nfficiale di statisti bnlgari a Roma Sofia, 18 luglio. s. Si comunica ufficial-mente: H Presidente del Coosigho di Bul-garia signor Bogdan Filov e 11 ministre degli Affari Esterl signor Ivan Popov giungeranno a Roma in visita uffietale il 21 corrente. La presa di Polock Berlin o. 17 luglio. s. Truppe tedesehe tr a vol ta la resistenza nemi ca, hazmo espu-gnato la fortezza di Polock sulla Duna. So-no stati catturatl moiti prigtonierl. Ingen-te e pure il bottino. F*ra 1'altro sono cadutl nelle manj ded tedesehi grandi depoaiU di munizioni. Ženeva, 18. jul. d. Kakor javljajo iz Londona, napoveduje glasilo delavske stranke »Daily Herald« skorajšnjo rekonstrukcijo angleške vlade, ki po no bi bOa večjega obsega. Duff Cooper naj bi po pisanju lista izpadel iz vlade, no njegovo mesto pa bi bil imenovan Churchillov parlamentarni tajnik Brakin. »Dailv Bagposo— javlja, da bo tudi sedanji podtajnik sa zunanje zadeve Butler dobil novo funkcijo. Filov in Popov obiščeta Rim Sofija, 18. julija, s. Predsednik bolgarske vlade Bogdan Filov in zunanji minister Ivan Popov prideta 21. t. m. v Rim na službeni obisk. Konferenca diplomatov 18. julija, d. Na povabilo zunanjega ministra v. Ribbentropa so se tu včeraj zbrali vsi nemški veleposlaniki in poslaniki, akreditirani pri evropskih državah, kakor tudi vsi tiskovni m kulturni referenti poslaništev. Zunanji ministar jo podal pred zbranimi dSpkmiaiaklmi predstavniki obsežen pregled mednarodnega polodiaja In izjavo o ciljih SMOŠSBJS poUtl-1-?. Tiskovnim m kulturnim foferontran so bile podane smernice njihovega bodočega delovanja, zlasti glede sodelovanja s tno-in radijskimi r, 18. jnL d. Po informacijah lz dobro poučenih krogov bo francoska vlada zopet rekonstruirana. Na novo pa bosta sssno »«T»*Fri** pa! u i za prehrano in notranjo zadeve. No potrjujejo aa en-ka ht sedanji poslanik t Pariza dan opoldne. Mesečna CXJNCESSIONARIA ESCLUSIVA estera: UNIONE PUBBLICITA IT ALI ANA S. A^ MILANO. Un nuovo successo nell'Atlantico Una petroliera affondata da un sotmnergibile, tuTaltra nave centrala nel Mediterraneo centrale dalTarma D Quartier Generale delle Forze Armate comunica In data di 17 luglio U seguente boUettino di guerra n. 407: NeU'Africa settentrionale sul fronte di Tobruk e s tato sventato un tentativo di esplorazione da parte di autoblinde ne-mlche. Noetri velivoli hanno colpito posi-zloni fortificate della piazza e basi aeree nemiehe in Egitto; nei pressi di Si\va sono stati bom bar da t i e mitragliati reparti e automezzl britanniei. Bombardieri in pic-chiata hanno attaccato ciue piroscafi al largo di Marsa Luch: un piroacaJo dt 1500 tonneUate e stato centrato ed e da rite« nersi affondato. Su Bengasi e su Tri poli U nemieo hs> eompiuto nuove ineursionl causando llevi danni. Nell'Africa orientale vivaee atttvita. 61 artiglieria nel settore di Uolchefit. Un n ostro sommergibile operante ln A*-lanrico al romando del eapitano di eorvefc-ta Ferdinando Calda ha affondato ona petroliera di 8000 tonneUate. Nov uspeh na Atlantskem ocear.u Velika petrolejska ladja potopljena, neki drugi parnik so z bombami za de! a letala na vzhodnem Sredozemskem morju Glavni Stan Oboroženih Sil je objavil 17 julija oaslednje 407. vojno poročilo: V noč) na 16. t. m. so naši letalski hi deliti bom bar diraJi letalska oporišča na MaltL v Severni Afriki je bil na fronti pri To bruku preprečen izvidni&ki poskus, ki so gs pod vzela oklopna vozila sovražnika. Nasa letala so zadela utrjene postojai se je, da je bilo nekaj nemških m itafcr-lanskfll vojakov, ki so pob rali i take predmete, hudo ranjenih, eden pa je bil sfcit. Hrvatska Narodna zaščita Pomožna organizacija hrvatske narodne obrambe Zagreb, 18. julija a Poglavnik in maršal Kvaternik kot minister narodne obrambe sta podpisala dekret, s katerim se ustanavlja Narodna zaščita. Dekret vsebuje 14 členov, ki določajo med drugim: Narodna zaščita je organizacija hrvatske vojske z namenom, da prepreči posredne in neposredne nevarnosti, ki lahko nastanejo spričo stavk, vojnih in naravnih nesreč ter lahko povzroče škodo narodnemu in gospodarskemu življenju ter prometu na hrvatskem ozemlju. Vsi hrvatski državljani so dolžni ravnati se po določbah tega dekreta ter pravilnikov, ki bodo na njegovi osnovi še izdani. Služba v Narodni zaščiti je obče obvezna za mladeniče od 15. leta starosti do pri če tka njihovega vojaškega službovanja. Narodna zaščita bo skrbela za vojaško izobrazbo mladine pred nabori in za delovno shižbo. Tudi oni civilisti, ki niso hrvatski državljani, s žive na Hrvatskem, so dolžni sodelovati v Narodni zaščiti, kolikor njihove obveznosti v tem okviru niso v nasprotju z mednarodnim pravom. Za potrebe Narodne zaščite se lahko rekviriraj o vse premičnine. Oproščeni so službe v Narodni zaščiti starci in bolniki. Člani Narodne zaščite so dolžni strogo molčati o vsem, kar so v službi videli in čuli. Dekret določa tudi kazni za vse vrste prestopkov. Knez Konoje sestavlja novo faponsls vlado Tokio, 18. julija s. Knez Konoje, ki mu je bila zopet poverjena sestava vlade, je od zastopnikov vojnih sil prejel zagotovilo, da ga bodo podpirali. Popoldne je brl na dvoru in nato se je pričel posvetova/ti S posameznimi političnimi prvaki za sodelovanje v novi vladi. Sestal se je najprej % baronom Hiranumo. Govorila sta eno aro. Sledili so sestanki z vojnim in morna-1'iAiui ministrom. Z njima se je knez Ko noje popolnoma, sporazumel. Nato se je sestal se z drugimi osebnostmi. Vladni krogi so mnenja, da mu bo danes uspelo sestaviti novo vlado. V njej bo nekaj dosedanjih ministrov. Knez Konoje bo novi kabinet najbrže se danes dopoldne predstavil cesarju. Včeraj popoldne so bila v vojnem in mornariškem ministrstvu posvetovanja vodilnih zastopnikov japonskih oboroženi sil. Tokio, 18. julija, s. Agencija Domel poudarja, da razlagajo v japonskih finančnih krogih preosnovo vlade kot dokaz, da v vladi ne bo bistvenih sprememb v osnovnih smernicah tako v Tarnanji kaJcor toni T notranji politiki. Predvideva se vendar, da bo nova vlada še ojačila prizadevanje vsega naroda da se vojaška moč poveča spričo spremenjenega položaja na svetu- Po mnenju vplivnih japonskih finančnih m industrijskih voditeljev bo tretja Konojeva vlada povečala vojno produkcijo s pomočjo strožje državne kontrole nad giavntml industrijami, zlasti nad premogovnimi, pe-trolejskimi m kemičnimi. Spopolnjena bo kontrola produkcije ta potrošnje, izdani bodo potrebni davčni in valutami okrepi. New Toric 18. juL u. Poročila iz Londona in Washtagtona javljajo, da v obeh prestolnicah z največjo pozornostjo zasledujejo,» kakšno stališče bo zavzela Japonska spričo sedanjega mednarodnega položaja. V Londonu pravijo, da so dogodki, kakor zatvoritev pristanišča K obe za 10 dni, japonski vojaški pokreti ta vpoklic novih rezervistov pod orožje, znaki, ki pomnožujejo skrbi in napetost za btižnjo bodočnost NajaujSe za Anglijo 18. julija, s. V Londonu je ob priliki nekega banketa govoril lord AJexan-der, ki je ponovno izjavil, da bodo najhujši dnevi vojne za Anglijo šele prišli. Rekel je, da odvisi obstoj Angležev od bitke za Atlantik. Najvažnejši problem je zdaj, je rekel, da oslabimo nemško letalstvo in onemogočimo akcijo nestevilnih nemških podmornic. Bombe na Suez Berlin, 18. julija, s. Kakor javlja vojno poročilo, so nemška letala z zelo velikim uspehom bombardirala v noči na 18. julija pristanišče Suez in obširna skladišča pogonskih snovi. Po naknadnih vesteh se dote Je bil napad eden najhujših, U jih je izvedlo nemško letalstvo. Ugotovljeno je bilo nadalje, da je neka trgovska ladja s 12.000 tonami, ki je bila zadeta pri bombardiranju dne 14. julija, Se vedno gorela, Stockholm, 18. julija d. Za ju-tri je sklicana v kraljevi dvor pri Goteborgu seja švedske vlade. Seji bo osebno predsedoval kralj Gustav. Smrtne obsodbe vohunom ▼ Bolgariji Sofija, M jul s. Pred vojaškim sodiščem je bil včeraj proces proti 4 vojaškim vohunom in sicer Juriju Plitnickem, Sergeju Osiuku. Edvardu Sokolovskem in Mihaela Skoblikovu. Vohuni so bili obsojeni na smrt in bodo obešeni. r Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Petek, 18. Julija l&4l-xrx. Stev. 163 Conguaglio degli stipendi e assegnl per il personale delTex Stato fugoslavo e degli altri Enti pabblici L'AIto Commissario per la proviricia dl Lubiana, visto il R. D. 2 giugno 1941-XIX, n. 492, relativo alla c onversione della valuta dellex Regno di Jugoalavia nella pro-viricia di Lubiana. visto larticolo 3 del R. D. L. 3 magpio 1941-XIX, n. 291, relativo alla cosutuzione della provincia di Lubiana, visto che le ope razi oni di conversione dei dinari in Lire italiane hanno avuto ini-zio col 19 giugno 1941-X1X. ritenuta lop-portirnita di stabilire che con la indicata decorrenza siano convertiti in Lire italiane gli emolumenti ed assegni diversl ri-scossi dagli impiegati e dai salariati del-l'ex Re^no di Jugoslavia in servizio presso i vari uffici statali della provincia di Lubiana, e dal dipendenti di tutte le catego-rie del le Amministrazioni dei vari Enti pubblicl. ordlna: 1- Gli emolumenti ed aasegnl diversl de- gli impiegati e dei salariati -rex-regime> in servizio presso i vari uffici statali della provincia di Lubiana. dei dipendeoti delle varie categorie delle Amministrazioni degli Enti locali, son da, liquidarsi con de-correnza dal 19 giugno a. corr. nella mi-sura di Lire 38 per dinari 100. 2. Gli emolumenti convertiti in Lire italiane nella proporzionc di cui sopra saran-no corrispcsti agli aventi diritto col 1« luglio p. v., mentre gli arretrati spettanti agli interessati per il periodo dal 19 al 30 giugno a. c. saranno corrisposti agli aventi diritto col 1* luglio p. v., mentre gli arretrati spettanti agli interessati per il periodo dal 19 al 30 giugno a. c. saranno cor-risposti con ogni sollecitudine e, comun-que, nan piu tardi del lo agosto p. v. Lubiana, 26 giugno 19il-XIX. L'AIto Commissario Emilio Orajdoli Izravnava plač in prejemkov za osebje bivše jugoslovanske države in drugih javnih ustanov Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, na podlagi Kr. uredbe z dne 2. junija 1941-XIX, St 492, o zamenjavi valute bivše kraljevine Jugoslavije v Ljubljanski pokrajini, na podlagi člena 3. Kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št, 291, o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine, glede na to, da se je začela zamenjava v italijanske lire dne 19. junija 1941-XIX in ker smatra za potrebno upoštevati, da so se z omenjenim dnem spremenile v italijanske lire plače in drugi prejemki uradnikov in plačevancev bivše kraljevine Jugoslavije, ki službujejo pri raznih državnih uradih Liubljanske pokrajine, in nameščencev vseh vrst pr: upravah raznih javnih ustanov, odreja: 1. Plače in drugi prejemki uradnikov in plačevancev prejšnjega režima, ki službujejo pri raznih državnih uradih Ljubljanske pokrajine, in nameščencev raznih vrst pri upravah krajevnih ustanov se morajo likvidirati od 19. junija t 1. dalje v razmerju 38 lir za 100 dinarjev. 2. Prejemki, spremenjeni v italijanske lire v zgoraj navedenem razmerju, se morajo izplačati upravičencem dne 1. julija t. 1.. zaostanki pa. ki sredo prizadetim za razdobje od 19. do 30. junija t. L, se morajo izplačati čimprej, nikakor pa ne pozneje ko 1. avgusta t. L Ljubljana, dne 26. junija 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli Razionamento dei dello zucehero L'AIto Comrnissario per la provincia di Lubiana. viste le proprie ordinanze 18 giugno 1941-XIX. n. 45 e 46, concementt l*ob-bligo di denuncia delle giacenze di generi di prima necessita. ritenuta Popportunita, di estouedre la disciplina dei consumi ad altri generi di prima necessita, ordina: Art. 1. 5V>no sottoposti a razionamento 1 grassi alimentari: strutto, lardo, olio e burro — nonehe lo zucehero ed il sappone di tipo unlco. Le razioni mensili saranno determinate di volta in volta. Art. 2. I commercianti al minuto posso-no cedere i generi razionati soltanto verso il ritiro del corrispondente tagliando della carta annonaria. Art. 3. La distribuzione delle carte an-nonarie avra luogo a cura dei comunt. La organizzazione della distribuzione e. affidata all'Ente per 1'alimentazione del-PJJtO Commissariato. Art. 4. Le razioni nan spettano ai pro-duttori e a chiunque detenga, a pualsiasi grassi alimentari, e del sapone titolo, taluno dei generi razionati. Art. 5. II razionamento per lo strutto, il lardo, 1'olio e lo zucehero entra in vigore col 16 luglio 1941-XIX. Per il periodo fino al 31 luglio 1941-XIX spetta ai consuma-tori la meta del quantitativo indicato alla carta annonaria. La data di en t rat a ic vigore per il razionamento del burro e del sapone sara ul-teriormente determinata. Art. 6. La frode consumata o t en tata per assicurarsi i generi sottoposti a razionamento e non spettanti, o in m isu r a su-periore a quella spettante, comunque eser-citata, e punita con Tamrnenda da 100 a 5000 Lire e, nei časi piu gravi, con 1'arre-sto da giorni 15 a 3 mesi. Art. 7. La presente ordinanza entra in vigore dalla data della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana, Lubiana, 15 luglio 1941-XTX. L'AIto Commissario Emilio GrazIoU Racioniranje jedilnih tolsc, sladkorja in mila Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi svojih naredb z dne 18. junija 1941-XIX. št. 45 in 46, o dolžnosti prijave za zaloge življenjskih potrebščin in smatrajoč za umestno razširiti ureditev potrošnje na druge življenjske ptrebščine, odreja: Člen L Racionirajo se jedilne tolšče: mast, slanina, olje in surovo maslo, kakor tudi sladkor in enotno milo. Mesečni obroki se določijo sproti. Člen 2. Trgovci na drobno smejo oddajati racionirane potrebščine samo za ustrezni odrezek živilske nakaznice. Člen 3. Živilske nakaznice porazdeljujejo občinski uradi. Ustroj razdeljevanja se po ver j a Prehranjevalnemu zavodu Visokega komisa-riata. Člen 4. Obroki ne gredo ne proizvajalcem ne tistim osebam, ki imajo po katerem koli naslovu katero izmed racionira-nih potrebščin. Člen 5. Racioniranje masti, slanine, olja in sladkorja stopi v veljavo z dnem 16. julija 1941-XIX. Za razdobje do 31. julija 1941-XIX gre potrošnikom polovica količine, navedene na živilski nakaznici. Kdaj stopi v veljavo racioniranje surovega masla in mila, se določi pozneje. Člen 6. Kakor koli storjena ali posku-Šana prevara, da se priskrbijo racionirane potrebščine, ki komu ne gredo ali da si jih priskrbi v višji meri, nego mu gredo, se kaznuje v denarju od 100 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom od 15 dni do treh mesecev. Člen 7. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. V Ljubljani, dne 15. julija 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Scioglimento di associazioni politiche L'AIto Commissario per la provincia di Lubiana, considerato che le associazioni «Sokol>, «Orjuna», ^četniki*, «Delavsko prosvetno društvo Tabor>, cSoca», «Idri-ja*, ^Jadranska straža>, hanno esplicato sempre attivita contraria agli interessi ita-liani. ordina: Art. 1. Le associazioni «Sokol*, «Orjuna*, «5etniki», «Delavsko prosvetno društvo Tabor*, «Soča>, «Idrija», ^Jadranska straža* sono sciolte ed i loro beni mobili ed immobili. da chiunque detenuti, sono confiscati a favore dell'Alto Commissariato per la provincia di Lubiana. Art. 2. £ fatto divieto di portare o es-porre distintivi, segni. emblemi che abbia-no comunque riferimento a dette associazioni. Art. 3. Chiunque sia in possesso dl beni, distintivi o emblemi di cui agli articoli precedenti, di atti, registri o documenti delle disciolte associazioni, deve farne consegna all'autorita di pubblica sicurez-za entro cinque giorni dalla data di entra-ta m vigore della presente ordinanza. Art. 4. L*inosservanza delle disposizioni di cul agli articoli precedenti e punita con II Comandante Generale dei C. C. R. R. Ecc. Remo Gambell a Lubiana Ieri alle 12 e arrlvato a Lubiana 11 Comandante generale dei Carabinieri Generale di Corpo d'Armata Remo Gambelil per compiere, iniziando U giro di questa provincia, u na visita ai eomandi delTAr- ma dinlooati nei territori di nuova oreupa-Ztone. L'£ocellenza liambeili, che č uno dei piu bei nomi del no* tro esercito, č ae-compagnato nel suo giro dal Capo di Stato Majrgiore del Comando ^oneralp col. Barengo e delM'ifioiale superiore addetto ten. col. 8chiavoni. Erano alla stazione a ricevere rillustre generale il Comandante del Corpo d'Armata Eee. Kobotti. il viceprcfctto Bisla e U maggiore Cavallero in rapprcsentanza del-Alto CommJssaris, II Comandante della Diviaione gen. Orlando, U Questore, U comandante del Oruppo dei Carabinieri maggiore Lomhardi. il comandante la compa-gnia interna cap. Spadafora, il commissario dott. Marehetti. Nella giomata di ieri 1'Eoo. Oamhelli ha sostato a Lubiana. Vrhovni poveljnik Kr. Karabir jer je v Eksc. Remo Gambelli v Ljubljani Ljubljana, 18. julija. Včeraj ob 12. jo prispel v Ljubljano vrhovni poveljnik Kr. Karabinerjev General Armijskoga Zbora Remo Gambelli. Potoval bo po pokrajini in bo obiskal krajevna poveljstva Kr. Karabinerjev na zasedenem ozemlju. Eksc. Gambellia, ki je med najslavnejšimi možmi nase vojske, spremljata na njegovem potovanju Načelnik Štaba vrhovnega poveljstva polkovnik Barengo in Sta- nu dodeljeni višji častnik podpolkovnik Schiavoni. Na železniški postaji so ujrlcdiiega generalu sprejeli poveljnik Armijskoga Zbora Eksc. Kobotti, vice prefekt Bisia, major Cavallero kot zastopnik Visokega Komisarja. Poveljnik Divizije General Orlando, Kvestor. poveljnik Skupine Karabinerjev major Lombardi, poveljnik notranje čete kapetan Spadafora in komisar dr. Marehetti. Včeraj se je Eksc. Gambelli mudil v Ljubljani. Začetek žetve v Ljubljani V ljubljanski okolici bo letošnja letina boljša od lanske Ljubljana, 18. julija Čas žetve ima na deželi poseben čar; žetev, čeprav ni Lahko delo. je prazničen dogodek kakor n. pr. trgatev. Ljudi prevzame vesela zavest nad usipešno končanim delom, nad sadovi truda. Presit a n je strah pred ujmami in opravljeno je eno najtežjih del. Kmet že lahko začne delati bilanco. Ko začne pospravljati pridelke, zanj že mineva leto in setev ozimine pomeni že začetek novega leta Letos pa pripisujemo žetvi večji pomen tudi v mestu. Zdaj vemo mnogo bolj cervti kruh. zavedamo se, da je pšenica v pravem pomenu zlato — zlato, ki ga tudi lahko ieš. Spoštujemo rudi bolj kmetovo delo in cenimo njegov trud. Tudi v Ljubljani pridelujemo žito. V območju ljubljanske občine je precej Panimenda fino a 5000 lire e con 1'arresto fino a sei mesi. Art. 5. La presente ordinanza entra in vigore dalla data della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana. Lubiana, 16 luglio 1941-XTX. L'AIto Commissario Emilio GrazioH Razpust političnih društev Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč, da so društva »Sokol«, »Orjuna«, »Cetniki«, »Delavsko prosvetno društvo Tabor«, »Soča«, »Idrija« in »Jadranska straža« italijanskim koristim vedno nasprotno delovala, odreja: Člen 1. Društva »Sokol«, »Orjuna«, »Cetniki«, »Delavsko prosvetno društvo Tabor«, »Soča«, »Idrija« in »Jadranska straža« se razpuščajo in se njihova premična in nepremična imovina, ki je pri komer koli, zapleni v prid Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino. Člen 2. Prepoveduje se nošenje ali razstavljanje znakov, znamenj in emblemov, ki bi se kakor koli nanašali na omenjena društva. Člen 3. Kdor koli bi imel imovino, znake ali embleme iz prednjih členov, spise, vpisnike ali listine razpuščenih društev, jih mora izročiti javnim varnostnim obla-stvom v roku petih dni od dneva, ko stopi ta naredba v veljavo. Člen. 4. Neupoštevanje določb iz prednjih členov se kaznuje v denarju do 5000 lir in z zaporom do šestih mesecev. Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 16. julija 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Carinske olajšave v prometu med Ljubljansko pokrajino in ostalo drŽavo Rim, 18. jul. u. Kakor poroča »L' Ecco di Roma«, so merodajne oblasti odločile, da izdajajo neposredno dovoljenja za izvoz vsake vrste trgovskega blaga v Ljubljano, tudi onega, ki je podvrženo sistemu posebnih licenc. Odrejeno je bilo tudi, da izdajajo carinarnice neposredno brez licenc dovoljenja za vsake vrste blaga iz ozemlja Ljubljanske pokrajine v stare pokrajine Kraljevine. kmetij. Nekatere kmetije so velike, kmetje so pravi veleposestniki. Zanimivo je. da imajo nekateri Ijub'janski kmetje lepe vile kakor ameriški farmerji. Ljubljanski kmetje prejšnje čase mso dajali prednosti pridelovanju žita Pridelovali so predvsem pridelke, ki so jih najlažje prodali v Ljubljani, in živalsko krmo ker so skoraj vsi živinorejci. Letos pa bodo pridelali tudi precej žita Rži in pšenice je bilo posejane precej več kakor ječmena, ki je bil po-žet prejšnje tedne. 2e nekajkrat ste čitali, da bo letošnja letina precej dobra. Vendar s tem ni rečeno, da bo dobra povsod Tu in tam na Dolenjskem se ne obeta najboljša letina. Koruza na Dolenjskem ne kaže dobro. Žita so precej polegla. V Ljubljani in okolici bo letošnja letina nedvomno boljša kakor lanska, razen sadne. To velja tudi za žito. ki je skoraj povsod lepo. Na Ljub-fjanskem polju je rž že skoraj povsem zrela in tudi pšenica bo dozorela ob lepem vremenu najpozneje čez teden dni. Posamezniki so že začeli žeti Tako so n. pr. vče raj v Mostah že želi pšenico. Letos je tudi nekaj žit3 na zahodni strani Ljubljane pri Bokalcah, kjer so bili prejšnja desetletja samo travn.ki. Kmetje tam prej niso poskušali sejati žita in so dvomili, da bi uspevalo. Zdaj se je pa izkazalo, da bi se veliki travniki, ki ne prinašajo mno^o, lahko spremenili v rodovitna polja. Kmet bi dobil za pšenico toliko, da bi lahko kupil najmanj trikrat več sena, če bi ga že potreboval, in bi mu še ostalo dovolj pridelka za domače potrebe. Pazite na krompir! Novi krompir po 1.75 lire prodaja zdaj mestni preskrbovalnl urad na mestni tržnici ter ga gospodinje prav rade kupujejo, saj je cena primerna, razen tega je pa iz Italije uvoženi krompir tudi zanesljivo popolnoma zrel in zato zdravju ni škodljiv. Naše gospodinje še mnogo premalo poznajo škodljivost nezrelega krompirja, zato pa pri nas vedno pojemo prav mnogo nezrelega krompirja ter zaradi uživanja takega krompirja nastale prebavne motnje navadno prav po nedolžnem pripisujemo zgodnjemu sadju. Ce se pri krompirju koža sama lušči, je to znamenje, da krompir še ni dozorel in tudi še ni užiten. Nezreli krompir dobi na svetlobi tudi zelene pege, ki nastanejo zaradi strupa solanina. Ta strup poznamo najbolj pri naši splošno znani rastlini razhudniku (solanum dulce ra), prav bližnjemu sorodniku krompirja, paradižnika in tobaka. Solanin lz nezrelega krompirja pa povzroča posebno razna vnetja prebavil, ki so lahko tudi prav nevarna ter zelo podobna pravi grizi. Zgodnjega krompirja Imamo pa precej sort, zato pa pri zgodnjem krompirju nikdar ne smemo gledati na debelost in po njej ceniti krompirjevo zrelost, saj so vse zgodnje sorte krompirja nežne in drobno gomoljate. Glavno znamenje zrelega krompirja je popolnoma razvit olup, ki se trdo drži gomolja ter ga s prstom ne moremo odrgniti. Na njivi in na vrtu pa ločimo zreli krompir od nezrelega po tem. da se gomolji nezrelega krompirja drže še drug drugega, med tem ko so pri zrelem krompirju gomolji popolnoma rahlo ali pa skoraj nič povezani med seboj. S prodajo in uživanjem nezreloga Krompirja pa ne škodujemo samo zdravju, temveč tudi splošni prehrani, ker imamo sedaj od nezrelega krompirja samo škodo, jeseni bi pa od dozorelega krompirja imeli mnogo dobrega in zdravega pridelka. Popolnoma naravno je, da v topli Italiji, na Goriškem in v Primorju, kakor drugi sadeži in pridelki, tudi krompir prej dozori ko pri nas ter 66 zato lahko zanesemo, da je uvoženi krom-Bintje SLOVENSKI NAROD c. Petek. 18. julija 1941-XDC Stran* ] Ali je vredno rediti kokoši? Pri nas kaže odločiti se nasvetov in navodil za Štajersko kokoš — Nekaj Ljubljana, 18. julija. Zadnje čase se zelo priporoča reja malin živali ne le na deželi, temveč tudi po mestih. Med maie živali spadajo med drugimi tudi kokoši, ki neso jajca in dajejo okusno meso, od njih pa se aobi tudi perje, ki služi za pernice. Po kmetih si skoraj ni mogoče misliti kmečkega gospodarstva, kjer bi ne redili kokoši. Saj celo vsaka ženica, ki sameva v skromni hišic: z vrtom aii njivico, redi par kokoši, da ji neso jajca, Kar je na deželi povsem naravno, je v mestih združeno z mnogimi nedostatki m pomanjkanjem primernega prostora. Reja kokcd zahteva poieg primerne kurnice tudi nekaj prostora, zaraščenega s travo in nekaj peščenega prostora, kjer more kokos brskati in se izkopati ter rudi povaljati v peščenem prahu. Kjer je pri hiši ali pri mestnem gospodarstvu tak primeren prostor na razpolago, je reja kokoši priporočljiva, v zaprtih prostorih pa kokoši ne morejo uspevati. Tudi je reja kokoši v zaprtih prostorih predraga in se ne izplača, ker predraga krma ne ustreza vrednosti jajc. Vsekakor je reja kokoši v našem narodnem gospodarstvu važnega pomena. Izvozna statistika kaže, da je bil v ugodnih letih izvoz jajc in žive perutnine na drugem mestu med izvoznimi predmeti iz države in je znašala njegova vrednost nad 600 milijonov dinarjev. Pri umm in pravilni kurjereji pa je mogoče donos jajc in perutnine še znatno dvigniti. EXa bo pri nas kurjereja uspešna in do-bičkanosna, je potrebna skrb za njeno po-vzdigo tako kakor za druge kmetijske panoge. Predvsem se je treba odločiti za določeno pasmo, ki bi ustrezala potrebam j naše pokrajine in je prikladna za vse naše kmetije. Kurjereja je pri nas že zelo razvita, vendar še daleč zaostaja za drugimi naprednejšimi državami. Predvsem se premalo ozira na pasmo in od bero pasme. Goje se brez vsakega načrta poljubne pasme, ne glede na nosnost jajc, -ia rjih težo itd. Za dobro in dobičkanosno rejo kokoši se bo torej treba nujno odločiti za vrsto pasme, k: bi ustrezala našim potrebam. Ta pasma je za našo pokrajino že določena, in to je štajerska kokoš. Štajerska kokoš ima vse lastnosti, ki ustrezajo gospodarskim potrebam za naše kmečke prilike. Piščanci niso tako mehkužni kakor pri drugih pasmah in so s tremi tedni že toliko godni, da ne potrebujejo nobene pazljivosti več. Jarčice pa so s šestimi do sedmimi meseci dozorele in začno nesti. Štajerska kokoš je zelo skromna, ne čika, da bi ji gospodinja prinesla bitnega zrna. temveč si sama poišče hrane. Ti ko Štajerka poleti ne stane mnogo, ker ji zadošča, če se ji le proti večeru natrosi malo mešanega zrnja. Štajerske kokoši so zelo trdne in odporne proti raznim boleznim ter pogumne. One rade vale. Medtem ko druge mešane kokoši znesejo 50 do 70 jajc na leto, jih znese štajerska 120 do ali ce?o do 2oo. Vendar pretirana llf minit ni priporočljiva. Majhna nežnost jajc večkrat ne krije stroškov krmljenja, z-ato take kokoši ni rediti, in ker od kur j ere je za- htevamo dobičkonosnost, se je pač odloČiti za pasmo, ki bo zahtevam nesncsti ustrezala. Dob:čkanosnost kokoši je mnogo odvisna od krmljenja. V kmečki kurjereji dobivajo kokoš; trojno hrano: paso, pravo kokošjo krmo in ostalo krmo. Paša je v poletnem času glavni del hrane. Med pravo kurjo krmo prištevamo vse kmetijske odpadke, slasti žita. raztreseno žito ob mlačvi itd., kar se ne da porabiti za krmljenje drugim živalim. Vse to je brezplačna krma. Vse drugo pa, kar se daje kokošim, bi =e lahko prodalo ali pokrm:lo dn:::m živalim. Tako ta del krme predstavlja denarno vrednot m obremenjuje kurjerejo. Zato je s to krmo previdno in pametno krmiti. Ce se krmi premalo, porabi žival to, da si chrani /.i vi jen je ir. ni od tega nikake koristi; če na se krmi preveč, zopet ni dobitka, ker se kokoši preveč odebele in se nesnost zmanjša ah sploh preneha. Ker se kure s temi krmili krmijo največ pozimi, je torej dvojno krmljenje, poletno in zimsko. Poletno krmljenje se prične, ko spomladi poženo prve trave in traja do jesen.-ke prve slane ali snega. V tem času se krmi kokoš sama na paši, kjer si poišče dovolj beljakovin, ki jih največ potrebuj«? za večjo nesnost. in jih najde :ia neirnih poganjkih rastlin, žuželkah, hroščih, muhah, ličinkah itd. V tem času zadošča le enkratno krmljenje proti večeru, kaki dve uri pred sončnim zahodom z odpadki žitnega zrnja aii s čistim zrnjem tako, da pride na vsako kokoš 2 do 3 dkg zrnja. Krmi se lahko razen rži z vsem, kar je pač na razpolago, torej pšenica, oves, koruza, ječmen ajda in proso. Najmočnejše krmilo je koruza, ima pa najmanj beljakovin. Od nje se kokoši odebele in nosijo manj jajc. Priporočljiva je tudi sprememba v krmi, tako da se jim poklada le ena vrsta žita, toda vsak dan drugo, ker kokoši ljubijo spremembo. Zimsko krmljenje je dražje, ker na prostem in pod snegom kokoši ničesar ne dobe. Krmiti jih je torej treba pod streho v bližini kurnice. Zjutraj jih krmimo z žganci iz kuhanega in zmečkanega krompirja, ki jim primešamo debelih pšeničnih otrobov in drobirja suhe detelje. 2ganci naj bodo trdi in brez vode. Zvečer pa jim dajmo zrnja Taka piča jih ohrani pri življenju, pri tej hrani zneso tudi kako jajce, toda ne veliko. Ce torej hočemo, da bodo kokoši tudi pozimi nesle primerno število jajc, jim je potreba rudi beljakovin. Kupljene beljakovine so drage, domačih pa ni. Priporočati pa je oljnate tropine, ki 9e poceni dobe. Tudi fižol je bogat beljakovin in mesni odpadki in krvna moka so primerni dodatki krmi. Kjer so mlekarne, se dobi tudi posneto mleko poceni. Ker pozimi kokošim rado zmanjka apna. jim je dobro vreči večkrat tudi razdrobljenih jajčnih lupin, ki jih rade in hitro pozobljejo. Pozimi tudi ni pozabiti na vodo, ki je kokošim zelo potrebna. S pravim in dobrim krmljenjem se prisili kokoši, da pridno neso, in le dovoljna nesnost jajc izplača rejo kokoši. DNEVNE VESTI — Prometni minister Host Venturi v Gdar.sku. Prometni minister Host Ventu-ri je prispel v spremstvu višjih uradn'kov svojega resora v Gdansk. Visoki gostje so si ogledali mesto, potem jih je pa sprejel državni namestnik Forster. — »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št. 57 z dne 16. julija 1941-XIX. E. F. objavlja naredbe Visokega Komisarja o izravnavi plač in prejemkov za osebje bivše jugoslovanske države in drugih javnih ustanov, o racioniranju jedilnih tolšč. sladkorja in mila. o razpustu političnih društev in popravek naredbe o pribitkih v nadrobni prodaji. — Obnova Beograda. Beograjska mestna občina je dovolila doslej obnovitvena dela za 610 poslopij, obenem pa je izdala 9 dovoljenj za zidanje novih hiš. Da omogoča obnovo hiš tudi tistim posestnikom, ki nim a jo denarnih sredstev, daje Državna hipotekama banka posebna posojila. — Nemec v hrvatski diplomatski službi. Za tiskovnega atašeja v hrvatskem poslaništvu v Bratislavi je bil imenovan Theo-dor Albert. To je prvi Nemec, ki je bil sprejet v hrvatsko diplomatsko službo. — Obrtne (b'lavniee za Koroško, Kranjska in Štajersko. Strokovni urad ^Energija —promet — uprava« namerava ustanoviti poleg petih drugih za okrožja Koroška in Kranjska elektrotehnično vajeniško delavnico v Celovcu, za okrožje Štajerska ,-ključno Spodnjo Štajersko pa v Voitsber-^ru. Učna doba bo trajala 3 leta. V vseh sedmih delavnicah odnosno učilnicah električne stroke se bo šolalo 450 vajencev. _ Zaščita dela na Spodnjem Štajerskem. Naredba o nadzorstvu obrti in zaščiti dela na Spodnjem štajerskem določa, da se ustanovi v Mariboru urad za nadzorovanje obrti. Važna vprašanja bo obravnavaj urad v sporazumu z delovno političnim uradom štajerskega Heimatbunda. Vodja urada in njemu dodeljeni nadzorni organi imajo pravico vsak čas pregledati vse industrijske, obrtne in trgovske obrate z vsemi stranskimi napravami in dobrodelnimi ustanovami vključno stanovanjske prostore, ki so jih dali na razpolago podjetniki. Urad ima tudi pravico odrediti za poedina podjetja izvestno omejitev ali razdelitev delovnega časa. — Preusmeritev spodnještajerskih denarnih zavodov. Alpski zadružni zvezi v Celovcu in s tem Nemški zadružni zvezi v Berlinu so se pridružile Ljudska banka mariborski kreditni zavod r. z. z o. z. v Mariboru. Ljudska banka hranilna in posojilna zveza r. z. z o. z. Celje in Ljudska banka, ptujska hranilna in posojilna zveza r. z. z o. z. v Ptuju. _ Naročnikom »Umetnosti«, mesečnika za umetniško kulturo sporočamo, da št. 9—12 izidejo skupno z izredno zanimivo vsebino. Priloženo bo tudi kazalo za ves V. letnik. — »Umetnost« ie že v tisku in izide konec julija. Vljudno prosimo vse naše cenjene naročnike, ki so spremenili svoj naslov da nam izvolijo sporočiti svo-: novi naslov, da jim bomo mogli dostaviti" revijo. — 1. številka novega VI. letnika izide spet normalno meseca septembra t. 1. Uprava »Umetnosti«, Ljubljana, Pod tur- nom 5. — Po nevihti hladno vreme. Včeraj dopoldne je kazalo, da se bo vreme skisalo. Od juga so se podili deževni oblaki in poskusilo je rositi, pa je takoj nehalo. Vse dopoldne in deloma tudi še popoldne je bilo nebo močno oblačno. Sele proti večeru so se oblaki razkropili, da je tu pa tam posijalo sonce. Ves dan je bilo hladno In tudi davi nismo čutili, da smo sredi julija. A že dopoldne se je ozračje zopet segrelo, ker je sijalo sonce. Dež je za prvo silo zemljo namočil. Iz Ljubljane —lj Na t°vornem kolodvoru mnogo premoga in drv. Zadnje čase Je na tovornem kolodvoru zopet zelo živahen promet. Dan za dnem prihaja v Ljubljano mnogo premoga in drv. Vozniki odvažajo kurivo s kolodvora od jutra do večera kakor so ga včasih pred zimo. Prejšnja leta so se ljudje začeli zalagati s kurivom za zimo pozneje, v zadnjih dveh letih pa je najživah-nejši promet s premogom in drvmi že v poletnih mesecih. Prejšnje mesece je promet malo zastal, zato je še tem živahnejši zdaj. Prej ni bil tako živahen dovoz premoga, ko so ga dk>vazali samo iz Bele Krajine, odkar je pa zopet obnovljen uvoz trboveljskega premoga, so pogosto zasedeni vsi tiri z vagoni polnimi kuriva. Kaže, da se bodo uradi in tudi Številni posamezniki preskrbeli že pred jesenjo tako dobro s kurivom, da jeseni ne bo živahnejšega povpraševanja. Zato se motijo kmetje, ki zadržujejo drva, da bi jih prodajali dražje pred zimo. —lj Slavni češki skladatelj Anton Dvorak, ki je poleg Smetane stvaritelj češke simfonične in komorne glasbe, je med številnimi drugimi svojimi deli napisal tudi znameniti koncert za čelo in orkester, odnosno klavir. To delo je napisal Dvofak leta 1895. ko je bil na višku svojega ustvarjanja in svoje slave, na delu v Ameriki. Dvofakov koncert za čelo smatrajo glasbeni krogi za najboljše delo tovrstne literature. V Ljubljani bo izvajal Dvofakov koncert za čelo znameniti italijanski čelist Arturo Bonucci na koncertu, ki bo pod pokroviteljstvom Visokega Komisarijata v ponedeljek 21. t. m. ob pol 9. uri na dvo-tišču magistratnega poslopja. —lj Za en dan stara piščeta so se strgali. Za en dan stara p iščeta je mestni kmelj-ski referent v gospodarskem uradu v Beethovnovi ulici včeraj pričel razdeljevati -ia-krzila. Mestna občina p iščeta oddaja po režijski ceni, ki znaša 3 L., ter ima oa razpolago 1000 p išče t. In v gospodarski urad je že na vse zgodaj navalilo toliko Ljubljančanov, kakor da bi mestna obema tam poklanja ocvrte piščance. Pri razdelitvi piščrncev se upošteva predvsem šibko premoženjsko stanje interesenta, seveda pa tudi to, če dotičnik sploh zna rediti kokoši in Če Ima primeren prostor za rejo piščancev. Najvišje nakazilo se glasi na 8 piščet, toda interesentov se je oglasilo toliko, da bi morala mestna občina imeti vaaj 10.000 piščet na razpolago, če bi hotela za- Večer Cvetka Gojarja Drevi ob 20.50 bo v frančiškanski dvorani večer Cvetka Golarja, na katerem nastopita članica Narodnega gledališča Nada Gabrijelčičeva in Vacl&v Deržaj, ki bosta brala več se neobjavljenih črtic in novel tega našega priljubljenega pisatelja. Počastil ga bo pa tudi Visoki Komisar Eksc. Emilio lirazioli, katerega bo zastopal na večeru g. prof. Umberto Urbani. dovoljiti vse želje Ljubljančanov po piščancih. Kakor smo že objavili, so piščeta po en dan stara in po večini štajerske pasme, ki prav kmalu dorasto in dajo še mlada dosti okusnega mesa. Ker je letošnja akcija tako imenitno uspela, bo mestna občina prihodnje leto to akcijo čim najbolj razširila. Za danes moramo povedati samo še to, da gospodarski urad ne sprejme nobenega novega naročila več. ker pač ni mogoče nikjer dobiti toliko piščet po taki ceni. Zato pa opozarjamo vse premožnejše sloje, naj odstopijo svoja nakazila manj premožnim slojem, sami naj pa kupijo piščeta pri naših znanih rejcih. Tako mlado pišče je pa Se zelo nežna stvarca, ki ji moramo preskrbeti primerno hrano In toploto, seveda pa nikdar ne smemo pozabiti na vodo. Dajmo piščeta v precej velik zaboj, ta zaboj pa toplo pogrnimo. da piščeta ne do zeblo. Predvsem moramo paziti na prepih, ki jim prav naglo Škoduje. Preden damo piščeta v zaboj, je dobro, če dno zaboja pokrijemo s plastjo mivke ali sipe, hranimo pa piščeta s kašo. Ob toplih dnevih spustimo piščeta na dvorišče, da se razgibajo, seveda pa jim ne smemo postaviti za varuha — mačke. Ko piščeta nekoliko dorasto. jim moramo dati tudi trave ter raznih kuhinjskih odpadkov, vendar bo pa treba še precej potrpljenja do ocvrtih piščancev. —lj Ribji trg. Zadnje čase so naprodaj morske ribe tudi ob drugih dneh, ne le ob petkih, vendar jih ni nikdar mnogo. Danes je bilo naprodaj samo nekaj skuš, ki so jih kupovale le redke kupov alke, kajti skuše so bile po 24 lir kg. še manj je bilo rečnih rib; med njimi je bilo največ belic, ki so bile po 10 lir kg. 2abji kraki so zopet bolj cenjeni, že zato, ker so cenejši od rib. Prodajajo jih po 50 do 80 stotink. —lj Razvaline ob Tvrsevi cesti. Na prostoru, kjer so bile nekoč Strojne tovarne m livarne, se že nekaj let razprostirajo razvaline, kakor na pogorišču. Prostor so nameravali parcelirati in zazidati, pa ga niso. Zdaj sluzi veliko zemljišče za odlaganje smeti in raznega nasipnega gradiva. Na groblju se razrašča plevel. Zemljišče bi bilo treba ograditi in »planirati teren. —lj Iška je sedaj za Ljubljančane ena najprijetnejših i2ftetnih točk ob nedeljah in sploh ob prostem času. V tem prelepem delu naše pokrajine, ki je tako prisrčna in zanimiva, kjer med temnimi gozdovi žubori bistra Iška, ki nudi toliko užitka kopalcem, pozabi človek na soparo in tesnobo mesta, na skrbi in na nevšečnosti, ki ga tam mučijo. Slovensko planinsko društvo oskrbuje v Iškem Vintgarju skromno planinsko zavetišče, ki je odprto tudi ob delavnikih. Kdor želi v nedeljo z avtobusom ob 8. uri zjutraj iz Ljubljane do Iške do kmeta »pri Sallc, se mora vsaj do sobote opoldne prijaviti v društveni pisarni SPD, da si preskrbi mesto v tem av- tobusu, za katerega skrbi SPD na redni progi Ljubljana—Iška. Za one, ki so se LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave danes ob 16., 19. in 21. ari! KINO UNION TELEFON 28-21 Napet film po Dumasovem romanu ŽELEZNA MASKA Borba dvojčkov za francoski prestol Film v celoti opremljen s slovenskimi napisi BR MATICA TELEFON 5541 Sarah Leander kot žena, mati in umetnica v globoki drami »DOMOVINA« po znanem Sudermannovem romanu KINO SLOGA TELEFON 27-30 Napete pustolovščine po romanu Edgarja Wallacea »PEKLENSKA POŠAST« G. Harker Vivian Gaye J. Havvkins _ Danes poslednjič.' i pravočasno prijavili, vozi avtobus nazaj od : šale - ob 18. uri. Kdor se ni do sobote opoldne pri;avil v društveni pisarni SPD, more uporabiti le avtobus, ki vozi ob nedeljah iz Ljubljane ob 6. uri zjutraj in se vrne šele'z rednim avtobusom ob 19. url iz Iške. Prosimo, da izvolijo posetniki Iške to upoštevati, da ne bo prišlo do nepotrebnih razburjenj, kot se je to dogodilo preteklo nedeljo. —lj Izlet SPD: V nedeljo 20. t. m. priredi Slovensko planinsko društvo izlet iz Borovnice skozi Peke* na Kožljek in odtod čez Vinji vrh k zavetišču SPD na Padežu. K večernemu vlaku se vrnejo čezPo-kojišče v Borovnico. Kdor se zanima za ta izlet in se ga hoče udeležiti, se mora prijaviti v društveni pisarni SPD najkasneje do sobote opoldne. —lj Namesto venca na grob blagopokojne gospe Hedvike Kalinove je darovala obitelj Mavrici j Beničeva Lit 100 za bolniški sklad Društva slovenskih likovnih umetnikov. Iskrena hvala! Prvič v Iškem Vintgarju Ljubljana, 18. julija. Dva polna avtobusa sta odpeljala v nedeljo Ljubljančane proti Iški. Nad 30 let nisem hodil po Ižanski cesti. Lep napredek kaže lična varnostna ograja vzdolž »štradona« ob desni strani. Pred Igom se pase kot včasih po travnikih živinica. Skozi vas, ki se ni spremenila, hitimo proti prostrani Iški Loki, ki nudi turistu kaj prijazno lice. Hišice so lepo pobeljene, sadovnjaki okoli so lepo urejeni. Dolina se oži. Visoki, temno poraščeni hribi mečejo v sotesko hladno senco. Avtobus nas potegne po ozki cesti do skrajne, zanj dosegljive točke, s čimer je vsem izletnikom ustreženo. Sprejme nas Iški Vintgar. Kmalu do-spemo do ličnih weeckend-hišic Gremo mimo dijaških skromnih šotorov. Nekateri cepijo drva, drugi že kuhajo. Pred nami koraka skupina dijakov, oprtana z vsem potrebnim za taborenje. Prečkamo skavt-sko taborišče in zavijemo čez kaj preprosto mahovito mostišče čez reko. Globoko pod seboj okrog tolmuna opazujemo razigrano življenje. Ob izlivu Zale v Išco počijemo. Gorska romantika nas je prevzela. Visoke stene, poraščene s planinsko vegetacijo se odražajo od modrega neba ob najlepših barvah jutranjega solnca. Pot na Krvavo peč spominja na ono od Triglavskih koč čez Uskovnico v Bohinj. Prišedši na KureŠček smo našli v planinskem domu polno izletnikov, ki so ob izvrstni kapljici in dobri postrežbi uživali planinski raj ter krasen razgled in se odpočili in okrepčali za sestop, kakor mi. Iz Hrvatske — Koruza za siromake. Hrvatsko ministrstvo za zdravstvo je te dni poslalo sarajevski občini 3 vagone koruze z nalogom, da jo razdeli med siromašne prebivalce Sarajeva. — 3000 ha plodne zemlje bodo dobili. Med drugimi melioracijskimi deli na Hrvatskem bodo osušili tudi manj znano tr-novačko močvirje, ki je v Liki. Ko bo to precej obsežno močvirje izsušeno, bodo okoliški kmetje dobili blizu 3000 ha plodne zemlje za obdelavo. — Zaslužen za vstaski pokret Za posebne zasluge za osvoboditev Hrvatske in za velike zasluge, ki jih je storil hrvatskemu vstaškemu pokretu, kakor tudi za zvestobo, vdanost in požrtvovalnost hrvatski domovini je poglavnik dr. Pavelič Imenoval vstaša Cirila čudino za vstaškega podpolkovnika izven položaja in izven službe. Cercansi ingegneri, uffici tecnicl Intro-dotti, come corri-spondenti da svilup-pare lavoro in pompe - impianti - acoue-dotti - trlvellazioni - tubazionl. — Scri-vere con referenze dettagliate alla S. A. AITJOLI & K. Parco 29 Iščejo se inženerji in korespondenti za tehnično instalacijsko pisarno: postavljanje sesalk in črpalk - vodovodnih naprav, vrtanj In polaganje cevi. — Ponudbe s podrobnimi dokazili na BERTOLA — Corso — TORINO Produttore limoni -patate - fagiolini -frutta - sarebbe di-sposto trattare di-rettamente con com-pratori provincia Lubiana. Pridelovalec limon -krompirja - fižolčka - sadja, bi bil pripravljen stopiti v stik naravnost s kupci v Ljubljanski pokrajini. CLALDIO ARMELLIN1 — MKSS1NA, Via Fossate 23. NATAKARICO zmožno italijanščine, z malo kavcije, iščem za takoj. Mestni trg Št. 13. 1196 OTROŠKE VOZIČKE ugodno kupite pri Miler. Stari trg 11. 1200 RUBINETTI PER IMPIANTI DI IGIENE SANITARIA — IDR AI 'LIC A — ACQ1TE-DOTTI — GAS — RISC AL-DAMENTO VAPORE. Cer-cast serio, competente rap-presentante per Lubiana. Officine di Borgomancro G. 1 manero (Novara) PIPE ZA HIGIJENSKO-ZDRAVSTVENE IN HIDRAVLIČNE NAPRAVE, ZA VODOVODE, PLINOVODE, PARNO OGREVANJE — išče se resen interesent kot zastopnik za Ljubljano. PRIMATESTA & CO, Borgo- MALI OGLASI KOLESA nova in malo rabljena dobite pri Miler, Stari trg 11. 1201 NALEZLJIVE BOLEZNI preprečujeta zdravniško dokazano med in medica. Med in pristno AMBROŽEVO MEDICO dobite samo v ME-DARNT, Ljubljana, 2idovska ulica št. 6. 39 T Nobeni skrirnott ai, da imajo oglasi ▼ »Slovenskem Narodu« velik uspeh. Kadar potrebujete kar koli, ae poslažite oglasi ▼ »Slo-Tenskem Narodu«. OGLAS V •SL. NARODU« POMENI USPEH Za isti dan speeje-■mm. oglami oddelek natočila vunom uuno do 9- «re dop. RUMIANCA anehe nel campo agricolo ha affermato la sua grande efficienza, con diversi prodotti, per la migliore difesa delle piante coltivnte, dai parassiti vegetali ed animali, realizzando: ANTICRITTOG AMICI: Rami tal a base di rame (8%) per la lotta contro la peronospora delle viti, delle patate, del po-modoro, ecc. Oran ovit a base di furfurolo e mercurio per la disin-fezione del grano da seme. INSETTTCIDI AGRICOLI: Arseniato di plombo colloidale in polvere bianca «normale». Arseniato di piombo colloidale in polvere azzura «neutro». Arslelda Rutnlanca specialita brevettata arsenicale per tratteni-menti a seceo. Vertoz Rumianca polvere verde a base di arsenico, per la pre-parazione delle esehe avvelenate. Cnscatox Rumianca a base di arsenito di sodio per la lotta contro la euseuta ed il cent'occhi dellerba medica, del trifdglio, ecc. Argille arseni rali a base di arseniato di calcio, specialita arsenicale brevettata. Arsenito di sodio per la preparazione di liquidi destinati alla lotta contro la mosca deirolivo e la mosca domestica. Vertox antianofele per la lotta contro le larve dell'anofele, in sostituzione dei prodotti a base di rame. Titoli di purezza garantiti al limiti maasiml. Qualita fisiche portate ai livelli piu elevati. se jo uspešno obnesla tudi na področju poljedelstva; in sicer z raznimi sredstvi za zaščito rastlin in uničenje škodljivcev. V ta namen je realizirala v svoji proizvodnji sledeče izdelke: SREDSTVA PROTI PLESNIM: Ram I tal bakrova spojina (8%) za borbo proti peronospori trte, krompirja, paradižnika, itd. G rano vit spojina furfuričnega aldezida in živega srebra za razkuževanje semenskega žita, SREDSTVA PROTI POLJEDELSKEMU MRČESU: — Svinčeni koloidni arzenik v prašku bele barve »normale«. Svinčeni koloidni arzenik v prašku modre barve »neutro«. Arsiclda Rumianca patentirana arzenikova specialiteta za vpora-bo na suho. Vertox Rumianca zeleni prašek, arzenikova spojina, za Izdelovanje strupenih nastav. Cuscutox Rumianca spojina natrijevega arzenika, za borbo proti predenici medene detelje, nemške detelje, itd. Arzenlkove ilovice spojina kalcijevega arzenika, arzenikova patentirana specialiteta. Natrijev arzenik za. pripravo strupov proti vsakovrstnim muham. ProtimalariČen Vertox sa borbo proti anofelesovim ličinkam, v nadomestilo izdelkov bakrove spojine. Najvišja čistost in kakovost izdelkov sta zajamčeni. RUMIANCA PER L'INDUSTBIA CHIMICA E MINERA RIA aa — Capitale I* 150.000.000 — Veraato L, 122.500.000 TORINO- CORSO MONTEVECCmO No 39 in >SLO?£MS£i IS A ROD«, Petek, 18. julija 1941-XIX. prej nasulo okrog gorečega žrela 4 m visok nasip. Potem so pa skušali zadušiti ogenj z velikim kovina-stim zvonom, težkim 8 ton. To je najnovejša način gašenja požarov v industriji nafte. Doslej je bik) odvisno gašenje takih požarov samo od hladnokrvnosti po-edmeev. drugih sredstev ni bilo. Človek — salamander Možje, ki v p—P— pomenu besede stopajo v ogenj, da bi ga pogasili, se ime-nerjejo v krajih peri dobivanja nafte »sa-Tak mož obleče azbestno otoki al natakne na glavo čelado z oz-odprOnena za oči, zaščitenimi m sel eru tom, v roko pa vzame eno ali več bomb, napolnjenih z nitroglicerinom. Okrog pasu mu ovi jejo ognja varno vrv, pritrjeno za motorno navijalo. Ce »salamander« v plamenih omedli, ga hitro potegnejo nazaj. Pogosto se je že posrečilo takega nesrečneža rešiti. Ce pa pozabi v trenutku, ko ga že obhaja slabost, vreči od sebe bombo, je seveda izgubljen. Ta čas, ko vrv vleče nesrečneževo telo, bomba eksplodira in od pogumneža, ki je zlezel v ogenj, ne ostane nič. Bomba ga raznese na drobne koščke. Poklic »sala-mandrov« so odkrili Američani. V Ameriki pravijo, da je čas denar. In kakšno vrednost more imeti človeško življenje, če zgori vsak dan milijonsko premoženje? „Kislo mleko44 Prav tako nevaren je poklic šoferjev, ki prevažajo »kislo mleko,« namreč ni-troglicerin, najnevarnejšo eksplozivno snov na svetu, s katero so napolnjene bombe, ki z njimi gase gorečo nafto. V prejšnjih časih so postali taki šoferji na smrt obsojeni roparski morilci ali samomorilni kandidati. Nihče drugi se ni hotel priglasiti za tako prevažanje, čeprav se zasluži dnevno do 20.000 dolarjev. Zelo dobro so plačani v industriji nafte poleg teh šoferjev tudi »salamandri«. Zdaj je pa tudi v tem pogledu drugače. Za nekaj sto dolarjev se najde zdaj mnogo ljudi, pripravljenih tvegati tudi življenje. Tako je človeško življenje izgubilo svojo vrednost. Nitrogncerin eksplodira pod pritiskom udarcev, ali vplivom vročine. Od voza, Pismo Cvetku Golarjn ob njegovem večeru Ljubljana, 18. julija. z nageljem tn rožmarinom naj bo pozdravljen Troj večer, kakor Tvoji >Dve nevesti«. Poadravljen z zarjo dneva, ko se dviguje skrjanček nad pisano polje, kjer ptruje purpala. in slak napiva, pozdravljen, ko zoreče žitno klasje valovi v sončnih žarkih, pozdravljen z meglicami, ki se dvigujejo in razblinjajo kot vonjajoči dim ta kadilnico — nedrij matere zemlja, ki zib- i lje svoj sad in plod in v poznem mraku j sepece pesem uspavanko in zasanja pod trepetajočimi zvezdami našega neba. Pozdravljen bodi Ti, pesnik, in Tvoje pero — čopič, v katerem je vsa narava razkošna, pisana paleta, iz katere zajemaš barvno bogastvo življenja, ki se večno poraja. S svojim izrazitim talentom, umetniškim poletom tn srcem, prežetim z lepoto duha, slikaš z besedo, povezano v pojoč ritem, slovensko bitje in žit je. Ostal al v domačem okolju in dal Iz sebe vse, ker si zvesto vršil svoje poslanstvo. Tvojih drl ne bo nikdar prerasel čas, ker so zajeti iz nase zemlje, v kateri so globoko ukoreninjeni. Vsak letni čas prinaša nove slike in zanje Ti ne zman ka pesniškega izražanja. Tenkočutno prisluhneš pesmi zemlje, s katero si povezan s srčnimi vezmi in z ljubeznijo do nje zapoješ in pojpš z njo. Ta pesem Jfl slika — impresija, ki jo naslikaš — z vso barvno ubranostjo iz naj-tisjih strun svojega srca v trajne vrednote. Kaj bi se bal veljati za to, kar si, saj je So mnogo grenkobe mimo Tebe, pa tudi iz te al z neverjetno energijo zajemal in šel dalje svojo pot. Pesem življenja preide iz veselega dura v otožni mol, kakor tudi teman oblak zakrije sonce in zadivja vihar z vso besno silo. Tudi v temo dneva se skrije srce m zaustavi svojo misel v bolečini skrbi. Hude so take ure, ko so se zbrale vse bolesti v eno samo težo križa. Razgrnejo se oblaki in sonce zopet sije na ves prostrani svet. Tvoja pesem in Tvoja beseda je zopet ubrana in razigrana, vsa Tvoja ln naša in nase zemlje, saj srce pesnika ne občuti praznote dni ln samote srca, lfler nosi v sebi polnost življenja. Ob prelomu stoletja si zaoral v ledmo z vso silo svojega bitja in duha in se jal v brazde nase književnosti pesem nase zemlje in jo usoglaaU s pesniškimi strunami svojega srca. Te strune avenijo v tesni povezanosti in ubranosti. Is njih valovi toplo občutje, dih in vonj nase rodne grude in izročilo naših dedov. V tem bodi pozdravljen prijatelj Ootar ln priselimo TI prav srečen večer v splošno zadovoijnost vseh, ki bodo poslušali utripe naše zemlje, s katero utripi je tudi nase srce. Mara J.Tavčarjeva. Tallevranđova državniška modrost Tudi veLespretni mojster v rabi zvijače TaUevrand, služabnik tolikih gospodarjev, je moral na stara leta doživeti zadnji ustavni prevrat v državi, z njim pa tudi prevrat v svoji duši. Bilo je leta 1830, sre da julijske revolucije, ko je prihrumela nevihta prav v trenutku, ko je sedel starec s svojimi prijatelji pri partiji whista. Na videz vesel je nadaljeval igro. pri tem je pa napeto prisluškoval vsakemu ropota, ki se je slišal v sobo z ulice. Kar se je zaslišalo zmagoslavno kričanje, potem pa takoj več slavnostnih salv in zapeli so zvonovi cerkve Notre Dame, »Slava!« je vzkJSknfl. TavUerand in vstaL Zmagali smo, dragi prijatelji! Kdo pa? Mi? — je vprašal eden izmed prijateljev začudeno, — Pssst — za danes o tem ne borno več govorili, jutri bomo pa že vse zvedeli, — je odgovoril državnik z zagonetnim nasmehom. Ko je pa zasedel prestol ljudski kralj Filip je odšel Tal-levrand kot francoski poslanik v London. To je bilo zadnje njegovo odgovorno mesto. Letalski filmi Film in letalstvo sta že skorai od svojih zibelk dobra prijatelja, prijatelja od mladih nog. Vedno je pozorno oko filmske kamere spremljalo prve korake pionirjev letalstva in filmu se moramo zahvaliti, da lahko vidimo razvoj letais^va od prvih začetkov do sedanje izredno visoke stopnje. To velja zlasti za dokumentaren film. ki je že dolga leta služil letalstvu in posnel vsaj glavne dogedko iz njegovega razvoja in razmaha. Pa ne samo reporter^ki posnetki, ki so za široko javnost veCinoma suhoparni, temveč tudi film kot tak je opravil veliko propagandno delo v službi letalstva. Mnogo je filmov, ki so bili njihovi junaki letalci. V letalski svet. okoli brneč i h motorjev- in propelerjev, je privabilo že marsikaterega filmskega operaterja in tako so nastali filmi, ki nam kažejo drzne zračne akrobacije, pogum in izurjenost letalcev, da človeku ob pogledu na nje kar sapa zastane. Tudi v vojnem času sta film in letalstvo dobra prijatelja. Najnovejši dokaz tega je film o nemškem vojnem pohodu na Poljsko. Ta film je delo Hansa Bertrama. ki se je predstavil z njim tudi kot spreten režiser takih filmov. Film torej še vedno služi letalstvu in iščejv^ta namen nova pota. ZAROČENCA — Na kaj si pa mislila ta hip, dušica? — Oh, na nič posebnega. — Jaz sem pa mislil, da si mislila name. — Saj tudi sem. Bismarck in velika kneginja Bismarck je bil proti koncu 50 let preteklega stoletja poslanik v Petrogradu. Carica Aleksandra Fedorovna. sestra pruskega kralja Charlotta je povabila nekoč Bismarcka na obed. Carica je bila takrat nekam bolehna in zato je bil obed v zelo ozkem krogu. Mimo mize. za katero so sedeli samo štirje, je pritekla štiriletna velika kneginja. Na noben način je niso mogli pripraviti do tega. da bi pozdravila nekega visoko mesto zavzemaj očega generala tako, kakor je pozdravila Bismarcka. Bismarck se je čutil zelo počaščenega, ko je na opazko stare matere otrok pokazal nanj in odgovoril: Tega imam rada. Mala velika kneginja je pa pokazala tudi na generala rekoč: Ta pa smrdi! Bismarck citira to v oklepaju tudi v ruščini: On vonjajet! Po teh besedah ie morala seveda mala velika kneginja takoj zapustiti obed-nico. DOMA Mati: Kaj bi dejal gospod učitelj, če bi se vedel v šoli tako kakor doma? Sinko: Vedi se dostojno, tu nisi doma. MED SKLADATELJI — No. lepe reči se slišijo o tebi. — O tebi pa ne. Obnavljajte naročnino Disciplina dei consutni Risulta aneora che non tutti gli eserclzi pubblici ove si consumano pasti si atten-gono alle disposizioni impartite per quan-to riguarda la disciplina del razionamen-to generi alimentari di prima necessita. Pertanto si ricorda agli interessati che le persone di passaggio possono consuma-re, fra i generi razionati, soltanto il pane anehe se sprovviste della ca rt a an-nonaria e per un massimo di due giorni. Suecessavamente vena loro rilasciata la carta annonaria valevole per il tempo del soggiorno nella provinc ia. Nessuno potra consumare nei pubblici esercizi minestra di pasta o riso se non e provvisto della relativa carta annonaria. A tal fine sono valevoli anehe le carte annonarie di altre provincle del Regno in modo che le persone di passaggio potran-no avvalersene per le consumazioni negli esercizi pubblici. Sono considerate persone di passaggio soltanto coloro che provengono da altre provincle del Regno e non mai i cittadini della provincia di Lubiana i quali dovreb-bero essere sempre in possesso della ri-spettiva carta annonaria personale. Ne consegue che i cittadini della provincia di Lubiana in nestsun caso potranno consumare pane e minestra presso i pubblici esercizi senza la presentazione della propria carta annonaria. Si ricorda infine che gli esercizi pubblici dovranno sempre ritagliare dalla carta annonaria i tagliandi del pane e della minestra per ogni consumazione. A questo riguardo i tagliandi del pane sono sud