Dopisi in novice. Iz Zagreba. Odkar je pri nas narodna vlada na kermilu, se je veliko, veliko pri šolstvu prenaredilo. Z novo postavo nastopi nova doba za naše ljudske šole. Dobro znamenje je to, da učitelji in drugi šolski prijatelji mnogo, mnogo dolajo za povzdigo narodnega šolstva. Imamo pa tri društva, ki podpirajo in pospešuje razvitek v šolstvu, kakor tudi blagostanje ljudskih učiteljev. Učiteljska zadruga skerbi za podporo siromašnih in po bolezni nesrečnih učiteljev, kakor tudi za vdove učiteljske. »Pedagogično književni zbor« skerbi za duševni napredek hervaških učiteljev. »Narodna Škola«, ktere pravila so pred kratkira poterjena, ima pervima enako sverho, predsednikje g. F. Vuksanovič, pokrovitelj pa milostljivi nadškof g. Jos. Mihalovič, kteri je daroval društvu koj 500 gld. —• V izvanredni glavni skupščini 19. svečana t. 1. se je volil nov odbor. Pokrovitelja je zastopal preč. kanonik A. Veber, kteri v njej naposled po »Školskem Prijatelju« br. 9, ki ima nadbiškupovo podobo na čelu, spregovori takole: Slavna skupščina! Jaz sem se slavnemu društvu že pismeno zahvalil za posebno čast, ktero mi je skazalo imenovaje me za svojega častnega družnika; vendar dopustite mi, da kar sem storil takrat pismeno, ponovim sedaj ustmeno. llazumeva se samo po sebi, da me je to priznanje s strani učiteljstva živo in vgodno poprijelo, ker, častita gospoda, kakor veste, pečal sem se od nekdaj s šolo in nikdar nisem imel opraviti z drugim poklicem nego s školskim, z učiteljskim. Moram spoznati, da bi se bil lahko lotil opravila druzega, in da sem ga nekoliko že tudi zaželel, ali ukljub vsemu so me odločili spet k šoli, stari prijatlici moji, kteri sem od začetka svojega službovanja tako vdano in zvesto služil z Tsemi svojimi močmi. Prav veseli me toraj, da se je slavno to društvo spomnilo mojega delovanja, ter me volilo za častnega svojega člana ali uda. Gospoda moja, jaz mislim in sem prepričan, da tudi vi niste druzega mnenja, da je pri nas, kar se tiče ljudske šole, mnogo in mnogo zanemarjeno. Narod naš, hoteč si postaviti poslopje, moral bi pričeti staviti ga s stalom ali temeljem, a pričel ga je s streho; goji'a se je in goji se pri nas znanost in umetnost viša, dobili smo akademijo, vseučilišče, ter smo to streho okrasili tako, da se je začudil nam celo tujec. A kaj se je opazilo? Opazilo se je, da se krov ali streha ta brez temeljnih stebrov maje, da naš narod pod tako streho nima varnega zavetja in bolje bodočnosti, ker pod to streho ne more ne stotni del naroda, dokler se z višimi umetnostmi pri nas pečajo le posamezniki. Glejte toraj, gospodje, to je pervi Tzrok, da se veselim, ker vidim, da se čversti in stalni stebri za to streho vzdigajo nad narodom našim, da ima se s stanovitno marljivostjo, in vzajemno pomočjo vašo postaviti prava narodna šola zafmilo naše ljudstvo, da tako delajoči popraviti bočemo vse one pogreške, v ktere smo zašli doslej, t. j. da ne začenjamo zidati / visokega, ampak da zidamo pri tleh iz temelja, da se ne dajemo motiti kakim domišljijam, češ, da pridemo najprej na verhunec, potem da idemo v nižavo, temuč da jo udarimo po potu, kteri je najprimerniši in najnaravniši za naš narod, in kteri narod naš pripelje v varno pristauišče olike in znanosti. Pri nas, gospoda, uči se, kakor veste, v ljudski šoli flzika, kemija, zemljopis itd., in narod nam verh vsega tega brati ne zna, to je znamnje, da se je tudi glede na ljudsko šolo previsoko seglo za vzori, pa se najpotrebniše ne dosega. Ljudski učitelj, ki se daruje za svoj narod, mora prizadeti si, da narod polagoraa dviga, ter da ga razumno povzdigne v vsakem oziru do tiste izverstnosti, ktere mu mi vsi želimo. Ako se bode zidalo drugače, zidanje bode slabo in pokvarjeno. Drago mi je in res s pohvalo omenjam, da je to društvo za svojega pokrovitelja imenovalo prevzv. g. nadškofa Josipa Mihaloviča; pa ne omonjam tega morda iz vzroka, ker namestujem tukaj Nj. Prevzvišenost, marveč zato, ker iz tega djanja spoznam, da društvo v prijateljski zvezi ostati želi z dubovstvom ali svečenstvom. Slavna skupština! Veliko neprijateljstvo je v najnovejših časili vstalo med duhovstvom in učiteljstvom; pazimo in pri/,a,devajmo si, da se ta nesrečni razdor ne zanese tudi v našo borno domovino, ktera je tolikanj željna in potrebna mini in složnega delovanja vzlasti na polji šolskem, ktero vspešno obdelovati moreta samo ta dva stanova. Bilo je že tudi pri nas slišati želja, naj se šolaodcepiodduhovščine, in delale so so žo v to osnove. Toda povem vam, gospoda, da duhovniki liočejo vedno ostati pri šoli in da se ne more nikakor pričakovati, da bi se duliovenstvo popolnomu oddelilo in oddružilo od šole; in ko bi se to tudi kedaj po postavi botlo izveršiti, se naš narod zato vendar nikdar nečc odreči vere. Vera je globoko vkoreninjena v sercu našega naroda, in zahteval bode vedno, da se mu otroci odgojajo v strahu božjem, da ne zametujejo cerkve, in s te strani ostala bode šola vedno v zvezi s cerkvijo. Liberalci, kteri proti temu delajo, sramnjejo se postaviti kakor temelj poduku vero, pa ne morejo drugač, nego da mesto vere stavijo na svoj prapor čudorednost ali nravnost (sittliche Erziehung). Pa kaj vendar bolje goji čudorednost ali nravno vzrejo, kot vera? Kje pač najdemo bolje poroštvo za vzgoj te kreposti, kot v veri, ktero priča naša cerkev? Brez ozira na Boga kako se godi šolam, to veste, gospoda! sami. Človek se obstoječim postavam labko tako umika, da izveršuje najbolj černa dela, pa vendar ne pride pod kazen; to vidimo verlo dobro na noki versti vertačnikov ali švindlerjcv, kakoršni se prikazujejo sem ter tje po svctu. Vse drugače je z onimi, kteri verujejo, da je Bog osvetitelj zla (maščevavec hndega); taki, ako se tudi ovarujejo posvetne kazni, kazni svoje vesti vendar ubežati ne morejo. Prave čudorednosti si toraj še misliti ne moremo brez cerkve. Cerkev pa čuva to svetinjo, s ktero opraviti imajo duhovniki. Nikarmo razdirati tega, kar samo po sebi obstoji; marveč bodi nam naloga, da tolikanj potrebno slogo med dubovenstvom in učiteljstvora vzderžimo in včverstimo, pa da na tem temelju sozidamo našemu narodu šolo. Ako bi sicer morali živeti duhovni v neprijateljstvu z učitelji, kaj bi se zgodilo? Pred narodom in pred oblastmi bi se med seboj černili, in na zadnje bi celo deca spoznala, da ni prav hoditi za ljudmi, kteri sami med seboj ne znajo vzderžati sloge in prijateljstva, pa bi tudi ne vedila, kje je resnica, kje pa je laž. Na koncu teh svojih besedi dovolite mi, slavna gospoda, da onemu možu, kteri stoji na čelu tega društva, onemu sveCeniku, kteri vsako plemenito prizadevanje v narodu našem podpira duševno in darstveno, da mu zakličem »Zivio« ! Skupščina navdušeno zakliče trikrat »Živio« svojemu prevzvišenemu pokrovitelju in dobrodejniku. — Tako je na Hervaškem in pri nas na Slovenskcm? Hm, bmH Iz ptujske okolice.' Učiteljsko društvo ptujskega okraja je imelo svoj četerti letošnji zbor v sredo 1. aprila v Ptuju. Navzočnih je bilo 24 udov in gg. podučitelji: Seifried (pri sv. Marku), Maurus (v Leskovcu), Filipič (pri sv. Barbari) in Skofič (iz Vurberga) kot gostje. Obravnavale so se večjidel društvene zadeve, kterih je bilo veliko. Ta zbor jo tudi sklenil, da društvo naredi v četertek 7. maja izlet na Zavrč (Sauritsch), in da tamkej ima svoj peti zbor. — Kot pravi ud je v društvo stopil g. Seifried, podučitelj pri sv. Marku. Iz kerškega Okraja. Učitelji našega šolskega okraja so imeli 8. aprila t. 1. okrajni zbor, pri katerem so bile naslednje točke na dnevnem redu: 1. Sporočila g. nadzornikova zadevajoče opazke nadzorovanih šol. 2. Določitev učnih čertežev. 3. Ktere dolžnosti naklada učiteljem ministerski ukaz dne 9. junija 1873 glede zdravstvenih šolskih razmer. 4. Nasveti stalnega odbora okrajne konference. 5. Nasveti bukvarnične komisije zastran nakupovanja knjig in učnih pripomočkov; račun o bukvarničnih dohodkih. 6. Kako se mora mladina učiti računstva v razdeljenih enorazrednih ljudskih šolah s posebnim ozirom na desetne drobce. Poskušnja praktičnega podučevanja o štev. »10.« 7. Način podučevanja v risanji in oblikoslovji na ljudskih šolab vsled minist. postave dne 9. avgusta 1873. Iz Ljubljane. Posvetovanja o učiteljiščih so končana. »Wien. Zeitung« povdarja nekaj toček, v katerili so nova osnova v primerji s sedanjo razlikuje. Učnih ur v tednu bode pri možkih in ženskih učiteljiščih nekaj manj, da se vadijo gojenci samavlastne delavnosti. Da bi pomožni učitelji stopili v ožjo zvezo z zavodi, bodo se po določenih pogojili učitelji godbe, in telovaje, učiteljice rokotvornih del in otroške vertnarice, stalno vrnestovali, in ako bodo dokazali učiteljsko sposobnost bodo enaki z učitelji na vadnici, kar se tiče dolžnosti in pravic. — Ur na teden pride na ravnatelja 10, na glavnega učitelja 20, na učitelja 25; določbe povedo, kedaj se sme odstopiti od toliko odločenih ur. Zastran metode so se zedinili v tem, da se mora učitelj pri podučevanji ravnavati po šolskih bukvah, in pri tem tako postopati, da se bode sleherno uro ne le podučevalo, temuo tudi priučevalo. Da se delo pri odgoji pospešuje, bodo tudi pri učiteljiščih predniki razredov kot sredotočje delavnosti učenikov in učencev. — Splošna učiteljska konferencija, dosihmal le vsaki mesec, bode na 14 dni. — Skerbelo se bode, da se pomnože učni pripomočki. Ako bo potreba, more se tudi s privoljenjem deželne vlade napraviti orodnica, kjer se izdelujejo učni pripomočki iz terdega popirja ali iz lesa. — Učiteljskim pripravnikom naj se daje prilika, da obiskujejo gospodarske in obertnijske naprave. Šolsko leto se bode delilo v polletja, in na koncu leta bode šolsko spraševanje za vsaki letnik po- sebej celi dan; presedoval bode ravnatelj in navzočni bodo vsi učitelji, da bodo imeli pregled tega, kar so opravili s svojim delovanjem med letom. — V četertem letniku bodo namesto letnih spraševanj, izpiti zrelosti. Oziralo se bode na to, kako se je spraševanec obnašal med časom šolovanja, in kdor je pismeno spraševanje dobro opravil in se pridno učil, more še oprostiti ustmenega spiaševanja. Da se spozna učna sposobnost je posebna djanska preskušnja. — Pri spričalih odpadejo »stopnje« napredovanja; pri spričalih zrelosti se more izrekati posameznim učencem zrelost z odlikovanjem. Naj se poslednjič še povdarja, da ta osnova skerbi tudi za medsebojno delovanje med učiteljiščem in ljudsko šolo; to se ima zgoditi tako, da se učitelji na posameznih šolab drug drugega obiskujejo, in da to pospešujejo deželni in okrajni šolski nadzorniki. — Iz scje c. k. dešel. šolskcga sveta dne 5. sušca, -— povzamemo točke, ki vtegnejo bolj zanimivati učitelje. — Prošnja nekega začasnega podučitelja v Škofjiloki se odda kranjskemu deželnemu odboru sklicaje se na §. 7. postave 29. aprila 1873 St. 22. dež. zakonika, da tudi (odbor) stavi predlog o dotičnem vmestenji. Prošnja učiteljev na možkem in ženskem učiteljišču v Ljubljani, da bi bili zastran nagrad, kedar podučujejo čez svoje ure, enako postavljeni učiteljem na srednjih šolah, predlaga se ministerstvu za uk in bogočastje. Prošnja občine na Ježici za pripomoč iz normalne šolske zalogo k učiteljevi plači vrača se c. k. okrajnemu šolskemu svetu ljubljanske okolice v službeno delovanje s tem pristavkom, da šolska občina na Ježici ne more zahtevati doneska k učiteljevi plači, ker po stroškinem prevdarku ne plačuje višej od 10 odstotkov za ondašnjo šolo. — Okrajnemu šl. svetu v Kranji se je zastran obravnav za šolo v Tersteniku odgovorilo, da naj se na dalje stvar obravnava, s pristavkom, ako bi ne bilo mogoče jo dognati, naj se vasi te občine všolajo v druge njim naj bližnje šolske kraje. Pisma zastran šole v Goričah se vračajo okraj. šl. svetu v Kranji, kateremu se ob enem naroča, naj se okrajni zdravnik še enkrat zasliši o tem, kakšni pomisliki so zastran zdravja zoper prenaredbo poslopja za šolo; v tem oziru naj predlaga c. k. stavbene inženir svoje mnenje in oziraje se na izpovedanje soseščanov in na mogoče pomislike zastran prenaredbe poslopja naj tudi inženir svoj načert vravnuje in vsa pisma naj se potem vračajo dež. šl. svetu. — Konečno se dovoljuje nekaterim denarna pomoč. — Občni zbor »Slov. Matice« je bil, kakor omenjeno 4. marca. Presednik dr. Costa pozdravlja prišle, katerih se je sešlo od 80—90 in daje kratek pregled v pervem desetletnem delovanji Slov. Matice. Ta pregled se je natisnil in med navsočne razdelil, in obsega ob kratkem zgodovine >Matice«, izkaz njenega premoženja, in sporočilo njene delavnosti do naj novejših časov. Za 1873.1. dobivajo udje: »Letopis za 1872. in 1873. l.c in «Slovanstva 1. del». Letopis obsega 293/4 tiskane pole in ima v pervem delu obširno poročilo o delovanji Slov. Matice od 1. septembra 1871. do 1. julija 1873. leta in imenik udov; potem životopisue črtice odličnih udov Matičnih, namreč: Blaža Potočnika, dr. Matije Preloga, Janeza Zalokarja in Antona barona Cojza. — Drugi del prinaša zanimive spise zgodovinskega naravopisnega in lepoznanskega zapopadka, med drugim Gogoljev ruski roman »Taras Bulba« in prvič poslovenjeni odlični francoski roman »Pavl in Virginija«. Dodana je slika barona Antona Cojza. Slovanstvo (22 J/a pole) daje nam etnografični popis vseb slovanskih rodov in sicer v I. delu (kterega so spisali marljivi gospodje Janez Majciger, Maks Pleteršnik in Božidar Raid), po občnem pregledu narodopisni popis Jugoslovanov (Slovencev, Hrvatov, Serbov in Bolgarov). Ta knjiga je gotovo ena najzanimivejših in podučnejšib in bode vsakemu Matičarju jako prijctno berilo. Dva priložena narodopisna zemljevida je narisal gosp. prof. Pleteršnik. V prihodnje mora Matica, da doverši pričeta dela, še izdati: Slovanstvo II. del (Severni Slavjani). Scbodlerjeve knjige prirode IV. (in zadnji) snopič. (Eokopis je izdelan.) Slovenskega Štajerja II. in IV. snopič. Literarno delovanje Matice slovenske je bilo odlikovano : 1. na izložbi prve občne brvatske učiteljske skupščine v Zagrebu 1871. 1. s lanico«, in 2. na splošni svetovni razstavi dunajski 1873. leta s »pohvalnim pismom«. Matična kiijižnica šteje nad 2000 knjig, in sicer večidel ruskih, sloven- skih, českih, hrvatskih in srbskih, ktere so darovali različni udje ali pa ktere je Matica prejela od družeb, s kterimi stoji v djanski zvezi književne vzajemnosti. Posebna bvala gre v tem oziru prevzvišcnemu gospodu Mihaelu Kajevskemu, biskupu pri ruskem poročništvu v Beču, ki je posredoval to zvezo z raznimi ruskimi literalnimi zavodi in družbami. Knjige, primerno vezane, so na tanko popisane in v lepem redu, tako, da jih učenjak lahko rabl, ako se obrne do odr bornika in knjižničarja Jana Vavrii-a, ki z velikim trudom in z vse hvale vrednim požrtovanjem popolnoma brezplačno oskrbuje Matično knjižnico. Hvala mu! Predsednik hvalo izreka bivšemu blagajniku gosp. dr. Jerneju Zupancu in sedanjemu gosp. Ivanu Vilharju za Djuno nesebično oskerbovanje denarnih zadev. V desetletni zgodovini tega društva se odlikuje ime dr. Janeza Bleiweisa, ki je z rajnkim dr. Tomanom in dr. Costo sestavil pravila »Matične«. L. leta nij bilo zbora; smert tajnika profesorja Antona Lesarja in viliarno politično gibanje 1873. je bil razlog zamude nekaj pa tudi preobložitev tiskarne z delom. Predsednik k sklepu želi božjega blagoslova tudi v prihodnje temu zavodu, da bode v drugem desetletji storil en korak naprej, kakoršni je storil v pervem. Tajnik g. prof. Tušek kratko poroča o matičnem delovanji; obširneje je to v posebnem spisu v letopisu. Nekterim udom so se knjige za 1873. 1. že razposlale, drugim se razpošiljajo. Matica šteje danes 2332 udov. Tirjati ima zaostalih letnih doneskov za 4000 gl. Blagajnik g. Vilhar je poročal o sklepu računa do konca junija 1873. 1. in o proračunu za 1. 1874. Za izdavanje knjig ostane denarjev 4285 gl. 26 kr. Potem imenuje gosp. predsednik 3 pregledovalce računov, oddajo se volilni listi za hovih 11 odbomikov. Voljeni so ljubljanski odborniki gospodje J e r a n Luka, K o z 1 e r Peter, K r i s p e r Valentin, M o č n i k Matej, V i 1 h a r Ivan, dr. Z u p a n e c Jernej; in vnanji gospodje prof. Erjavec Fr., Parapat Janez, Šuman Josip, Majcigar Janez, Kaic Božidar, dr. Krek Gr. — V deržavnem zboru pri debati o proračunu za stroške višjih in nižjih šol je bilo slišati mnogo pritožeb, sklepov in predlogov, kateri jasno pričajo, da se Slovanom v šolah povsod silna krivica godi. Oglaševali so se Čehi, Poljaci, Eusini in Slovenci (dr. Vošnjak) in soglasno zahtevali ravnopravnost po šolah. — Pa vse je bilo večjidel bob v steno. — »Beati possidentes«, si mislijo Nemci; pravnarjem nočemo dati, liberalnim poslancem bomo pa že dali, samo tega ne povemo, kedaj? Edina goriška poslanca grof Coronini in Winkler sta nekaj dosegla. Predlog pervega, da naj se na Goriškem šolstvo tako vravna, kakor je primerno deželi, v kateri ni ne ene nemške srenje — učni jezik v srednjih šolah pa je izključljivo nemški — je bil sprejet. — Gosp. Winkler je dobil za istrijanske šole par tisočev več, kakor je bilo v proračunu. Sprejeti so bili tudi predlogi finančnega odbora, da naj vlada pomankanju Ijudskih učiteljev s tem v okom pride, da bodo učitelji in že tudi pripravniki vojaščine celo oproščeni, in da se na treh galiških pripravnicab tudi rusinskemu jeziku zraven poljskega pravica daje. Dr. liazlag je stavil predlog, naj se za šole na Kranjskem namesto 10.000 gl. dene v proračun 15.000. Predlogje padel, nameravali so baje odbiti tudi teh 10 tisoč, a dr. Eazlag jim je pokazal, da je na Kranjskem več šol treba, kakor jih je sedaj, da je pa dežela revna in ne more novih šol napravljati, z davki pa je preobložena tako, da se je 1. 1. več tisoč gold. na davku odpisalo i. dr. — Dr. Vošnjak pa je izročil pismeno resolucijo »naj vlada skerbi za to, da se učiteljska izobraževališča v Mariboru, Ljubljani, Goriei, Celovcu in Terstu vredijo tako, kakor je potrebam slovenskega prebivalstva in deržavnim osn. postavam primerno«. — Odbor vdovskega društva je imel redno sejo 12. marca. — Društvenega premoženja je sedaj 31.125 gl.; nekaj obligacij se je na novič nakupilo. — V tej seji se je tudi nekemu bolehnemu učitelju, kateremu je občni zbor 1. 1. dovolil 40 gl. podpore, še 40 gl. privolilo za drugo polovico t. 1. (1. aprila in 1. julija a 20 gl.) Imenovani gospod je že 18 mescev brez plače in vsaktere podpore, razun te, katero dobiva od vdovskega društva; prosil je že križem svet, a samo dež. šolski svet mu je dal baje 25 gl.; odbor vdovskega društva ne more drugače, da mu še dalje privoli podpore, ker je revščina dokazana, in je tudi odbor v to pooblaščen po §. §. 12 in 16 dr. prav. — Društvenike vdovskega društva opozorujemo, da vplačajosvojo letnino do konca aprila; kdor ne spolnuje dr. prav. se s a m izkluči in odbor ni kriv, ako ravna po društ. pravil; v to je odbran; ako)[pa učitelji ne morejo vplačati letnine, ker čuje se, da po nekaterih krajih še do sedaj, dasiravno že 6. mesec šolskega 1. 1874 teče, niso še dobili svoje plače, naj se oglase pri društvenem odboru; neradi delamo komu krivico. Odbor vdov. društ.