Gospodarske stvari. Podraženje kave. Na vseh evropskih velikih tržiSčih za kavo napovedalo se je podraženje iste, in to vsl«d vestij iz Brazilije, kjer ttaja suša ter je pričakovati slabe žetve. V Novem Jorku podražila se je kava takoj za deset odstotkov. Ne ve se, bode li to zvišanje cen ostalo trajno, ker je lahko mogoče, da nakratni dež na kavine poljane obrne vse te borzne špekulacije. S«daj cenijo žetev na 4!/a milijonov vreč. Santos-kava je bila početkom minulega meseca 281/! mark za vtečo od 50 klg. Sedaj pa se ceni na 37 7». 1. t. m. nahajalo se je v evropskih skladiščih 242.200 klg. te kave. Varstvo vinom. G. poslanec Zičkar je vložil v državni zbornici naslednjo spomenieo na državno zbornico: Visoka zbornica! Zalostni položaj štajerskega vinarstva, katerega je povzročila trtna uš, italijanska in ogerska konkurenca, nas sili, da se zlasti sedaj, ko se imajo ponoviti carinske pogodbe, obrnerao na visoko zbornico in navedemo one pogoje štajerskega vinarstva, kateri, ako se jim ne ugodi, naše vinarstvo, ta najimenitnejši in od nekdaj najzdatnejši pridelek naše zemlje, prej ali slej gotovo ugonobijo. 1. Zahtevamo zviSanje carine na italijansko grozdje in vino, najmanj na 40 K, kakor je to bilo, predno se je uvedla vinska carinska klavzula. 2. Glede na nizke vinske cene na Francoskem, kjer se vsled bogate trgatve dobra vina 1 ht. po 4 do 5 frankov prodajajo, ugovarjamo proti vsakemu znižanju sedanje carine na uvažanje francoskih vin. 3. Ogromno uvažanje ogerskih uinetnih in naravnih vin, grozdja in drozge, katero bode gotovo od leta do leta bolj napredovalo, se ima preprečiti s tem, da se strogo izvršuje zakon glede živilskih sredstev, in da se uvede primerna carina na uvažanje. Odločno ugovarjamo proti sedanjemu stanju, da je za avstrijske gospodarske pridelke ogerska meja zaprta, dočim se uvažanje ogerskih gospodarskih pridelkov na meji sploh ne nadzoruje. 4. Zahtevamo, da se uvede zakon, po katerem bo velevinotržec in tisti, ki vino v malem prodaja, primoran pri prodaji vina, s katerim trži, imenovati kraj, kjer se je dotično vino pridelalo v smulu predloženega postavnega načrta. 5. Slednjič zahtevamo, da se prenoTljenje po trtni uSi ugonoblienih vinogradov kolikor mogoče pospešuje po neobrestOTanem posojilu, in da se ona društva, ki so si po6tavila namen vinarstTo pospeSevati, krepko denarno podpirajo. Od g. Ltop. Sorko v Zavrču predlagani načrt zakona ima sledeče besadilo: § 1. Vina pod drugim imenom, k»kor pod imenom kr»ja, v katerem se je pridelalo, prodaiati ali točiti je prtpovedano. § 2. Vina jednega kraja, ki se meiajo z vinom drugega kraja se smejo le pod znamko: mešanec in pod resničnim imenom kraja, kjer se je pridelalo, prodajati oziroma točiti. § 3. Vina, ki se prodajajo ali točijo pod imenom neke trsne vrste, moraio biti v resnici od označene trsne Trste. Ce se potem tako vino zmeša z drugirn, se ima to označiti. § 4. V slučajih § 2. in 3. se ima pri poznamenovanju vina-mešanca zmerom ime onega vina na prvo mesto postaviti, ki ima v mešaneu večino; ob »nem se ima izraziti, v kakšnem sorazmerju so med seboj na tak način mešana vina. § 5. Trgovci z vinom, živili itd., pa tudi gostilničarji so dolžni imeli natančne izkaze, v katerih mora biti označen kraj, kjer se je vino pridelalo z resničnim poznanibnovaniera vrste vina. § 6. Nadzorovanje nad vinskim prometom izvržuje država po svojih uradnikih & pomočjo v to vrsto spadajočih strokovnjakov. § 7. Zakonske določbe proti istim, ki b; se pregrešili zoper navedene točke itd. Ta peticija se je na predlog g. Sadnika^ J. Leskošegga in Perka nekoliko spremenilas načrt zakona pa nespremenjen po dolgi debati enoglasno sprejel.